DELAVSKA ENOTNOST ^ 22. SEPTEMBRA 1975 - ST. 37 - L. XXX Zaščita samoupravnih pravic j« kov nov od- lili- n« jaj- /to- , da bo kal-uge ^enj nih iz-orit :ato :nil> anj-oiz-ico. i ird-to a so lov. An) Minuli torek je tekla za 0kroglo mizo pri republiškem SVetu ZSS razprava o zaščiti samoupravnih pravic na osnovi a°ve ustave. Razpravo je vodil Vlado Vodopivec, svetnik pri ^ ZSS. V izhodiščih za razpravo je “Ho poudarjeno, da so poslej Predvidene večje pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti, saj naj bi imele skupščine teh Pravico razpustiti delavski svet, izpisati volitve za njegove čla-ne! odstaviti poslovodne orga-”e> zadržati izvršitev sklepov, ki kršijo samoupravne pravice itd. Novost je zudi samoupravni Pravobranilec kot samostojni °rgan družbene skupnosti, ki Učenja postopek pred skupšči-110 in sodnimi organi. Kot no-v°st je treba še posebej omeniti samoupravne sodne organe, ki kujejo spore, ki jim jih povedjo delovni ljudje pri uresničenju samoupravnih pravic v 0r§anizacijah združenega dela, v kresnih in drugih samouprav-11 dl skupnostih. Mimo teh pa Seveda zagotavljajo varstvo, tako kot doslej, tudi redna un Stavna sodišča. M razpravi so bili izraženi P°misleki zavoljo izredno širo-n pooblastil skupščin druž-enopolitičnih skupnosti, češ a se lahko izrode v vmešavanje j' samoupravljanje, zlasti, če ne °do zagotovljeni ustrezni postopki. Vendar je bilo hkrati poudarjeno, da ne gre spregle-ati tudi novega značaja skupščin, kjer naj bi poslej prevlado-Va'i delegati temeljnih samo-JJPmvnih skupnosti in bi torej uPravr.i posegi skupščin tudi samo- posegi. Ustanova samoupravnega Piavobranilca je bila označena v tazPravi kot zelo koristna in J10 nujna, saj se doslej nihče ni iVOf[>i ^olj ukvarjal z varstvom ban*1 moupravnih pravic delovnih 41 "udi. Ob tem je bilo slišati pri- pombo, da gre pravzaprav za prevzem podobne ustanove iz drugih ustav (skandinavskih), čeprav z določitvijo drugih nalog in ciljev. Obenem je bila poudarjena zveza te nove ustanove z dosedanjim javnim pravobranilstvom, ki poslej izgublja svoje opravičilo kot varuh družbene lastnine, saj ta v bistvu pomeni samoupravne odnose in pomeni torej varstvo samoupravnih pravic tudi varstvo družbene lastnine. Od tod zato v novi ustavi tudi novo oblikovana ustanova samoupravnega pravobranilca, ki izraža tudi nova pojmovanja o lastnini. V vlogi dosedanjega javnega pravobranilstva je bila še vedno prisotna predstava o lastnini kot državni lastnini. Kot na pomembno značilnost novih ustavnih opredelitev je razprava opozorila na člene od 280. do 285. v slovenskem osnutku, na to, da hkrati s tem, ko namesto državnih odločitev, zakonov in odlokov vse bolj uveljavljamo družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, uvajamo namesto državnih sodnih organov (oziroma ob njih) tudi samoupravne sodne organe kot novo sredstvo družbenega varstva. Sindikati so zlasti zainteresirani za nastajanje teh novih varstvenih teles, ker imajo le-te za pomemben člen v razvijanju in uveljavljanju samoupravnega sporazumevanja. Na to razpravo pa se je navezovalo tudi razmišljanje o samoupravnem nadzorstvu, pri čemer je bilo poudarjeno, da je v zadnjem osnutku ustave manj jasno opredeljeno kot v poprejšnjih osnutkih in da bi ga bilo treba zastaviti tako, da sega iz organizacij združenega dela tudi v samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti. Toda o tem več na drugem mestu. Stanislavu Kavčiču v slovo Kdo bi si mislil, da se bomo tako iznenada zbrali ob tvojem poslednjem počivališču, da se bomo tako kmalu poslovili, ko pa smo vendarle komaj začeli skupno pot in skupno delo? ! Zelo nas je prizadelo spoznanje, da si nas zapustil, ko smo vendarle tako računali na tvojo delavnost, na tvojo doslednost predanega komunista, na tvojo mladost. Skupaj smo snovali načrte, si naložili velike, naloge in si delili delo, kako bomo po svojih močeh pomagali uveljaviti vlogo in položaj delovnega človeka, kako bomo vselej na strani njegovih neposrednih interesov. Ko si prihajal na naše delovne sestanke, si nam vsakič znova prinašal iz svoje tovarne, iz kranjskega okolja, življenje delavca. Poznal si njegov velik današnji in jutrišnji dan in verjel v njegovo pobudo; poznal si njegove drobne in velike stiske in si verjel, da smo družba, sposobna odpravljati še tako hude težave. In prav zdaj, ko bi mogel kot podpredsednik slovenskih sindikatov tako dobro naložiti svoje življenjsko in delovno bogastvo, te ni. Slovenski delavec je izgubil svojega dobrega tovariša. Zato in zaradi tega, ker smo te imeli radi in spoštovali, te bomo, dragi tovariš, hudo pogrešali. Sočustvujemo s tvojim sinom Dušanom in tvojo življenjsko tovarišico Darinko. Slava tvojemu spominu! JANEZ BARBORIČ V železarni so steze utrte, sindikalne pa... Izhodišče za pogovor s predsednikom slovenskih sindikatov tov. Janezom Barbo-ričem je bilo ozko povezano z »dvojnostjo« njegovega življenja, s hojo po utrtih stezah v podjetju, železarni v Štorah, kjer dela že 10 let, in z opravljanjem dolžnosti v vodstvu sindikatov, kjer je »vsak korak utrinek zase«. Kako gresta z roko v roki odgovorno delo v tovarni in volontersko opravljanje prav tako odgovorne funkcije v družbeno politični organizaciji? Pogovor objavljamo na 3. STRANI pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka ^ - * . . V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE LADO BAČNIK: V Kartonažni tovarni bomo delavcem z nizkimi dohodki dali za nakup ozimnice poprečno po 500 dinarjev pomoči, torej ne posojila, nameravamo pa tudi reorganizirati blagajno vzajemne pomoči. Posojila naj bi prejemali vsi člani kolektiva za jesenske nakupe ali kot pomoč ob nujni potrebi. BOGOMIL LILIJA: Po tem, kar lahko sklepamo iz zbranih podatkov, je videti, da so v delovnih organizacijah iz prometa in zvez zagotovljeni pogoji za kulturno udejstvovanje zaposlenih. In da je volja precejšnja. Na novo pridobivati, denimo člane pevskega zbora, pa je povsod težko. Mlajši ljudje danes niso tako vzgojeni, nekaj je kriva temu šola, nekaj pa to, da se vsi lovimo za ta dinar in delo. FRANC PETAUER: Celjski potrošniki bodo lahko nakupovali ozimnico v svojih trgovinah na kredit. Da bi živila odplačevali z nekaj mesečnimi obroki? Moram reči, da zaenkrat med potrošniki ni veliko zanimanja za tako možnost. Ne posojilo, prava pomoč Akcija za pomoč tistim delavcem, ki imajo nižje osebne dohodke, pri nakupu ozimnice, je že obrodila prve sadove. V posameznih kolektivih namreč že pospešeno iščejo oblike pomoči svojim delavcem, sestavljajo sezname delavcev, ki naj bi to pomoč prejeli. Zelo zavzeto pa so se akcije lotili v Kartonažni tovarni v Ljubljani, kjer so pomoč delavcem razširili tudi na nakup nujno potrebnih šolskih potrebščin in obutve. 0 teh vprašanjih smo se pogovarjali z Ladom Bačni-kom, predsednikom osnovne sindikalne organizacije v Kartonažni tovarni. ,£>o letošnjega leta smo vsako jesen nabavljali ozimnico, krompir in jabolka za naše zaposlene,“ je začel predsednik sindikata Lado Bačnik. „V letošnjem letu pa smo ugotovili, da se je standard delavcev, zlasti tistih z nizkimi osebnimi dohodki, tako znižal, da najverjetneje sami ne bi zmogli vseh jesenskih stroškov. Tudi nakup ozimnice po sedaj dogovorjenih, nekaj nižjih cenah, kot bi bile sicer, za delavce z nizkimi dohodki ni pravo olajšanje. Pri nas je ta problem še toliko bolj očiten, saj imamo zlasti v ljubljanskem obratu veliko priučenih delavk." ,JCako poteka akcija pomoči delavcem pri nakupu ozimnice? “ , .Pravkar v sindikatu pripravljamo sezname delavcev, ki naj bi prejeli našo pomoč. Koliko delavcev bo pomoči deležnih, zdajle težko povem, ker seznami še niso dokončni. Sindikalni pododbori bodo sezname še dopolnili. Računamo, da bo pomoči deležnih do 400 delav- cev. ,JPo kakšnih merilih boste delih pomoč? “ ,.Osnovno merilo je naslednje: sodimo, da vsak tisti delavec, ki dobiva otroški dodatek, izpolnjuje pogoje za pomoč. Seveda bomo upoštevali tudi nekatere podrobnosti, tako da vsi upravičeni le ne bodo dobili enako veliko pomoč. Tako bodo matere samohranilke deležne večje pomoči itd.“ ,.Kolikšna pa naj bi ta pomoč bila in iz katerega vira boste dobili potrebna sredstva? ..Računamo, da nam bodo sredstva, ki jih imamo v skladu skupne porabe, povsem zadoščala. Okvirno naj bi vsak delavec, ki bo izpolnil pogoje za pomoč, dobil po 500 dinarjev pomoči. Poudarjam pomoči, ker to ne bo posojilo." ,JKako bodo delavci ta sredstva lahko porabili? “ „Ne bomo jih prepustili samim sebi, pač pa že iščemo najboljšega ponudnika, se pravi trgovsko podjetje, ki nam bo ozimnico preskrbelo pod najugodnejšimi pogoji. Do kmetijskih zadrug se ne mislimo napotiti. Neka zadruga nam je že poslala ponudbo, v kateri prodaja krompir po 1,85 dinarja za kilogram franko zadruga! S takšno ceno se kajpak ne moremo strinjati." V nadaljevanju razgovora je predsednik sindikata v kartonažni tovarni omenil, da pripravlja sindikalna organizacija še eno obliko pomoči članom kolektiva za primere, ko bi kateri od njih nujno potreboval določen znesek, ki pa si ga ne bi mogel preskrbeti po nikakršni normalni poti v zaželenem roku. V ta namen nameravajo reorganizirati poslovanje blagajne vzajemne pomoči. ,.Doslej je naša blagajna vzajemne pomoči sicer dobro delala, vendar z zelo omejenimi sredstvi, ker je bil njen edini vir prostovoljna članarina delavcev, ki so njeni člani. V sindikatu sodimo, da bi lahko to obliko pomoči reorganizirali tako, da bi sleherni zaposleni dobil zaželeno pomoč,denimo nekaj tisočakov, ob nujnih primerih. K tem razmišljanjem nas je nedavno tega spodbudil primer našega delavca, ki je moral iz najemniškega stanovanja, drugje pa je lastnik zahteval najemnino za tri leta naprej — okroglih 6 tisočakov. Njemu smo sicet izjemoma lahko pomagali, vendar iz blagajne vzajemne pomoči več takih nujnih primerov ne bi mogli rešiti, če je ne bi reorganizirali. Sodimo pa tudi, da bi lahko iz blagajne delavci najemali nekajmesečna posojila za nakup ne le ozimnice, temveč tudi za druge nujno potrebne jesenske nakupe." „Kako zagotoviti potrebna sredstva v blagajni vzajemne pomoči? “ ..Predlagali smo samoupravnim organom podjetja, naj bi blagajno dotirali s 100 tisočaki. Kaže, da bo delavski svet predlog sprejel. Poleg tega pa se v sindikatu trudimo, da bi vanjo včlanili čimveč članov kolektiva, saj bi tudi iz članarine pritekalo precej sredstev." R.B. lili - Pod okriljem republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah deluje posebna komisija za kulturno udejstvovanje, katere predsednik ste. Drugi strokovni sindikati, kot nam je znano, take komisije nimajo. S čim se ukvarjate vi? — Sprva so me pritegnili v podobno komisijo pri obalnem sindikalnem svetu. Potem je ustanovil tako komisijo tudi republiški odbor. Prva naša naloga je bila, da dobimo pregled nad dejavnostjo. In ugotovili smo, da ni malo tega: pevskih zborov, godb na pihala, različnih orkestralnih sestavov, folklornih skupin, celo dramsko družino premoremo. Prav zdaj organiziramo srečanje 11 pevskih zborov na celovečernem koncertu v Ljubljani, ki bo v počastitev dneva republike. Prav je, da se delavci — pevci spoznajo med seboj, se tudi pomenijo o svojem delu in o tem, v kakšnih razmerah delajo. Kot kaže, se sindikat in podjetja kar zanimajo za to našo dejavnost. V luki Koper smo dobili letos od podjetja 20.000 din in — kot vem — tudi drugod nimajo denarnih težav. Sicer pa želimo, da bi zlasti srečanje naših pevcev, ki jih premoremo največ, postalo tradicionalno. Da bodo ljudje videli in slišali, kako se naši delavci kulturno udejstvujejo. im Čas, smisel in spodbude Prav je, da včasih, vsaj za dober predah, odrinemo številne probleme dela in življenja in se vprašamo: ali ima naš delavec sploh še čas pa tudi smisel in spodbude za lastno kulturno udejstvovanje? Nekaj tega, o času, smislu, spodbudah in možnostih za kulturno udejstvovanje zaposlenih, nam je povedal BOGOMIL LILIJA, predsednik komisije za kulturno udejstvovanje pri republiškem odboru sindikata delavcev v prometu in zvezah. Tovariš Lilija je inženir organizacije dela, sicer pa urednik »Luškega glasnika« v Luki Koper. Nemara pa je bil prvotni poklic tisti, bil je namreč učitelj, ki je tega neumornega organizatorja spodbujal k temu, da se preizkuša tudi kot organizator kulturnega življenja zaposlenih. In tudi osebni kulturni nagibi, zlasti velika ljubezen do petja, pri tem nemara niso tako nepomembni. ■ ■ mm S. g. ■ — Menda boste na srečanju v Ljubljani zbrali kakih 280 pevcev? Ljubezen do petja med delavci torej ni zamrla? — Z različnimi kulturnimi ansambli je danes tako, da se ljudje zberejo pa spet razidejo. Včasih ostajajo. Pri nas v Luki imamo moški pevski zbor zdaj že dve leti. Ko smo se začeli zbirati, nas je bilo petnajst. Danes nas je že 22. Vodi nas dirigent Ivan Tavčar in imamo že naštudiran celovečerni program. — Prihajajo mladi? — Še ne poznamo starostnega sestava vseh pevskih zborov. Videli bomo to na srečanju v Ljubljani. Sicer pa je tako, da ljudje danes gledajo na čas, denar, veselja do pelja pa ni mogoče plačati. Mladino bolj zanima šport in zabavni orkestri. Če doma in v šoli nisi dobil veselja do petja, do glasbe, je potem, ko začneš delati, največkrat že prepozno. Takrat ima človek že več ali manj oblikovane navade in potrebe. lili® mm - Gre torej za pomanjkanje navad? — Bi rekel, da so korenine v zibelki. Če starši radi pojejo, potem ponavadi radi prepevajo tudi njihovi otroci. Jaz sem prišel k luškim pevcem, ker sem vedno rad pel. Kot mlad učitelj pri Emilu Adamiču. Leta 1944 pa sem v Lyionu ustanovil pevski zbor vojnih internirancev. Peli smo celo na lyonski radijski postaji in v neki francoski cerkvi. Nismo znali pobožnih, pa je bil duhoven navdušen nad slovenskimi narodnimi in partizanskimi. Tako je to. Če poješ rad, poješ povsod, vedno, tudi kadar je najteže ... Oglasili sme se v trgovskem podjetju Merx, k1 nosi pretežni del preskrbovalnega bremena v Celju in širšem okolišu. Generalni direktor Franc Petauer nam je takole orisal razmere: ,.Vsekakor moram poudariti, da za Mer?1 letošnja jesen ni nekaj novega, kar zadeva organizacijo preskrbe, ali nekaj nenavadnega. Ze nekaj let namreč sistematično skrbimo za ožim-nico in imamo pri tem tudi precejšnje izkušnje-Letošnja novost bi torej bila, da smo v tesnih stikih s sindikati in se z njimi dogovarjamo, kako bi po čimbolj sprejemljivih cenah zagotovili dovolj velike količine najpomembnejših ozimniških artiklov, kot so krompir, sadje, kislo zelje .,. Nobene zadrege z ozimnico Videti je, da je ozimnica postala politična parola letošnje jeseni. Ob tem je treba poudariti, da govorjenje o ozimnici seveda nima tistega prizvoka kot nekoč, ko je bila slaba preskrba eden osnovnih družbenih problemov. Zdaj gre bolj za iskanje najboljših rešitev. Pri tem ima trgovina odločilno besedo in pd njene sposobnosti in ne nazadnje tudi volje je odvisno, kakšni bodo rezultati zbiranja zalog za zimo. Zanimalo nas je, kakšna je ta čas »ozim-niška praksa« v tipičnem in za slovenske razmere velikem delavskem središču - v Celju. Prav ob tem bi rad na nekaj opozoril. ^ j Mencu bi vsekakor pazili, četudi ne bi bik, I akcije sindikatov za ozimnico, da bi imeli '| * trgovinah na drobno vedno dovolj teh živil čez vso zimo. Ne more torej biti bojazni, da bi tega ali onega zmanjkalo. Druga stvar je, če bi zdaj dostavili večje količine — na primer krompiij3; — direktno v delovne organizacije in bi poten1 sindikat delil kot pravimo naprej. V načelu snnj se v Celju dogovorili za tako možnost pri preskrbi za ozimnico, vendar doslej še niti ofd nm? naenkrat, vendar moramo vztrajati, da bodi . i ■/'šli do veljave predvsem življenjski interesi delavce’ .j!.. s tem bodo tudi komunikacije, zanimanje za deli 'j likata bolj žive in prisotne. iliM ■ ^ri tem, kako se delavci odzivajo na delo sindikat; jg ga imajo za sestavni del svoje prisotnosti v dmžbi :elj» :°ramo seveda upoštevati dejstvo, da so med njim ijrjt “te razlike. Tudi v stopnji informiranosti se kažeji r 1? aj^6' Osnovne korenine so pač v tem, kakšen ji pt jlegov odnos do dela, ali živi samo od rezultatov svo ^ dela v tovarni ah pa morda le prihaja vanjo za ! liP*! nakar se vme na deželo v povsem drugo okolje, ,brili ‘šaterhn v resnici živi. 4irO'k;ijVj®k,akc)r Je Pa nekaj res: delavec mora vedeti, za k^Mšei ■ k,°ga dela’ vedeti mora, kam gre denar, ki je edafcin dela njegovih rok. Skratka, vprašati gaje treba igifl^lcvajo dati možnost, da se njegove odločitve upo- Vpliv sindikata? Kakor kje! — Zakaj se pogosto sliši, da sindikat v podjetju nič ne pomeni? „Je pač tako kot z vsemi organizacijami. Poznam delovne kolektive, kjer ima sindikat odločilen vpliv na oblikovanje pohtike, delitev dohodka in sploh vse. Drugje ga spet ni. Vsekakor je veliko odvisno od delavcev samih in od kadrovske pohtike v sindikatih. Najbrž bo kar držalo, da imamo sindikata tohko, kot ga hočemo in ga potrebujemo. Prav v tem so razlike med posameznimi delovnimi kolektivi lahko zelo velike. Jugoslovanski mozaik - Kako bi lahko komentirali razvoj sindikatov v Jugoslaviji? Kakšne težnje se kažejo drugje? Kaj menite - v povezavi s tem - o enotnosti in različnosti sindikatov? „Sistem samoupravljanja, ki ga razvijamo v Jugoslaviji, postavlja sindikate vedno znova pred izredno odgovorne naloge. To še zlasti velja za sedanje obdobje, ko na temelju novih ustavnih načel razvijamo sistem neposrednega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih njihovega dela v vseh ravneh in tokovih POGOVOR 0 SINDIKATIH DANES IN JUTRI S PREDSEDNIKOM ZSS JANEZOM BARBORIČEM V železarni so steze utrte. sindikalne pa. Sindikata imamo v delovni organizaciji toliko, kot si ga delavci želimo in kolikor ga hočemo! Če smo že prej govorili o poklicnem in nepoklicnem delu v sindikatu, se mi zdi, da bi za velike delovne kolektive bilo koristno, če bi imeli profesionalne strokovne tajnike, ah kakor bi jih že imenovah. Voljeni funkcionarji pa naj bi bili za sodelovanje s članstvom za določeno število ur osvobojeni svojega službenega dela. Zdi se mi, da politični profesionalizem v delovni organizaciji ne nosi v sebi tohko nevarnosti, kot to velja za višja vodstva. Saj je tak sindikalni delavec ves čas sredi kolektiva, zraščen z njegovimi interesi in odvisen od njega. Mislim, da bi tako imeli tudi večje možnosti za boljše kadrovanje, saj se zdaj prenekateri sposoben delavec otepa dela v sindikatu, ker se mu zdi, da bi ga ta aktivnost ovirala pri opravljanju normalnega dela na delovnem mestu. Nihče pa ne sliši rad očitkov, da je slab delavec ...“ Nov človek — Tovariš predsednik, zanimivo bi bilo vedeti, ali imate kot volonter kakšne probleme v sodelovanju s poklicnimi vodstvi drugih političnih organizacij? „Ne! Mislim, da v tem sodelovanju ni razlik, ki bi izhajale iz tega, ah si poklicni ah nepoklicni predsednik. Težave so morda bolj |iijja Zn° višjo izobrazbo. Že 14. ju-;a OiijjJe direktor podjetja podpisal a bšnpu°’ ki se opira na ugotovitve teiio turata za dcl°- v nJcj je re-iui,j ’ naj tovariš Vodopivec do 31. !. Predloži dokaz o opravljeni diplomi na višji tehniški varnostni šoli. Ce tega ne more, bo razporejen na drugo delovno mesto, konkretno na delovno mesto pleskarja-črkosli-karja, ki ustreza njegovi formalni izobrazbi. Tovariš Vodopivec se je kajpak pritožil. Odbor za medsebojna razmerja je zadevo obravnaval 30. avgusta in direktorjevo odločbo o razporeditvi na drugo delovno mesto delno potrdil. Delno pravimo zaradi tega, ker je tovariša Vodopivca, upo-• števaje njegove delovne izkušnje in dolgoletni staž pri podjetju, vseeno razporedil na delovno mesto, za katero se po samoupravnih aktih podjetja zahteva srednješolska izobrazba, ki pa ga tudi ne bo tako angažiralo, da ne bi mogel diplomirati v sorazmerno kratkem času. Vsekakor lahko rečemo, da bi se „primer“ Vodopivec lahko razrešil drugače, če ga s svojimi, vsebinsko povsem nasprotnimi pojasnili ne bi še bolj zapletel republiški inšpektorat za delo, kije prizadetemu najprej odrekel, potem priznal in spet odrekel pravice, da - tako kot doslej — opravlja vse posle v zvezi z varnostjo pri delu. Drugi in „po teži“ važnejši vzrok pa je, da se je Janez Vodopivec osebno zameril direktorju podjetja, ker je kot predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije in kot komunist tudi v praksi zagovarjal stahšča, zapisana v pismu predsednika Tita in v ustavnih dopolnilih, medtem ko je direktor, sicer nekomunist, načelno sicer soglašal s temi stališči, praktično pa je razvoj dogodkov vseeno poskušal usmerjati drugače. Zato je tako njemu kot tudi njegovim somišljenikom prišla več kot prav že omenjena odločba republiškega inšpektorata z dodatnimi, trenutno za tovariša Vodopivca dejansko neugodnimi razlagami veljavnih zakonskih določil. Ce ob vsem tem vemo, daje bil javni razpis za prosto delovno mesto varnostnega inženirja v Cestnem podjetju Novo mesto objavljen prej, preden je odločba o premestitvi tovariša Vodopivca na drugo delovno mesto postala pravnomočna, več kot lahko razumemo njegovo prepričanje, kakor tudi mnenje komunistov ter velikega dela kolektiva, da mu pač vodilni skušajo zagreniti življenje in ga tudi z znižanjem osebnih dohodkov, kot jih prejema na novem delovnem mestu, prisiliti, da bi v bodoče molčal, kadar ima o kakšni zadevi lastno mnenje. KAKŠEN BO RAZPLET? 00 ZK Cestnega podjetja Novo mesto je o „zadevi Vodopivec" razpravljala na zadnjih dveh sestankih. Na sestanku dne 8. avgusta je zahtevala, da se sklep sveta enote stranskih obratov in služb o razporeditvi Janeza Vodopivca na drugo delovno mesto razveljavi, da vodstvo podjetja zaprosi republiški inšpektorat za delo, naj prizadetemu dovoli, da bi za obdobje enega šolskega leta, v tem času bi lahko diplomiral, še naprej opravljal dolžnost varnostnega inženirja (to delovno mesto še zdaj ni zasedeno, opomba pisca) in da s tovarišem Vodopivcem sklene pogodbo o kritju stroškov, ki jih bo še imel v zvezi s šolanjem. Na drugem sestanku, bil je minuli ponedeljek zvečer, pa je 00 ZK ugotovila, da je spor med direk- torjem inž. Strmškom in Janezom Vodopivcem postal oseben ob razpravah o nadaljevanju njegovega šolanja in da po majski odločbi republiškega inšpektorata med njima ni bilo nobenih osebnih stikov, ampak je direktor problem reševal z odločbami in z vztrajanjem ter vplivom na samoupravne organe, da tov. Vodopivec ne bi opravljal dela na delovnem mestu varnostnega inženirja. Zgodilo se je celo to, da svet enote stranskih služb in obratov ter komisija za prošnje in pritožbe pri delavskem svetu podjetja kot organa, ki sta po službeni dolžnosti reševala primer" Vodopivec, nista niti obravnavala zahtev, kot so jih komunisti postavili na sestanku 8. avgusta, ampak so se iskale druge rešitve, čeprav bi zadevo lahko rešili, če bi bili notranji odnosi drugačni. Zato komisija, ki jo je 00 ZK imenovala, da bi razčistila ta primer, ugotavlja, da gre za osebno obračunavanje in šikaniranje. Tako stališče komisije je bilo na ponedeljkovem sestanku 00 ZK Cestnega podjetja tudi potrjeno z večino glasov. Če povemo, da se direktor podjetja v tej „zadevi“ dosledno sklicuje na svojo dolžnost, da mora izvajati predpise in torej skrbeti za zakonitost, sekretar podjetja Janez Žura pa tako njegovo stališče še dodatno ute-meljuje s tem, da sklepi 00 ZK in političnih organizacij direktorja in sploh nikogar pravno ne obvezujejo, je več kot jasno, da se v „primeru“ Vodopivec izraža spopad dveh pogledov na življenje in družbeno stvarnost; spopad, v katerem naj bi po mnenju vodilnih vlekel krajši konec tisti, ki se — oborožen z najtežjo municijo pravniških stališč — ne more sklicevati na pravilnost svojih stališč, čeprav se z njimi zavzema za takšne družbene odnose, kot jih zdaj gradimo v naši družbi. Res je sicer, da nikjer ni rečeno, da bi samoupravni organi ali pa vodstvo podjetja morali ukrepati tako, kot je zahtevala 00 ZK. Nobenega dvoma pa ne more biti o tem, da bi njena stališča in priporočila morali vsaj obravnavati in potem odločati tako, kakor je v interesu kolektiva. V novomeškem primeru se to ni zgodilo, še več: gre za očitno nerazumevanje in podcenjevanje vloge in pomena družbenopolitičnih organizacij v našem družbenem sistemu, za poglede in stališča, ki so s pismom predsednika Tita, z uveljavljanjem ustavnih dopolnil in ne nazadnje tudi z javno razpravo o novih ustavnih dokumentih doživela najširšo obsodbo. MILAN GOVEKAR Delavska kontrola v osnutku ustave Da teija uveljavljanje in spoštovanje novih družbenih in gospodarskih odnosov organizirano delavsko kontrolo, ni novo spoznanje. V še veljavni ustavi je določilo, ki pravi, da imajo samoupravljavci pravico, da zagotove kontrolo vseh medsebojnih odnosov (čl. 9, tč. 6). Torej je bila možnost, da uveljavimo nadzor nad uresničevanjem vseh samoupravnih pravic in izpolnjevanjem dolžnosti, po-nudena, vendar, ta možnost je ostala neizkoriščena. Ne bi se spuščali v vse vzroke takega zanemarjenja te zelo pomembne funkcije samoupravljanja. Zagotovo pa gre za subjektivne in ne objektivne vzroke: liberalizem in oblastništvo ne trpita nikakršne kontrole in še najmanj kontrolo, ki naj ugotavlja, ali so odločitve, uveljavljanje pravic, postopki skladni s sprejetimi načeli samoupravnih socialističnih odnosov. Tudi idealiziranje dosežene ravni samoupravnih odnosov je bil lahko vzrok, da smo se kontroli odrekali. Smo pač menili, da so že v statutu zakona ali ustave napisana načela dovolj, da jih bomo v praksi dosledno spoštovali. Pismo izvršnega biroja in predsednika ZKJ, tovariša Tita je delavsko kontrolo ponovno ovrednotilo. Opozorilo je na pomen kontrole v boju za dosledno in brezkompromisno uveljavljanje samoupravljanja ter na njen pomen pri omejevanju najrazličnejših ekscesov samovoljnosti in oblasti ozkih skupin,. Delavci in delovni kolektivi pisma niso razumeli kot poziv, naj izvolijo posebne organe kontrole kot izraz nezaupnice delavskim svetom (čeprav bi to posamezni delavski sveti zaslužili). Razumejo, da kontrola ni nobena vzporedna, iz sistema samoupravne organizacije izločena funkcija, toda spoznali so, da je resnično potrebno organizirano spremljanje vprašanj, kot so uresničevanje sprejetih in v dokumentih kolektiva zapisanih določil, ugotavljanje, kako uresničujejo samoupravne sporazume, na katere so dali tudi svoj podpis, kako in ali sploh spoštujejo določila o samoupravnih postopkih sprejemanja posameznih odločitev, kako se uporabljajo sredstva namenskih skladov. Iz vsakodnevne prakse vemo, koliko napak delamo hote in še veliko več nehote. Kolikokrat vede ali tudi nevede kršimo določila, ki smo jih sami sprejeli in zato grobo krnimo pravice delavcev. Odkar smo izvolili prve delavske svete, smo nalogo kontrolirati pripisovali tudi njim. Delavskim svetom ostane ta naloga tudi še naprej. Ko tako nalagamo delavskim svetom posamezne naloge, bomo morali upoštevati, da so delavski sveti že pred nekaj leti obravnavali na svojih sejah 63(!) tematskih področij (v analizi dela delavskih svetov je eno tematsko področje pokrivalo veliko posameznih nalog tega organa; tako denimo, pride pod naslov ..medsebojna delovna razmerja" precej ožjih vprašanj, Id so jih delavski sveti obravnavali na posameznih sejah). Skratka, delo delavskega sveta je obsežno, celo preobsežno, če samoupravna organiziranost ni razvita. Kontrola, ki že tako ali tako ni bila posebno zaželena, je bila tudi zato zanemarjena. Zato so delavci prevzeli pobudo in izvolili posebne organe, ki v imenu kolektiva in preko delavskega sveta pa tudi samostojno, skrbijo za uresničevanje te pomembne in zahtevne naloge. Uveljavilo se je pravilo, da prav zaradi zahtevnosti in odgovornosti tega dela, zaradi podpore, ki jo mora imeti tak organ, in končno zaradi odgovornosti, ki jo nosijo, volijo te organe vsi delavci — tako kot delavske svete. Ni dvoma, da osnutek ustave daje možnost, da se samoupravna kontrola še bolj utrdi. Toda, dosedanja razprava' o delavski kontroli, ki naj bi postala - seveda bolj razvita, bogatejša z izkušnjami, kar terja tudi svoj čas - osnovna oblika zaščite samoupravnih pravic pa tudi oblika zagotavljanja izvrševanja samoupravnih dolžnosti - je opozorila na nekatera pomembna vprašanja (o delavski kontroli so sindikati in Zveza komunistov organizirali mnogo posvetov, prav sedaj pa so sindikati organizirali tudi nekaj okroglih miz na to temo): I. Člen 94. v osnutku ustave določa, da delavci uresničujejo kontrolo v organizacijah združenega dela. Enotno je mnenje, da bi morali zapisati, da kontrolo uresničujejo že delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Po sedanjem tekstu bi lahko razlagali, da organizirajo kontrolo samo tam, kjer podpisujejo samoupravni sporazum o združevanju TOZD, ne pa tudi tisti, ki ne bodo organizirali TOZD in bodo zato sprejemali samo svoje statute. Statuti namreč v tem členu sploh niso omenjeni. H. V kolektivih prevladuje mnenje, da bi bilo potrebno delavsko kontrolo širše opredeliti. Tako nekako, kot to nakazuje 7. odstavek 4. poglavja temeljnih načel sedanjega osnutka ustave, kjer je govora o tem, da delavski razred uresničuje svojo oblast z uveljavljanjem kontrole nad nosilci funkcij v delovnih organizacijah, skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. Delavci naj bi ureaiičevali kontrolo tako v TOZD, v njihovih asociacijah kot tudi v interesnih skupnostih, organizacijah posebnega družbenega pomena in v družbenopolitičnih skupnostih. Kontrolo v skupnostih izven organizacij združenega dela, torej v interesnih skupnostih in drugje, naj bi zagotovili preko delegatov, bodisi v posebno oblikovanih organih kontrole ali pa v ustrezno organiziranih komisijah za družbeni nadzor, če gre za skupščino. Delavci torej teijajo, da je delavska kontrola prisotna in zagotovljena na vseh ravneh in povsod tam, kjer se tako ali drugače zbira, koncentrira samoupravno ali z dekretom del njihovega dohodka. Večina se zavzema za ustavno določilo, ki ne bi dopuščalo izbire o organu kontrole. Sedaj namreč piše, da lahko delavci to zaupajo organom upravljanja ah pa posebnim organom samoupravne kontrole. Kontrola kot možnost je bila dana že doslej, pa je ni bilo. Kontrolo naj torej uresničujejo posebni organi, v vsakem primeru, v vsaki TOZD, izjema so morebiti lahko le številčno majhne organizacije združenega dela. Sicer pa je bila vsa dosedanja politična akcija usmerjena v volitve posebnih organov samoupravljanja delavske kontrole in med delavci tudi sprejeta. IV. Prevladuje mnenje, naj bi v ustavi govorili o volitvi in ne o ustanovitvi organov kontrole. Organi delavske kontrole niso izvršilni organi delavskega sveta, marveč so organ kolektiva. V. Mnogi predlagajo in dokazujejo, da bi morali v tem členu ustave opredeliti vsebino dela delavske kontrole - nikakor ne v podrobnostih, toda v načelu vendarle — zato, da ne bo nesporazumov in nepotrebnih nasprotovanj takrat, ko s pravilniki natančneje določajo naloge kontrole in odnose ter postopke. No, v vsakem primeru prevladuje mnenje, naj bi samoupravni zaščiti, ki ni isto kot družbena samozaščita, odprli z določilom čim širše možnosti uveljavljanja. Na dosedanjih posvetih na to temo je bilo enotno mnenje, naj bi tudi v Sloveniji pripravili zakon o samoupravni delavski kontroli. Nič ne de, pravijo, če bo sprejet pozneje. V tem primeru bodo avtoiji lahko upoštevali vse dobre izkušnje prakse in usklajevanje z novim zakonom bo doletelo le tiste kolektive, ki temu za sedaj ne posvečajo dovolj pozornosti. Zakon je po mnenju razpravljavcev potreben zaradi poenotenja nekaterih vsebinskih in konstitutivnih vprašanj (o tem kdaj drugič). To je seveda le skromen in ne dovolj argumentiran povzetek dosedanjih razprav o uresničevanju delavske kontrole in o ustavnem določilu o njej.. Zdi se, da so mnenja tudi plod prvih izkušenj, ki jih imajo delavci pri uveljavljanju delavske kontrole. Sindikati so dolžni, da to razpravo zvesto povzamejo, še zlasti, ker so mnogi argumenti tehtni in vredni premisleka tudi v komisijah, ki bodo pripravljale zadnjo redakcijo ustave. MITJA ŠVAB 7 ONI V SINDIKATIH FOTO KRONiKA • FOTO KRONIKA OD VSEPOVSOD VELENJE: V torek, 18. septembra, je bila v Velenju skupna seja Predsedstva občinskega sindikalnega sveta in predsednikov osnovnih organizacij sindikata iz Šaleške doline. Na seji so. razpravljali o kritičnem elektroenergetskem stanju v naši republiki, o razmerah v šaleškem energetskem bazenu in o ukrepih za ureditev razmer. Obravnavali pa so še sindikalno akcijo oskrbe z ozimnico ter spregovorili o javni razpravi o predlogih zvezne in republiške ustave v temeljnih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini. SLOVENJ GRADEC Občinski sindikalni svet Slovenj Gradec je pripravil v začetku tedna seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata iz Mislinjske doline. Na seminarju so govorili o sestavi samoupravnih aktov v organizacijah združenega dela, delovanju samoupravne delavske kontrole, o aktualnih problemih v osnovnih organizacijah sindikata ter o ustavni razpravi v organizacijah združenega dela. Organizacijo seminarja je občinski sindikalni svet zaupal tamkajšnji Delavski univerzi. (An) Minulo sredo se je sestal na razšiijeno sejo svet za kovinsko in elektroindustrijo pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva. V prvi točki dnevnega reda so člani sveta obravnavali priprave na bližnje tekmovanje kovinaijev, ki bo letos v Novem Sadu v dneh med 18. in 21. oktobrom in o slovenski udeležbi na njem. V nadaljevanju seje pa je svet obravnaval predlog sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v kovinski in elektroindustriji Slovenije ter spregovoril o pripravah na uresničevanje novega zakona razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v naši republiki. LJUBLJANA Sporazumevanje na rešetu PRED JAVNO RAZPRAVO 0 SKLENITVI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI POSLOVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZDRUŽENE KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJI Tokrat zares ....... ... — Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah je konec prejšnjega tedna razpravljalo o nalogah sindikata v zvezi z zakonom o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Razprava je opozorila na nevarnost, da bi v podjetjih čas do sprejetja novih, z zakonom usklajenih sporazumov, razumeli tako, kakor da žive v nekakšnem medvladju. Dokler ni novih sporazumov, veljajo pač stari! Ker je bilo precej govora o dejavnostih, ki naj bi bile „nosilke“ tipičnih poklicev, naj omenimo predlog, ki je naletel na močno podporo, naj bi skupne komisije po posameznih gospodarskih panogah dale predloge, kakšne in koliko tipičnih poklicev ,,vidijo" v svojem delovnem območju. Taki predlogi bi vsekakor bolj življenjsko odražali razmere v praksi, kakor to uspeva strokovnim delavcem, ki z razmerami v delovnih organizacijah nimajo neposrednega stika. Sodeč po razpravi je na področju sporazumevanja na sedanji stopnji razvoja še veliko perečih vprašanj. Sklenjeno je bilo, da je treba v sodelovanju s centrom za samoupravljanje vsaj nekaterim od teh čimprej priti do dna in potem z ugotovitvami seznaniti vse osnovne sindikalne organizacije in delavske svete. Ena od ključnih nalog prav gotovo bo, da bo sindikat jasno povedal, kaj si pravzaprav predstavlja pod teritorialnimi sporazumi. Že dlje trajajoča akcija za tesnejšo povezanost in integracijo slovenske kemične industrije, ki jo je spodbudil in usmeril CK ZKS, operativno pa jo vodi slovenja gospodarska zbornica, se približuje — vsaj kaže tako —' uspešnemu zaključku prve faze. Predvidoma v naslednjem mesecu naj bi se namreč v vseh 40 slovenskih kemičnih podjetjih in tovarnah začela javna razprava o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti združene kemične industrije Slovenije. Pred tem, zadnjim krogom priprav, so se v torek na razšiijeni seji sveta za kemično industrijo, industrijo nekovin in industrijo gume pri RO Sindikata delavcev v indu- razvitejših dežel njihova kem1'-na industrija, ki povsod po sV( tu praviloma napreduje hi® kot druge veje gospodarst' Taka kemična industrija bi ^ veda, poleg vsega drugeJ; lahko nudila zaposlenim tw neprimerno večjo socialno v8 nost, za kar pa so sindikati' posebej zainteresirani. striji in rudarstvu Slovenije sestali sindikalni delavci vseh pod- Predsedstvo RO je podrobneje razpravljalo še o programu svojega dela do srede prihodnjega leta. Posebno pozornost bo v prihodnje posvetil integracijskim gibanjem in razvoju sodelovanja med posameznimi transportnimi dejavnostmi, prav kmalu pa se obeta temeljita razprava o tem, kako naj se vede sindikat v ustvarjanju konstruktivnega vzdušja za tvoren dialog med železnico in cesto. i j jetij, v katerih se zdaj pripravljajo na podpis omenjenega samoupravnega sporazuma. Sindikat Je pobudnik Če ne vsi, bi večina delavcev morala sodelovati v sistemu sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov • Nujni kriteriji za pomoč pri ozimnici • Lahko bi v štirih letih zagotovili brezplačne učbenike, če bi... Predsedstvo medobčinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Celje je na svoji zadnji seji — bila je v tem tednu — razpravljalo o pobudi sindikatov za sklepanje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka V * * S ! s * * S % s s * s * s s H * * * * $ % v * s N S * * * S * s s s s * * * s * s »K * URESNIČEVANJE SKLEPOV 0 REORGANIZACIJI SINDIKATOV V LITIJI Doslej brez zastojev • Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je že v avgustu obravnavalo osnutek operativnega načrta o organiziranosti sindikatov v litijski občini • Uveljavljanje načela: ena TOZD - ena osnovna organizacija • Ustanovitev aktiva mladih delavcev Z razliko od revirskih, so v litijski občini pravzaprav najdlje pri uresničevanju načrta o nadaljnji organiziranosti sindikatov. Občinski sindikalni svet že deluje po delegatskem načelu, saj ga sestavlja 35 delegatov. Njihovo delovanje je usmerjeno tako, da se pred vsako sejo sindikalnega sveta konsultirajo z vodstvom svoje osnovne organizacije sindikata, vsi izvršilni odbori osnovnih organizacij sindikata pa tvorijo delegacije. Glavne značilnosti operativnega načrta o organiziranosti sindikatov so: uveljavljanja načela, da v vsaki temeljni organizaciji združenega dela ustanovijo svojo osnovno organizacijo sindikata. Ker v Litiji ugotavljajo, da vsaj za zdaj ni možnosti za ustanovitev občinskih odborov sindikatov, se bodo bržkone odločili za organiziranje občinskih sindikalnih konferenc po posameznih industrijskih vejah, povezali pa jih bodo tudi s širšim po-dročjemr Prizadevali si bodo tudi tesno medsebojno povezati osnovne organizacije sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela, zato bodo predlagali, naj bi v organizacijah združenega dela ustanovih konference osnovnih organizacij sindikata. Doslej so prav tako že uresničili sklep o ustanovitvi aktiva mladih sindikalnih delavcev pri občinskem sindikalnem svetu, ustanovili pa jih bodo tudi v organizacijah združenega dela. Pogoje za to imajo v Predilnici Litija, lesni industriji, Industriji usnja Vrhnika, obrat Šmartno, v Tekstil — TOZD — Pletilja Litija, v Kovini Šmartno, v Kmetijski zadrugi Gabrovka, v osnovni šoli Litija in drugod. Občinsko sindikalno vodstvo se je zavzelo za to, da bi te aktive ustanovili najkasneje do konca tega leta. —m- * * * 4 4 4 4 4 i 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■ / 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 in osebnih dohodkov na novih osnovah in pri tem ugotovilo, da se posamezne ,.grupacije", ki sodijo v dejavnost tega sindikata na celjskem področju, dobro sporazumevajo, premalo pa je dogovarjanja med njimi. Od prihodnjih nalog bi kazalo omeniti prizadevanja, da bi se večina delavcev resnično vključila v sistem sporazumevanja. Doseči bo tudi treba, da bodo v vrste delegatov prišli resnično pravi ljudje, vztrajati pa bo treba na stališču, da bodo sporazumi v žarišču javnih razprav. Sodeč po razpravi na seji še vedno ne razumejo povsod prave vloge sindikata v „verigi“ sporazumevanja, zato je bila spet poudarjena misel, da je sindikat pobudnik dobrih sporazumov, temeljne organizacije združenega dela pa so nosilci dela v sporazumevanju. V razpravi o ozimnici smo slišali oceno, da so preskrbovalne organizacije v Celju že doslej dobro delale, tako da to tudi letos ne bi smelo biti vprašanje. Sindikate čakajo posebno zahtevne naloge v prvi vrsti v večjih delovnih kolektivih, kjer utegne biti več delavcev, ki bodo pri nakupovanju ozim-niške zaloge potrebni konkretne pomoči. Občinski svet ZSS bo v Celju ustanovil koordina- cijski odbor za ozimnico, ki bo moral skrbeti, da se ozimniška akcija ne bo izrodila. V Celju ugotavljajo, da bodo nujno potrebovali kriterije, na osnovi katerih bo moč objektivno presojati, katerim delavskim družinam bi bilo treba pomagati pri nakupu ozimnice. Za osnovo bi lahko bila izhodišča, ki se uporabljajo pri otroških dodatkih. Povedati je treba, da republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva ter njegov svet tokrat ne obravnavata prvič povezovanja slovenske kemične industrije, temveč da sta o tem v zadnjih letih razpravljala že večkrat. Vselej ju je vodila želja, da bi z lastno politično aktivnostjo pripomogla k integraciji te, zdaj razdrobljene in v slovenskem gospodarskem prostoru tudi dokaj nepomembne panoge, saj kemična industrija z 20.000 zaposlenimi predstavlja komaj 4 % potencialov slovenskega gospodarstva. S tesnejšo povezanostjo, ki naj bi jo ta panoga dosegla po sklenitvi samoupravnega sporazuma, se samo po sebi seveda ne bo nič spremenilo. Vsekakor pa bo ustvarjena osnova, na kateri bi se tudi slovenska kemična industrija lahko začela hitreje razvijati in s tem prevzemati nase podobno vlogo, kot jo ima v gospodarskem razvoju BREZ „CISTEGA VINA * NE BO NIC! V delovnih organizacijah sl venske kemične industrije A čelno" niso nikoli nasproh® tesnejšemu povezovanju, ver® so se vedno izgovarjali, da n® voljo dovolj temeljito priprž' Ijenih, verodostojnih in cel® tih elaboratov. Razprava na sj omenjenega sveta je opozo® da tokrat ta izgovor ne u 0- 1- )3 a e h la bi ili ,ri :a- ia, :0- av li- ili- :la iv la- s- ne le, »ti le- ■o- Strokovna ekipa našega krajevnega akcijskega jedra, kamor so me neposredno delegirali iz baze, se je pri formuliranju dokumenta, v katerega je treba vgraditi programske ambicije, končno le dokopala do poglavja z delovnim naslovom: DRUŽBENE VREDNOTE SAMOUPRAVNEGA SOCIALIZMA. Zaradi uspešne obdelave doslej nakopičenih problemov nam je vsem močno odleglo. Toda hip za tem smo se ovedli vse teže aktualne naloge, pred katero stojimo, in postali spet akcijsko zaskrbljeni. - Nič ne pomaga: tudi v to kislo jabolko smo dolžni ugrizniti! reče predano tovariš Tomaž, vodja ekipe. — žato nikakor ne izgubljajmo časa! Se strinjate z uvodno preambulo? — Preberi jo na glas, da bomo vsi slišali, kako zveni! predlagam, ker vem, da papir prenese marsikaj, uho pa ne. — Posluh torej! reče Predsedujoči še kar avtoritativno in začne: „Liberalen odnos do prodora in uveljavljanja nosilcev delavskemu razredu tujih ideologij, kot so tehnokratizem, malomeščanski liberalizem, nacionalizem in potrošniška mrzlica, so imeli za posledico premalo določen odnos do oblikovanja, uveljavljanja in upoštevanja družbenih vrednot samoupravnega socializma. Absolutizirani so bili blagovno-tržni odnosi in denar kot edino merilo družbenega položaja posamezni- ka. Ob takšnem pojmovanju so izgubljale vrednost mnoge že oblikovane vrednote samoupravnega socializma, ki jih je zdaj z zavestno družbeno akcijo potrebno obno-viti.“ To je vse, tovariši! Ima kdo kakšen spremenjevalni predlog? — Mene moti beseda „vrednote“, reče nekdo. — Preblizu je pojmu ,,vred-nost“, ob tej besedi pa je takoj možno pomisliti na denar in smo spet tam, kjer smo bili, to je pri fetišizira-nju blagovno-tržnih odnosov ... - Kaj ko bi besedo „vrednota“ zamenjali z besedo „kvaliteta“, predlaga nekdo drug, tretji pa takoj za njim: — Tomaž, preberi na glas, da bomo slišali, kako se sliši! - Jaz bi stvar postavil celo bolj afirmativno, če se strinjate, povzame razpravo predsedujoči. — Rekel bi: treba je afirmirati pozitivne kvalitete samoupravnega socializma, če se strinjate. Se! bivala! Sedaj pa, prosim, če pridete na dan s predlogi teh kvalitet! — Ena bi bila delo in znanje kot glavno merilo in podlaga družbeno-ekonom-skega položaja delovnih ljudi ... — Ta je že znana, nejevoljno in v zboru zabrunda vsa strokovna ekipa. — Imamo jo že v ustavi .. . — Ne pa še v praksi! odločno pribije predsedujoči. - Kaj pa komolčarji!? Takšni, ki plezajo na položaje s pomočjo zvez in stricev. Kdor kam pride, pripelje s seboj svoje ljudi, a ti spet svoje ljudi in tako se veriga svetega Antona zlepa ne konča! Vsak vidi le sebe in svoje — za druge mu ni mar! Kar malo okrog poglejte, pa boste videli, kako zelo koristno je, če se da v našem dokumentu toliko poudarka delu in znanju. Se strinjate? Trmasto obmolčimo, ker vemo, da Tomaž vidi strahove tudi tam, kjer jih ni in pogosto pretirava. A svojo goni ure in ure, če ne popustimo. Škoda časa! In tako prikimamo. — Druga pa bi bila: enake možnosti delovnih ljudi za pridobivanje znanja, nada- ljuje Tomaž. Na kaj kaže v tej kvaliteti posebej opozoriti, tovariši! Prosim, predlagajte! - Opozoriti bi morali, da vsi otroci še vedno nimajo enakih možnosti za šolanje, predlagam. — To se uspešno ureja! je nekdo rezek. — Kolikor vem in sem bral, vse štipendije niti niso izkoriščene . . . — Ja, rečem, — ker se mestni otroci nočejo vezati, da bi lahko po diplomi bolje izbrali. Za delavske in kmečke pa je petdeset starih tisočakov komaj za stanovanje, a kje je še denar za hrano, obleko, knjige .. . Vsi vendar ne morejo študirati, dragi moj! Tega bi naša družba materialno ni- koli ne mogla prenesti .. . — Zato pa lahko študirajo toliko prej tisti otroci, kjer sta oba starša v dobri službi, pa še prosijo za štipendijo .. . — Tovariši, s takšnim nekonstruktivnim odnosom do problema enakih možnosti ne bomo pri izdelavi programskega dokumenta nikamor prišli. Takšne dileme naj se urejajo v vsakodnevni praksi, medtem ko smo mi dolžni trasirati globalna programska stališča. Kot rečeno torej — a ti, tovariš, raje bolje premisli, kar rečeš -smo vsi za enake startne možnosti, ne? Spet vsi trmasto molčimo, predsedujoči pa nas zadovoljno gleda in prikima. — Prav, pravi, — potem gremo lahko naprej! Pravica do stanovanja ... No, kaj bomo rekli, kako realizirati to pravico? In pred nami se v razgovoru kopiči vse več pozitivnih kvalitet; nikjer jim ni videti konca. Pa smo šele pri 76. strani trikilogramskega gradiva za javno razpravo. VINKO BLATNIK Ljubljana leta 2000 Konzorcij inštitutov (inštitut za ekonomske raziskave Slovenije, Ljubljanski urbanistični zavod in Urbanistični inštitut Slovenije) je predlagal, naj bi opustili dosedanji model spontanega razvoja Ljubljane in sprejeli model planskega usmerjanja gradnje, kajti le tako bi lahko zagotovili hitrejši, bolj dinamičen, racionalnejši in bolj uravnovešen razvoj glavnega mesta Slovenije v naslednjih 15 oziroma 30 letih. V širši gravitacijski prostor Ljubljane (v ljubljansko območje) so vključena področja 18 današnjih občin, medtem ko 5 mestnih s sosednimi občinami: Kamnik, Vrhnika, Domžale, Škofja Loka, Grosuplje in Kranj predstavljajo centralno regionalno področje urbanizacije, ki se še naprej deli na širše razvojno področje mesta in ožje razvojno področje mesta, (področje 5 mestnih občin). Prebivalstvo ljubljanskega področja bi se povečalo od 534.000 v letu 1971 na nad 780.000 v letu 2000. Do leta 2000 bo potrebno zagotoviti več kot 27,300.000 kv. metrov novih stanovanjskih površin oziroma 55.000 stanovanj. Število delovnih mest (gospodarske in negospodarske dejavnosti) naj bi se povečalo z 252.000 v letu 1970 na 387.000 v letu 2000. Reafirmacija pozitivnih kvalitet Nagradna križanka • »i——. .. i, n ■ i i i —. Nagrade: 1. nagrada: 100din, 2.nagrada: 50din, 3. nagrada: 30din in pet nagrad po lOdin. Nagrade pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II do 3. oktobra 1973 do 12. ure. Na ovojnico napišite: Nagradna križanka. Izid žrebanja bomo objavili v soboto 6. oktobra 1973. leta. 3 ^avska enotnosj - št. 37 - 22. septembra 1973 STRAN 9 ODMEVI Po krivem ozmerjani Ni naš namen polemizirati z piscem članka z- enakim naslovom v prejšnji številki Delavske enotnosti, vendar bi kljub temu pojasnili nekaj dejstev. Klofuta je res priletela, vendar jo hoče nekdo usmeriti tja, kamor ni bila namenjena. Posvet predstavnikov sindikalnih organizacij slovenskih rudarjev v Idriji je bil namenjen izključno razpravi na temo družbenega dogovora p beneficiranih delovnih mestih. Kritika republiškemu odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva je bila izrečena, ni pa to bilo kritiziranje, kot bi nekdo rad prikazal. Naj govorijo naslednja dejstva. - Osnutek družbenega dogovora je bil narejen v mesecu marcu. — Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva ga je obravnaval v aprilu, vendar nanj ni imel za rudarstvo bistvenih pripomb. — V osnovnih sindikalnih organizacijah za ta osnutek nismo vedeli. Naša OSO ga je dobila indirektno od gospodarske zbornice SRS v mesecu juliju. - Ob razpravi so si bili tako člani OSO kakor samoupravni organi RZS enotni, da ta osnutek za rudarje ni sprejemljiv, saj ne upošteva niti delovnih razmer pod zemljo, da drugih stvari niti ne omenjamo. - Po razpravi v naši OSO smo stopili v stik z republiškim odborom ter mu posredovali naša stališča ter zahtevo po enotnem nastopu osnovnih sindikalnih organizacij rudnikov Slovenije. Zahtevali smo, naj se sestanek izvede v prvi dekadi avgusta. — Odziva na naš dopis ni bilo, zato smo sestanek predsednikov OSO rudnikov sklicali v Idriji v drugi dekadi avgusta. Zapisnik tega sestanka je tista klofuta, ki pa ne tolče vse povprek. Ni nikakega zmerjanja, prikrivanja resnice in zamolčevanja dejstev. Dejstvo je, da je sindikat veliko storil za rudarje, dejstvo pa je tudi, da je v tem primeru odpovedal. Trditev, da je to le osnutek osnutka, nas ni zadovoljila, saj je bilo na seji in tudi v zapisniku odbora za energetiko pri gospodarski zbornici SR Slovenije dne 20. 7. 1973 jasno povedano s strani predstavnika direkcije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da je to osnutek, ki bo sklenjen konec tega meseca. Nekdo nekoga vleče za nos. Tak pristop k reševanju problematike, kot smo ga imeli na tem sestanku v Idriji, nikakor ne zmanjšuje zaupanja članstva v delo organizacije. Lahko mirno trdimo nasprotno, da samo tak način omogoča članstvu vpliv na sporazumevanje in dogovarjanje in s tem krepi njegovo vlogo. Morda smo res storili napako in se ne bi smeli vtikati v te zadeve, naj svojo dejavnost usmerimo drugam, denimo v organizacijo izletov in piknikov in s tem krepimo zaupanje članstva v našo organizacijo? Torej - kako!? Osnovna sindikalna organizacija Rudnika živega srebra Idrija Predsednik: JAKOB MARTINI Vsak začetek je težak V članku „Vsak začetek je težak", ki smo ga objavili v prejšnji številki DE, smo obširno poročali o dosedanjem delu in ugotovitvah komisije za samoupravni delavski nadzor v tovarni Mehanotehnike z ene ter o pogledih članov kolektiva na delo in potrebnost take komisije z druge strani. V članku je bilo citirano tudi mnenje člana 10 osnovne sindikalne organizacije Mehanotehnika Slavka Bohinca, ki je med drugim poudaril, da ni prav, da je komisija obvestila kolektiv in tudi javnost o zadevah, ki jih je obravnavala, preden so bile ugotovitve preveijene v kolektivu. Gradivo komisije po njegovem mnenju tudi vsebuje precej dezinformacij, ki lahko povzroče samo škodo. Kakor nam je povedal tovariš Ernest Cah, predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije Mehanotehnike, ki je ob zaključku redakcije obiskal naše uredništvo, je kolektiv to stališče tovariša Bohinca razumel kot stališče izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije in je bil ogorčen, da član tega odbora razširja take dezinformacije. Ker v kolektivu sicer teče javna razprava o ugotovitvah komisije za samoupravni delavski nadzor, je o poteku te razprave in mnenjih članov delovne skupnosti na svoji seji minulo sredo razpravljal tudi 10 osnovne sindikalne organizacije. Po besedah tovariša Caha je tudi izvršni odbor omenjeno izjavo razumel tako kot kolektiv in se z njo, ker ne ustreza resnici, seveda ne more strinjati. Nasprotno: če izvršilni odbor ne bi bil prepričan v točnost dejstev, o kateiih je delavska kontrola obvestila kolektiv in javnost, tudi ne bi nastopil kot sopodpisnik te informacije. Gre pa končno tudi za to, da je kolektiv z navdušenjem pozdravil „nastop“ delavske kontrole, v kateri vidi prvi organ v vsej zgodovini tovarne, ki je pokazal vso odločenost in voljo, da bi tudi razčistil probleme, ki težijo kolektiv in se v nekaterih primerih vlečejo že vrsto let. Zaradi zahtevnosti vprašanj, s katerimi se je spoprijela delavska kontrola v Mehanotehniki, sicer sploh prva delavska kontrola v izolski občini, je članek namenoma dobil tak naslov, kakor ga ima. Kadar pa gre za nove stvari, smo do njih zavoljo različnih vzrokov vselej oprezni, praviloma pa kritični in občutljivi. Temu lahko pripišemo, da je bila izjava tovariša Bohinca napačno razumljena, čeprav je iz nje več kot jasno razvidno, da predstavlja le njegovo osebno mnenje. STRAN 10 2 V SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM OCENJUJEJO REZULTATE POLLETNEGA GOSPODARJENJA Ob polletju — izguba Lansko prvo polletje je Skupnost zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem zaključila z izgubo 1,077.891 dinarjev, letos je izguba nekoliko manjša in znaša le 715.500 dinarjev. Razmere torej še niso takšne, da jih do konca leta ne bi bilo mogoče izboljšati, vendar bo treba izdatke uskladiti z dohodki. V prihodnjih dneh bo skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem razpravljala in sklepala o polletnem gospodarjenju. Ugotavljati je mogoče, da se je prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje v letošnjem letu zvišala le za 0,25 %, to je za toliko, kot je bilo dogovorjeno ob združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Za Koprom in Kranjem ima ravenska skupnost zdravstvenega 'zavarovanja naj-nižjo (8,45 %) prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje v naši republiki. Ob tem velja omeniti, da znaša „čista“ prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje 7,72 %, za investicije pa gre 0,73 %. Eden od ,Jcrivcev“ za izgubo bo v prvem polletju nedvomno previsok odstotek, ki so ga namenili za investicije. Lani, v prvem polletju, je šlo za investicije 2,667.176 dinarjev, letos v istem razdobju pa že 4,916.491 dinarjev, ali za 84,3 % več. Pri 40.429 aktivnih zavarovancih, kar je v primerjavi s prvim polletjem 1972 povečanje za 6,1 %, so znašali skup- ni dohodki po izločitvi do konca meseca junija 59,890.000 dinarjev, ali 0,49% več, kot je določal plan. Izdatkov pa je bilo 60,605.531 dinarjev. Izdatki so presegli dohodke na področju 4 koroških občin (Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec), medtem ko izkazuje Velenje več dohodka, kot pa je bilo izdatkov. V primerjavi z lanskim letom so se povečali izdatki za zdravstveno varstvo za 21,79%, za ambulantno zdravljenje za 27,9 %, za bolnišnično zdravljenje za 43,7 % in predstavljajo že več kot tretjino vseh izdatkov, nadalje za zdravila za 24,9 %, denarne dajatve pa za 37,7 % itd. (ma) OSNUTKU NEKEGA PRAVILNIKA NA ROB:__ Solidarnost samo v besedah, ali pa.. V sestavku „Za ožje ali širše kroge? “, objavljenem v predzadnji številki našega lista, smo spregovorili o splošnih določbah, pod katerimi se posamezne kategorije prebivalcev novogoriške občine sploh lahko potegujejo za najemno stanovanje, zgrajeno ali kupljeno s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kakor v tej občini imenujejo tako imenovani solidarnostni stanovanjski sklad. Tokrat pa bi zapisali kaj več o merilih za pridobitev stanovanjske pravice do solidarnostnega stanovanja. Po osnutku začasnega pravilnika o oddajanju solidarnostnih stanovanj v novogoriški občini so ta vprašanja urejena s splošnimi in s posebnimi merili. Splošna merila so za vse kategorije obvezna in upoštevajo poprečni dohodek na družinskega člana, sedanje stanovanjske razmere, družinsko in zdravstveno stanje prosilca in svojcev, čas pričakovanja stanovanja v občini Nova Gorica in čas stalnega bivanja v tej občini. Posebna merila pa so poprečni osebni dohodek v delovni organizaciji upravičenca glede na poprečni osebni dohodek v občini; število zaposlenih v delovni organizaciji, kjer dela upravičenec; udeležba delovne organizacije pri nakupu ali gradnji stanovanja, ki ga bo dobil pri njej zaposleni upravičenec do stanovanja. Končno so upoštevani še primeri, ko upravičenec iz utemeljenih vzrokov ni ali nikoli ne bo mogel biti zaposlen. Vsako izmed navedenih splošnih in posebnih meril je posebej razčlenjeno in upravičencu ,,prinese" določeno število točk. Na tej osnovi torej nastane prioritetni red, po katerem bodo stanovanja tudi razdeljena med pričakovalce. VSE IMA CENO, SAMO KAKŠNO? Če si podrobneje ogledamo osnutek omenjenega pravilnika, o njem še teče javna razprava, lahko ugotovimo, da so dejansko predvideni vsi možni kriteriji, po katerih bi pričakovalci stanovanj lahko utemeljevali svojo pravico do uvrstitve na prednostni seznam prosilcev. Sestavljavcem osnutka pravilnika je vsekakor treba šteti v dobro, da so uspeli v tej težnji, so poudarili člani predsedstva novogoriških sindikatov, ko so razpravljali o tem dokumentu. Vendar pa taka, čeprav spodbudna ugotovitev, še ne pomeni, da so v goriških sindikatih in v delovnih skupnostih te občine zadovoljni s „težo“ posameznih meril. Ne da bi navajali število točk, ki jih to ali ono merilo osnutka pravilnika o oddajanju solidarnostnih stanovanj „pri-nese" prosilcu, je treba povedati, da pretežni del kritičnih pripomb zadeva posebna merila. Če bi namreč tudi dokončni pravilnik ostal tak, kot je sedanji osnutek, bi se zlahka zgodilo, da pri vseh drugih enakih pogojih prosilec izpade iz prioritetne liste ali pa se uvrsti na dosti nižje mesto samo zaradi tega, ker je po naključju zaposlen v manjši delovni organizaciji ali pa v kolektivu, ki ne more — razen obveznega prispevka v solidarnostni sklad prispevati dodatnih sredstev za nakup ali gradnjo solidarnostnega stanovanja. Osnutek pravilnika torej zanemarja zelo pomembno dejstvo, da poznamo majhne delovne organizacije, ki so v preteklosti zelo uspešno reševale stanovanjske probleme svojih delavcev in je ostalo le malo delavcev brez ustreznega stanovanja oziroma da poznamo tudi velike delovne organizacije, ki niso reševale stanovanjskih problemov delavcev, ker jim je bila važnejša uresničitev drugih načrtov. Res je, da „velika“ podjetja sorazmerno več prispevajo v solidarnostni sklad kot pa .juajhni" kolektivi. Nedvomno pa ne bi bilo pošteno in prav, če bi vrednostni prispevek v solidarnostni sklad avtomatično prinašal prednost delavcem brez stanovanj samo zaradi tega, ker so zaposleni v „velikih“ podjetjih. Če govorimo o solidarnosti, je prav gotovo ne gre meriti z „velikostjo" podjetij, v katerih so zaposleni pričakovalci stanovanj, temveč naj bo merilo, da stanovanja dobe tisti. ki so jih najbolj potrebni. Seveda pa je res tudi to, naj bi — pod enakimi ostalimi pogoji — določeno prednost pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj imeli tisti prosilci, katerih delovne organizacije so pripravljene prispevati v solidarnostni sklad tudi dodatna sredstva. Vendar pa to ne pomeni, da bi zaradi stimuliranja lastne udeležbe delovnih organizacij pri solidarnostnem razreševanju stanovanjskih problemov njihovih delavcev smeli dovoljevati tako močno razlikovanje, kot ga predvideva osnutek pravilnika in ki avtomatično potiska na rep prioritetnih seznamov prosilce iz kolektivov, ki lahko prispevajo le malo ali pa nič dodatnih sredstev. Če bi dopustili tako razlikovanje, poudarjajo v novogoriških sindikatih, bi to pomenilo, da smo za solidarnost le z besedami. Če, za kaj, pa gre za to, da bi bili solidarni predvsem v dejanjih! -mG Cyj»>rr; in bnt«ij$wih naprav ?.moj Programa se ni! Na nedavni seji iniciativnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota so razpravljali o delu izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti, o osnutku družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanj, o osnutku zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti in o osnutku odloka o določitvi stanovanjskega standarda. Iz poročila o dosedanjem delu izvršnega odbora stanovanjske skupnosti je razvidno, da je odbor doslej uspešno opravil nekatere naloge, da so pa nekatera bistvena vprašanja za uspešno gradnjo delavskih stanovanj ostala še nerazrešena. Ugotavljali so, da kljub dogovoru še ni izdelan program stanovanjske gradnje in | da ni pripravljenih dovolj grad- j benih zemljišč. Zato so se zn- : vzeli za čimprejšnjo izdelavo programa stanovanjske gradnje, ki mora imeti svojo osnovo v potrebah po stanovanjih v delovnih organizacijah, hkrati pa mo; rajo potekati dela pri pripravi gradbenih parcel. Po dosedanjih predvidevanjih bi z letos začetimi gradnjami v prihodnjem letu zgradili kakih 200 stanovanj. Poleg blokovske gradnje so se zavzeli tudi za gradnjo vrstnih hišic. Celotno razpravo pa je spremljala težnja - zgraditi kar največ stanovanj za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, toda ne za ceno nižjega stanovanjskega standarda. ! K osnutku družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanj je bila izrečena pripomba, naj bi družbeni dogovor zavezoval poleg bank in stanovanjskih skupnosti tudi vse delovne organizacije, da bi prilagodile svoje samoupravne akte o porabi stanovanjskih sredstev. K osnutku zakona o samoupravnih stanovanjskih skupnostih pa je bila med__drugim izrečena pripomba, da naj bi samoupravno stanovanjsko skupnost ustanovili s samoupravnim sporazumom, ne pa z odlokom občine - saj gre za ustanovitev interesne skupnosti. Zato naj bi tudi k statutu skupnosti občinska skupščina izrekala le soglasje, ne pa potrjevala. In slednjič, sprejet je bil predlog. naj bi najkasneje do decembra letos pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor samoupravne stanovanjske skupnosti-Rok je razmeroma dolg, vendar je treba upoštevati, da je potreb- | no pripraviti več samoupravnih aktov, o katerih morajo razpravljati delovne organizacije. A. H- , ,!U' ■ ' m. •V1. DO LUNE IN v NAZAJ - * nikjer BREZ , BATERIJI . . ZMAJ DELAVSKA ENOTNOST -. ST. 37 - Dogovor naj bi bil podpisan v oktobru # Poročilo temeljne izobraževalne skup-. nosti Ljubljana Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, ki jo je sprejela skupščina SRS, je začrtala temeljne cilje in politiko razvoja v letu 1973. Z namenom, da bi zagotovili uresničitev zastavljenih nalog ter prispevali k učinkovitejšemu odpravljanju gospodarske nestabilnosti je bil z družbenim dogovorom maja 1973 dogovorjen obseg prelivanja dohodka na področju splošne in skupne porabe. Tudi delavci na področju vzgoje in izobraževanja so bili pripravljeni dosledno sodelovati pri uresničevanju stabilizacijskih programov, saj so se in se zavedajo, da bodo negativne posledice inflacije najmočneje občutili prav na tem področju družbenega dela. Že tako neugoden materialni položaj nosilcev vzgojno-izobraževalnega procesa, na področju, ki smo ga opredelili kot področje posebnega družbenega pomena, je ob zamrznitvi osebnih dohodkov še poslabšalo naraščanje cen, s tem v zvezi porast materialnih izdatkov, kar je negativno vplivalo na življenjski standard delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Ob odločni podpori socialistične zveze in sindikata je bil v juliju letos pripravljen aneks k družbenemu dogovoru o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973, ki dovoljuje pove-čanje globabv za splošno in skupno porabo, predvsem pa za sanacijo osebnih dohodkov družbenih dejavnosti v H. polletju 1973 leta. Na tej osnovi so tudi strokovne službe občin, mesta in samoupravnih interesnih skupnosti Ljubljane skrbno proučile vse možnosti za kritje Potreb, ki jih opredeljuje zahteva po 100% realizaciji na novo verificiranega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, po vrednosti točke 9,52 din. Pripravljen je predlog družbenega dogovora o zagotovitvi sredstev TIS Ljubljana, ki bo začel veljati takoj, ko ga bodo sprejele in Podpisale skupščine ljubljanskih občin, skupščina mesta Ljubljane, kulturna skupnost Ljubljana, sklad otroškega varstva pri TIS Ljubljana in temeljna izobraže-valna skupnost Ljubljana. Pričakovati je, da bo dogo-vor podpisan v mesecu oktobru. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana bo takoj Po podpisu dogovora konkretizirala 100% realizacijo veljavnega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za osnovno šolstvo, i’ vrednosti točke 9,52 din od 1. julija 1973. leta dalje. Predsednik 10 TIS JOŽE MEDEN Veliko spodbude za nova prizadevanja šaleška folklorna skupina se je vrnila z gostovanja iz Zakopanov z odličjem Jesenski zlati list V oktobru 1971 leta so v Velenju ustanovili „Šaleško folklorno skupino44. Nekdanji študentje iz Velenja in drugi, ki so se zaposlili v Šaleški dolini, ki so pred tem sodelovali v folklornih skupinah v Ljubljani, so bili prvi člani novoustanovljene „Saleške folklorne sku-. pine44. Pozneje so se jim pridm-žili še drugi ljubitelji narodnih plesov in pesmi, tako daje zdaj zastopanih v ansamblu precej poklicev oziroma dejavnosti in najdemo med plesalci tako delavce kot inženiije. Letos bodo, kot je povedal predsednik „Ša-leške folklorne skupine44, dipl. inž. Janez Kraševec, vključih 50 novih članov, tako da bodo zagotovili nemoteno delo in nadaljnjo rast skupine. Hkrati s študijem novih narodnih plesov iz Slovenije ter iz drugih jugoslovanskih rejmblik in pokrajin si je „Saleška folklorna skupina44 ob pomoči velenjske Zveze kulturnopro-svetnih organizacij, Temeljne kulturne skupnosti Velenje in nekaterih organizacij združenega dela zagotovila tudi več kompletov originalnih noš za posamezne plese, s katerimi se predstavljajo občinstvu. Omeniti pa je tudi treba, daje uspešno delo „Šaleške folklorne skupine44, čeprav deluje šele kratek čas, zbudilo zanimanje za narodne plese in pesmi tudi med mladimi na šolah v Šaleški dolini in je bilo v zadnjem času ustanovljenih več novih pionirskih oziroma mladinskih folklornih skupin, delo drugih pa je postalo še bolj načrtno. V začetku septembra so bili člani „Šaleške folklorne skupine44 že na četrtem gostovanju v inozemstvu. Dvakrat doslej so nastopali Velenjčani na „majni-cah“ v Dolini pri Trstu, lani pa so bili na povabilo Zveze folkloristov Belgije na enajstdnevnem gostovanju po Belgiji, kjer so nastopili na dveh mednarodnih folklornih festivalih. Pred dnevi pa so se vrnili z uspelega gostovanja v Franciji in na Poljskem. Folklora iz Velenja je pripravila dva uspela nastopa v mestu Sant Die v bližini Strasbourga v Franciji, ki si ju je ogledalo več kot 2.000 gledalcev. Na VI. mednarodnem festivalu gorske folklore v Zakopanih na Poljskem pa so plešah skupaj s 25 skupinami iz številnih drugih evropskih držav. Z gostovanja na Poljskem so prinesli diplomo žirije „Jesenski zlati list44, še dolgo pa se bodo spominjali tudi petih uspelih nastopov. Za gostovanje v Franciji in na Poljskem, pred tem so Velenjčani nastopili v domačem mestu in v drugih krajih več kot 20-krat, je naštudirala „Šaleška folklorna skupina44 na novo gla-močke in bunjevačke plese ter splet štajerskih plesov, sicer pa se je predstavila še z gorenjskimi in belokranjskimi plesi ter s plesi iz Slavonije in s Šopskim orom. Med gostovanjem v Franciji in na Poljskem so navezali člani „Šaleške folklorne skupine44 stike s številnimi drugimi folklornimi skupinami. Znova so jih povabili na nastop na festivalu v Zakopanih, sicer pa so Velenjčane povabili na gostovanja tudi v nekatere druge države. Gostovanje, s katerega se je vrnila „Šaleška folklorna skupina44, bo za 40 članov zago-■ tovo nova spodbuda za še vztrajnejše delo v prihodnje. (vš) • VELENJE O vlogi in pomenu interesnih skupnosti Izvršni odbori temeljne izobraževalne skupnosti, temeljne kulturn'- skupnosti ter temeljne telesno kulturne skupnosti Velenje so se skupaj z Občinsko konferenco SZDL Velenje odločili, da bodo prve dni oktobra pripravili skupno javno razpravo o vlogi in pomenu samoupravnih interesnih skupnosti ter o njihovem vključevanju v občinsko skupnnost. Na tem posvetovanju bodo, kot računajo, sprejeli tudi predloge za sestavo novega statuta občine Velenje, v katerem morajo dobiti samoupravne interesne skupnosti mesto, ki jim v naši družbi gre. (vš) NOVE MOŽNOSTI ZA ŠOLANJE MLADIH NA KOROŠKEM Zaostanek se manjša Po razvitosti srednjih šol je slovenska Koroška že leta zaostajala za republiškim povprečjem. Zlasti še srednje šolstvo se do nedavnega ni razvijalo skladno s potrebami ter razvojem gospodarstva in družbenih služb. Lani so izoblikovali prve predloge za načrtnejši razvoj šolstva v Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini. V kratkem času pa je bil dosežen kar pomemben napredek. V Slovenj Gradcu so lani začeli zidati novo poslopje za tamkajšnji Ekonomski šolski center. Šola mora biti dograjena do 1. maja prihodnjega leta, telovadnica z bazenom pa štiri mesece pozneje. Predračunska Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem ima med dmgim tudi patronat nad osnovno šolo v Žetalah v osrčju Haloz. Kakšna je ta šola, ne bi govorili, saj je »preživela44 že dolga desetletja brez posebnih popravil in adaptacij: zato naj rečemo le to, da se otroci v teh krajih še vedno šolajo v naravnost nemogočih razmerah. Zato so samoupravni organi Tovarne glinice in aluminija ustanovili posebno komisijo za sanacijo žetalske šole. Komisija je že opravila vse preglede ter ocenitve in nato posredovala samo- vrednost celotne investicije je 12.500.000 dinaijev. Pri tem je 2.800.000 din prispeval Izvršni svet skupščine SR Slovenije, preostala sredstva pa bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom občanov ter z združeva- upravnim organom poročilo, v katerem jih na podroben način seznanja z dejanskim stanjem, kaj je treba nujno urediti in popraviti, da bi vsaj delno_ ublažili razmere . na šoli. Člani komisije so obiskali tudi predstavnike občinske skupščine in se z njimi dogovorili,’ da je potrebno nujno ukrepati. Del stroškov za sanacijo bo prevzel kolektiv TGA Kidričevo, in sicer v višini 120.000 dinaijev, medtem ko bi morala preostala sredstva zagotoviti ptujska’ temeljna izobraževalna skup- nost- F. MEŠKO __________________________J njem sredstev organizacij združenega dela. Dograditev novega poslopja za Ekonomski šolski center Slovenj Gradec bo omogočila več novih smeri šolanja. Ob ekonomski šoli, ki je sprejela 90 novih dijakov in dijakinj v prvi razred, in šoli za prodajalce s 110 učenci, je začel z delom tudi oddelek medicinske srednje šole, prihodnjo jesen pa še administrativna šola. V okviru Gimnazija Ravne na Koroškem, ki jo je letos zapustila že 25. generacija maturantov in ki je sprejela v prvi razred 120 novih dijakov, so letos prvič vpisovali učence osnovnih šol v prvi razred pedagoškega oddelka, kije začel z delom v tem mesecu in ga obiskuje kakih 30 bodočih pedagogov. Načrtov in pobud za odpiranje novih srednjih šol je na Koroškem še več. Na Ravnah resno premišljajo o ustanovitvi nekaterih tehniških šol, pri gimnaziji pa naj bi delovala še vzgojiteljska šola. Za nove šole se zavzemajo še v Slovenj Gradcu. V prihodnje želijo namreč mnogo bolj kot doslej sami zadovoljevati kadrovske potrebe gospodarstva in družbenih služb. Ta hotenja obetajo, da se bo tudi slovenska Koroška v prihodnje razvijala hitreje in predvsem bolj usklajeno. (EK) • KIDRIČEVO Pomoč žetalski šoli •'i . ^ ■ riWMWWIt*MMtrWWMMWWWMttMflurWMM0MMMMWWW ■ * _______________________________ ______ * * * * * KULTURNA AKCIJA * * »* * * i * * * * * * * * * * * * * \ \ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * t * * * * * * * * * * p + * % * * * * * * * \ * * * * * * * * * % i * * * * * * * * * * * * * * * * * * n» 0 * * * * ¥ * * s * * Obljube so se stopile na poletnem soncu Uvodničar septembrske številke Informativnega biltena Kulturne skupnosti Celje je pod naslovom „Propadla zamisel' opisal, kako je neka dobro zastavljena kulturna akcija ostala na pol pota. Kulturna skupnost Celje si je v kulturni akciji v letošnjem letu zadala kot osnovno nalogo izdajo posebnega prospekta, ki naj bi vseboval podrobne programe, cenike in podatke o vsej kulturni sezoni 1973/74. Prospekt naj bi izšel v prvi polovici septembra - pred začetkom nove kulturne sezone in tako seznanil najširši krog delovnih ljudi v celjski občini o vseh programih, ki jih celjske kulturne dejavnosti nudijo ljudem. Bil naj bi jim osnovno vodilo, ko bi izbirali, kaj si bodo ogledali ali poslušali in kje ter kako se lahko vključijo sami v amaterske kulturne dejavnosti kot igralci, pevci in podobno. Prospekt Kulturne skupnosti Celje bi tako že v duhu nove ustave razgrnil pred delovne ljudi programe kulture in jim jih kolikor mogoče približal. Hkrati naj bi prospekt služil kot osnovni pripomoček vsem delovnim ljudem za sestavo njihovih lastnih programov izvajanja kulturne akcije in bil glavna osnova za sklenitev družbenega dogovora o njenem izvajanju. Zamisel o prospektu so podprle vse družbenopolitične organizacije in Skupščina občine Celje. Celo več! Kulturni skupnosti je bilo celo obljubljeno, da bodo družbenopolitične organizacije finančno podprle izdajo prospekta. Natisnjen naj bi bil v čimvečji nakladi, da bi resnično prišel v roke čim širšemu krogu delovnih ljudi v občini. Kulturna skupnost sama bi ga namreč lahko izdala le v zelo majhni nakladi. Obljube so se stopile na poletnem soncu in kljub temu, da je vse gradivo za prospekt že zdavnaj pripravljeno in je bilo v njegovo pripravo vbženo ogromno truda vseh kulturnih dejavnosti - čaka zdaj v tiskarni na uresničitev. Kulturna skupnost je svoje delo v zvezi s prospektom opravila v celoti, piše uvodničar, ni pa v njeni moči, da bi ga izdala v tako visoki nakladi in ga sama razposlala na tak način, da bi resnično prispel v roke vsakemu našemu občanu. Naj slišijo ljudje V počastitev dneva republike bo 11 pevskih zborov delavcev iz prometa in zvez priredilo v Ljubljani celovečerni koncert. — Naj slišijo ljudje, kako radi imamo pesem, pravijo oiganizatoiji tega srečanja, ki naj bi poslej postalo tradicionalno. Na koncertu v Ljubljani bo nastopilo kakih 280 pevcev. Pobudo za to večanje je dala komisija za kulturno udejstvovanje pri republiškem odboru sindikata delavcev v prometu in zvezah. Tudi organizacija celotne prireditve poteka v tem sindikatu. Pričakujejo, da jim bodo to kulturno srečanje omogočile tudi delovne organizacije, ki so tudi že doslej kar lepo skrbele za kulturno kot tudi športno udejstvovanje svojih zaposlenih. Železničarji, poštarji in drugi delavci v prometu imajo kar precej pevskih zborov, godb na pihala, orkestrov in folklornih skupin. Na koncertu v Ljubljani bodo nastopili: moški pevski zbori Viatorja iz Ljubljane, Transportnega podjetja Gorjanci iz Novega mesta. Poštar iz Maribora, zbor Luke Koper, Cestnega podjetja Nova Gorica in oktet Tineta Rožanca. Poleg moških zborov bodo nastopili še mešani zbori Pošte Ljubljana, Pošte Maribor, zbor Angel Besednjak, iz Maribora, zbora Tineta Rožanca iz Ljubljane in Franceta Prešerna iz Celja. Obetaj*© gostovanj*a v naših krajih Slovensko amatersko gledališče Trst, ki je junija v Kočevju s predstavo Javorškovega »Povečevalnega stekla44 poželo priznanje kritike in občinstva, obeta tudi v letošnji sezoni gostovanje na koprskem in sežanskem območju, kjer so jih že doslej ljudje vedno dobro in z navdušenjem sprejeh. Gostovali pa naj bi s krstno uprizoritvijo prvega domačega »satiričnega kabareta za pokušino »Dlaka v jajcu44, ki so ga spisali Miroslav Košuta, Adrijan Rustja in Sergej Verč. Avtoiji obljubljajo, da bodo za gostovanje tostran meje besedilo tudi nekoliko prilagodili krajem in ljudem, kjer bodo gostovali. S. G. ^00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 00 000000 000000000000000000000000000000000000MM00000000000000000000000000M0JT00000000000000MM00000000 TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec s s * * s N s * s s s N * * * N * S S ! I N * * * * * * S N * * % * * $ V * * * * * * * S 1» ! S $ s H * s * * N *» «* S * s * s * s v s s s * * s s s * * Kakršno gospodarjenje, takšen dohodek! Ni se samo enkrat primerilo, da so upravna vodstva delovnih organizacij zaradi slabih poslovnih uspehov lahko izplačevala zaposlenim v neposredni proizvodnji samo 90-odstotne osebne dohodke, vendar jih to še malo ni motilo, da bi si same ne odštele neokrnjenih plač. Podobnim pojavom smo pogosto priča tudi v širših družbenih okoljih. Če posameznim gospodarskim dejavnostim primanjkuje denarja za izboljševanje življenjskih razmer zaposlenih, s tem še ni rečeno, da ga ni za tiste, ki žive na račun proračunskih dohodkov! Tudi banke so po pravilu izplačevale zaposlenim neokrnjene osebne dohodke, čeprav so za krajši ali daljši čas zašle v nelikvidnost. Vse kaže, da tisti, ki ima denar pri roki, vedno zna poskrbeti za svoj žep ne glede na to, kam takšno ravnanje pelje. Vendar bomo to prakso morda le presekali - vsaj v bančništvu! Zvezni pravni svet namreč meni, da bi morali člani delovne skupnosti banke v primeru njene nelikvidnosti deliti usodo nelikvidne banke in da imajo tako pravico le do 90 odstotnih osebnih dohodkov, kot to velja za delovne skupnosti drugih organizacij združenega dela, ki niso likvidne. Takšno mnenje izvira iz dejstva, da nikjer v zakonu o službi družbenega knjigovodstva ni določena izjema za banke. To pa pomeni, da zakon obravmva banke enako kot druge organizacije združenega dela, saj je vpliv same delovne skupnosti banke na njeno poslovanje, se pravi tako na njena pozitivna kot tudi m negativna gibanja, zelo velik. Po zakonu o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju je namreč banka posebna organizacija združenega dela, v kateri uživa delovna skupnost, v mejah zakonskih določil, status samostojne organizacije združenega dela. Iz takšnega položaja delovne skupnosti sledi, da imajo delavci bank poleg pravic tudi obveznosti ne le takrat, ko delovna skupnost sama kot organizacija združenega dela ne more poravnati svojih obveznosti zaradi nelikvidnosti, temveč tudi takrat, kadar ni likvidna banka kot celota. Ne bi bilo pravično, če delovna skupnost ne bi čutila posledic neporavnanih obveznosti banke, banka pa bi lahko tudi v primeru nelikvidnosti izpolnjevala pogodbo o zagotavljanju sredstev, ki so del njenega dohodka, za osebne dohodke delavcev delovne skupnosti. Zato bo poslej veljal zakon o službi družbenega knjigovodstva tudi za člane delovne skupnosti banke v primeru, ko je nelikvidnač delovna skupnost, enako kot takrat, kadar je nelikvidna banka kot celota. To dejstvo pa bo nedvomno samo okrepilo prizadevanja kolektivov naših denarnih zavodov za smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. V.B. ■ VVVV^^VV-*. ■ Še vedno (občuten) primanjkljaj! * * * * V zakonu o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev organizacij združenega dela, ki je bil sprejet leta 1972, je predvideno, da so organizacije združenega dela dolžne zagotoviti trajna obratna sredstva iz lastnih virov in kreditov z vračilnim rokom po petih letih, in to najmanj v višini letnega poprečja vrednosti zalog. Zastavlja se vprašanje, kako uresničiti to nalogo. Na podlagi podatkov iz zaključnih računov v letu 1972 so izračunali, da so se trajni viri obratnih sredstev povečali za več kot 10 milijard dinarjev, ugotovljeno pa je bilo tudi počasnejše naraščanje zalog. Po opravljenem obračunu je manjkalo jugoslovanskemu gospodarstvu 31 milijard 924 milijonov dinarjev v trajnih virih obratnih sredstev pred razdelitvijo dohodka po zaključnem računu za leto 1972. Analize, ki so jih izdelali ob izdaji zakona v letu 1972, so tudi pokazale, daje struktura obratnih sredstev eden glavnih vzrokov nestabUnosti gospodarstva. Tako iz več razlogov: zaradi teženj po naraščanju Kratkoročnih kreditov in obveznosti do dobaviteljev je gospodarstvo nenehno v negotovosti ter v nelikvidnosti in ima močno povečane reprodukcijske stroške, predvsem zaradi visokih obresti za kratkoročne kredite, kar pomeni odtujevanje presežka dela iz gospodarstva. Zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev pa omogoča, da si bo gospodarstvo v daljšem obdobju s svojo politiko delitve dohodka, ki jo mora spremljati ustrezna politika delitve narodnega dohodka, lahko samo zagotovilo trajna obratna sredstva. Takšna zamisel izhaja tudi iz konverzije kreditov Narodne banke Jugoslavije in narodnih bank republik in avtonomnih pokrajin. Dosedanje uresničevanje zakona o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev je že veliko prispevalo k temu, da se razreši problem obratnih sredstev in likvidnosti. Vendar pa so v praksi nastali tudi novi problemi, ki jih je nujno treba še rešiti, da bi trajna obratna sredstva gospodarstva naraščala bolj usklajeno z našim gospodarskim razvojem. V.B. * \ * * * * * * * * * + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 STRAN 12 S 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 »IGO« Ljubljana INDUSTRIJA GOSTINSKE OPREME TRNOVSKI PRISTAN 8 Priporočamo našo kvalitetno serijsko in izvenserijsko gostinsko opremo! ‘*-%%%%%%%%%%^**xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx2 Da bi ujeli korak z razvitejšim svetom Samoupravni sistem zagotavlja vse možnosti, da bi z ustvarjalnostjo v znanosti in tehnologiji dosegli pomembne rezultate, česar pa doslej niti približno nismo izkoristili # Leto 1974 - leto tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine Sodobni razvoj proizvajalnih sil v svetu postaja čedalje hitrejši zaradi čedalje večjega števila tehnoloških izumov, tehničnih izboljšav in racionalizacije, katerih uporaba v proizvodnji prispeva k hitrejšemu povečanju produktivnosti. Zato si skoraj vse države v svetu prizadevajo, da bi povečale znanstveno-raziskovalno delo, ki je podlaga tehnoloških inovacij. Hkrati si tudi prizadevajo, da bi v ustvarjalni proces pritegnile čim več ljudi - tako tistih, ki se ukvarjajo z drobnimi tehničnimi izboljšavami in racionalizacijami, pa vse do izumiteljev in organizatorjev zapletenih tehnoloških procesov. Hkrati s tem si v svetu prizadevajo, da bi razvili tudi druge elemente, ki prispevajo k poslovnemu uspehu na trgu, kot so, denimo znaki podjetij, modeli, vzorci in označbe blagovnih virov itd. V procesu sodobnega razvoja v svetu, ob pospešeni delitvi dela ne le znotraj nacionalnih gospodarstev, temveč tudi na mednarodnem področju, postaja vedno hujši tudi boj za zagotavljanje čimbolj konkurenčnih položajev na mednarodnem trgu. tem boju je sodobna tehnologija glavni pogoj za poslovni uspeh, pravno varstvo izumov, znakov, modelov in vzorcev po močno sredstvo za dolgoročno varstvo pridobljenih položajev in prednosti v primerjavi s konkurenco. Prav zato so danes skoraj vse države zelo aktivne na področju varstva pravic industrijske lastnine. Vse to spremlja ustvarjanje vedno bolj zapletenega sistema mednarodnega varstva pravic industrijske lastnine, s katerim si države — udeleženke — prizadevajo zavarovati lastni ekonomski napredek. Glavni cilj razvoja naše družbe je slej ko prej trajen družbeni napredek, ki si ga prizadevamo doseči z razvojem samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov in s krepitvijo ustvarjalne i in aktivne vloge delovnega človeka v delovnem procesu. Razvoj ustvaijalnosti je torej bistvena potreba naše družbe. Samoupravni socialistični sistem daje vse možnosti za to, da bi z ustvarjalnostjo v znanosti in tehnologiji dosegli večje in pomembnejše rezultate kot v državah z drugačno družbenopolitično ureditvijo. Rezultati, ki jih na tem področju dosegamo v naši državi, pa kažejo, da prednosti samoupravnega socialističnega sistema niso niti približno izkoriščene. Z ustavnimi spremembami sicer ustvarjamo boljše možnosti cza hitrejši razvoj ustvarjalnosti na področju znanosti in tehnike, toda do tega, da bi se množice delovnih ljudi vključile v procese ustvaijanja, je še daleč. Zato je nujno, da se vse naše družbenopolitične organizacije, predstavniška telesa, družbeno-strokovne organizacije, znanstvene in izobraževalne skupnosti do temeljnih organizacij združenega dela aktivno vključijo v hitrejši razvoj ustvarjalnosti, novatorstva in racionalizatorstva. Da bi povečal aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih ustanov pri pospeševanju raziskovalnega dela, je zvezni izvršni svet že predlagal, naj bi zvezna skupščina razglasila leto 1974 za leto tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine. Zvezna skupščina bo verjetno - na podlagi predloga ZIS — oblikovala tudi svet leta tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine. V pripravah na leto tehnoloških izboljšav je zvezna skupščina tudi že priporočila vsem delovnim in drugim organizacijam, naj zagotovijo, da bo težišče konkretnih akcij v zvezi z razvojem ustvarjalnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in njihovih asociacijah, saj je prav večja ustvarjalnost dela osnova in nujen pogoj za izboljšanje njihovih poslovnih rezultatov in življenjske ravni delovnih ljudi. N ^ VEST IZ ISKRE Električne merilne naprave poslej za dinarje Združeno podjetje Iskra Kranj je pred kratkim podpisalo kooperacijsko pogodbo s tvrdko Metravvatt iz Nuernberga, ki posluje v sestavu švi-carsko-nemškega koncerna BBC in je specializirana tovarna za električne merilne naprave. Po tej pogodbi bo Iskrina tovarna električnih instrumentov Otoče izdelovala za zahodnonemškega partnerja wolt metre in am-permetre, v zameno pa bo dobila registrirne instrumente in elektronske merilne pretvornike. Iskrini tovarni, za katero je jugoslovanski trg že premajhen, bo to sodelovanje zagotovilo možnosti za racionalnejšo proizvodnjo v velikih serijah, naš trg pa bo odslej lahko oskrbovala s kompletnim merilnim sistemom za elektro gospodarstvo , ki ga je bilo doslej potrebno delno uvažati. Vrednost medsebojnih izmenjav bo v 4 letih znašala 19 milijonov mark. Ta pogodba je še posebno pomembna zaradi tega, ker se v Jugoslaviji pripravljamo na gradnjo 380-kilovoltnega omrežja, Iskra pa bo lahko velik del predvidenih stroškov v devizah nadomestila z dinarskimi. -M. S. 0 Me Oris poti v prihodnost V zveznih upravnih organih že pripravljajo dokument o razvoju Jugoslavije do leta 1985, ki naj bi menil osnovo dogovora republik in pokrajin o skupnih temeljnih ciljih v tem obdobju V zveznih upravnih organih so že začeli pripravljati dokument o dolgoročni politiki razvoja Jugoslavije. Ta dokument naj bi bil družbeni dogovor republik in avtonomnih pokrajin o skupnih temeljnih ciljih razvoja Jugoslavije do leta 1985. Skupno naj bi ga pripravili zvezni zavod za družbeno načrtovanje v sodelovanju z organizacijami združenega dela in drugimi zainteresiranimi dejavniki, kot so zbornice, združenja, sindikati ter znanstvene in druge ustanqye. Dokument naj bi za družbeno načrtovanje, ki ga je podprl tudi zvezni izvršni svet, naj bi v dokumentu prav tako ocenili raven gospodarske in družbene razvitosti Jugoslavije, denimo dohodek na prebivalca, stopnjo razvitosti proizvajalnih sil in samoupravnih produkcijskih odnosov; spremembe v ekonomski in socialni znanosti, tehnike in tehnologije ter njihovega vpliva na naš gospodarski in družbeni razvoj. v nar st POHIŠTVO Načrtovalci družbenega raZ' hii voj a bodo v dokumentu razčk' V nili tudi glavne osnove dolg0' "o ročnega razvoja Jugoslavije 00 lega leta 1985, zlasti še razvoj sam0' Ploi upravljanja in vlogo delavskeg3 wio razreda pri njegovem izpop0'" fred njevaniu in pri razvoju gosp0'™ darstva. V. K Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ■■hmhhbcmumh okvirno opredelil pomembne aspekte družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije, hkrati pa prikazal temeljno usmeritev razvoja Jugoslavije do leta 1985, za nekatere razvojne elemente pa tudi usmeritev po tem letu. Po predlogu zveznega zavoda strukturi gospodarstva in družbe; temeljne dejavnike razvoja proizvajalnih sil itd. V njem naj bi ocenili glavne probleme, s katerimi se sedaj,spoprijema jugoslovanska družba, med katerimi so: nestabilna gospodarska rast, strukturna neusklajenost gospodarstva, nestabilnost trga in neizpopolnjenost gospodarskega sistema, zlasti še sistema razširjene reprodukcije, gospodarsko po\ezovanje in ovire na svetovnem trgu, ki otežkočajo, da bi se jugoslovansko gospodarstvo lahko hitreje vključilo v mednarodno delitev dela itd. V tem dokumentu naj bi nadalje opisali tudi temeljne značilnosti dosedanjega in prihodnjega razvoja Jugoslavije v primerjavi z razvitimi državami v svetu na osnovi dolgoročne napovedi razvoja v svetu, zlasti še razvoja •000000000000000000000000000000000000004' 4 4 Nafta tudi prek Kopra Kombiniran železniško-rečni transport blaga, ki ga podonavske države opravljajo prek naših pristanišč, se je razen na Reko razširil tudi na Luko Koper, odkoder so na Češkoslovaško že odpeljali 600 ton nafte, ki jo ta država uvaža z Bližnjega vzhoda. V mednarodni špediciji Trans-jug na Reki, ki je organizator tega posla, so sporočili, da bodo do konca leta v kombiniranem prometu iz Kopra v Bratislavo prepeljali kakih 100 tisoč ton nafte. Nafta iz Kopra potuje z železniškimi cisternami do Osijeka, kjer jo pretovarjajo na ladje jugoslovanskega rečnega brodarstva in rečnega brodarstva Češkoslovaške. Kombiniran prevoz nafte bo aktualen vse dotlej, dokler ne bo zgrajen jugoslovanski naftovod. XXXXXX%!k%%*%’^%%%X!kXX%%X%*XX%%'%,*%^.XXXXX%' r M DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 37 - 22. SEPTEMBRA I?73 Almira slavi 'Alpska modna industrija Almira praznuje te dni “5-letnico svojega obstoja in -m-letnico tradicij v pletilstvu. V počastitev teh ju-pilejev je imela pred dnevi v Radovljici in na Bledu mod-n° revijo. Izredno uspela Podstavljena kolekcija je Prepričala obiskovalce, daje t3 tovarna sposobna izdelati prav vse, kar sodi k sodobnim pleteninam, njeni mo-del> pa posegajo v vrh .yisoke 'talijanske in francoske mo-36 za prihodnje leto. Od 98 Prikazanih modelov jih je 28 Ze namenjeno redni proiz-v°dnji, preostale pa bodo po večini izdelovali za butike. Kolektiv radovljiške Almi-fj5* ki sedaj šteje 680 članov, bo letos izdelal milijon raz-ačnih pletenih oblačil v vrednosti 82 milijonov di-narjev. V bližnji prihodnosti namerava uresničiti več po-nrembnih načrtov. Postopoma bo ukinil nočno delo Zensk, z drugimi slovenskimi tovarnami pletenin sklepa dogovore o tesnejšem po-s °vno-tehničnem sodelovanju, v Novi Gorici namerava zgraditi obrat s ISOdelovni-nri mesti, povečati pa name-rava tudi zmogljivosti tovarne v Radovljici. Almira n° vso pozornost posvečala izgradnji stanovanj za delavce. -M. S. * l ZA VEC JO STORILNOST IN VIŠJI DOHODEK Letošnja vlaganja v modernizacijo obratov in razširitev zmogljivosti presegajo 13 milijonov din # Gradnja novih proizvodnih prostorov v predilnici končana Kolektiv lesne industrije gradi v Zagorici nekaj novih obratov, med njimi tudi obrat za stavbno opremo. V Hotiču raste iz tal nov obrat za proizvodnjo betonskih zidakov, litijska „Pletilja“, ki se*je pred kratkim priključila ljubljanskemu Tekstilu in je njegova temeljna organizacija združenega dela, pa si bo z ureditvijo novih prostorov zagotovila petkratno povečanje sedanjega obsega gospodarjenja, najpomembnejše pa je nedvomno to, da opuščajo ročno pletenje, ker bodo v nov obrat namestili najsodobnejše stroje. btanovanjsko komunalno podjetje ureja obrat, v katerem bodo organizirali izdelovanje stanovanjske opreme, kmetijska zadruga bo v kratkem odprla nove hleve za vzrejo piščancev, kolektiv mizarstva v Gabrovki pa si je že sezidal nove proizvodne prostore, sodobne stroje pa uvozil iz Nemške demokratične republike. Za kolektiv predilnice, ki bo letos dosegel kakih 220 milijonov din celotnega dohodka, pomenijo novi proizvodni prostori s skupno površino dobrih 1000 kvadratnih metrov nove možnosti za povečanje proizvodnje nekaterih vrst preje. Vse letošnje naložbe sodijo v okvir uresničevanja že sprejetih programov srednjeročnega razvoja gospodarjenja v omenjenih podjetjih. Zato kolektivi po vsej pravici ugotavljajo, da so pravočasno sprejeli te načrte in si zagotovili poleg lastnih sredstev iz ustvarjenega dohodka tudi potrebna posojila. Prav tako ugotavljajo, da bodo po končanih modernizacijah lahko bistveno povečali storilnost in ustvarili več dohodka in ostanka dohodka. To pa je za litijske delovne organizacije v tem času najpomembnejše, ker ekonomičnost njihovega dosedanjega poslovanja ni bila v razmerju z vloženim delom in prizadevanji zaposlen ili. Nošami praznujejo petdesetletnico obstoja__ SPROTI JE NAJBOLJE podjetje dosega v zadnjem času lepe gospodarske uspehe in navezuje ponovne stike s tujimi partnerji • Več dohodka, več sredstev za družbeni Standard delavcev • Zaostanka pri reševanju stanovanjskih težav delav-__cev ne poznajo • Veliko pozornosti posvečajo oddihu zaposlenih Pred kratkim je kolektiv tovarne sanitetnega materiala Tosama iz omžal slavil 50. obletnico obstoja podjetja. Ob tej priložnosti ^ , 0 se v podjetju pozanimali predvsem o tem, kako skrbijo za dvig . žbenega standarda zaposlenih. Ob dejstvu, da podjetje v zad-času dosega lepe gospodarske uspehe, širi obseg in razno-ij .st proizvodnje ter navezuje poslovne stike s tujimi partnerji, ^Pričakovali, da del tega uspeha odpade tudi na rast družbenega jCrdarda delavcev. In v resnici je v Tosami tako, kot smo pri-T ovali. V letošnjem letu, denimo, bodo iz sklada skupne porabe 0to • več k°t 2,5 milijona dinarjev, s čimer bodo financirali sta-l Vanjsko gradnjo, pokrivali del stroškov za družbeno prehrano 0'b .avcev in stroške rekreacije. Naš sogovornik je bil tokrat Slavko faRc, direktor podjetja. I >,0b podatku, koliko sred- l v smo letos namenili za družic. k11 standard naših delavcev, ne L em° Pmzreti, da jih izločale t;»J na P°dlagi lanskega poslov-Cfa uspeha. Tega so ,pokvarile’ ' [?°Sne gospodarske težave, saj l- ir h Se nelikvidnosti otresli šele 0 |red kratkim. Zavoljo tega, ker ’ cf10 v letošnjem letu povečah ; uodek na račun precej večje- ga celotnega dohodka, kakih 200 milijonov naj bi ga bilo, bomo lahko v prihodnjem letu.toliko bolje skrbeli za reševanje teh vprašanj." „Pojdimo po vrsti," smo prosili direktorja Tosame. „Najprej poglejmo, kakšne uspehe dose gate pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev." Za tople poletne dn’. je Modno hiša pripravila vrsto elegantnih oblek in kompletov, ki bodo prijetno in modno osvežili vsako še tako zahtevno garderobo. Tudi za žene z ne več vitko postavo v Modni hiši niso pozabili, saj je izbira oblačil za močnejše postave res pestra in bosta mati in hči .zlahka našli sebi primeren model. Nakup v Modni hiši vas ne bo razočaraj „Imamo dokajšnjo mero sreče," je odgovoril Slavko Bajec. „Najprej zato, ker smo že v minulih letih v glavnem sproti reševali te probleme, tako da nam za tekoče reševanje v naslednik letih ostajajo v glavnem nerešena samo stanovanjska vprašanja pred kratkim sprejetih delavcev. Srečo pa imamo tudi zato, ker fluktuacije praktično ne poznamo. Tako se nam torej ne kopičijo vedno novi in novi stanovanjski problemi in lahko letos v glavnem le zamenjujemo manjša stanovanja za večja in izboljšujemo stara. Vse to urejamo s posojili delavcem." Medtem ko je v minulih letih na kolektiv Tosame pritiskala nuja modernizacije proizvodnje in iskanje novih, bolj rentabilnih izdelkov, tako da so zaradi boja za prostor na trgu malo zanemarjali vlaganje v ostale oblike družbenega standarda, je v zadnjem času drugače. ..Ugotovili smo, da je delovnemu človeku tudi rekreacija nujno potrebna, pri tem imamo v mislih vsakršno rekreacijo, od zagotovljenega prostora ob morju ali v planinah v času letnih dopustov, do aktivnega ukvarjanja s športom. Seveda je pri nas v ospredju skrb za urejeno in kolikor toliko ceneno letovanje. Doslej na primer nikoli nismo mogli na kolektivni dopust, ker je trg prav v letnem času zahteval znatne količine naših izdelkov. Zaradi modernizacije proizvodnih procesov bomo v prihodnjem letu na poletje delali samo v eni izmeni, preostali dve pa bosta lahko izmenoma na dopustu. Skupaj s Predilnico iz Litije povečujemo prenočitvene zmogljivosti na morju." R. B. Dežurni dispečer v centru, na fotografiji je inž. Janez Porenta, je po posebnih telefonskih linijah povezan z vsemi elektrarnami, prav tako pa tudi z distribucijskimi podjetji v Sloveniji KO UGASNEJO PRAV VSE LUCI... Kako pride do porušenja celotnega energetskega sistema • Očitno se bo treba v državi drugače povezati, kajti kaj lahko se še primeri, da bo elektroenergetski sistem spet razpadel na dva dela Zadnje dni zelo pogosto govorimo in beremo o pomanjkanju električne energije, o okvarah na elektrarnah, o pomanjkanju daljnovodov, o nizkem vodostaju in pomanjkanju premoga. Zato pa tudi o posledicah vsega tega — o redukcijah električne energije. Sveče, petrolejke in plinske svetilke, ki smo jih morali zadnje dni pogosto uporabljati, so tudi razsvetlile, čeprav morda ne dokončno, razmere v našem elektrogospodarstvu in ukrepe, ki bi jih morali uveljaviti, da bi bilo v bodoče bolje. Nas pa tokrat predvsem zanima, zakaj prihaja do tako velikih izpadov električne energije in kako trenutno urejajo zadeve pri združenem podjetju elektrogospodarstva Slovenije. Zato smo obiskali dispečerski center ZPEGS v Ljubljani in se pogovarjali z njegovim vodjem inž. Ivanom Golcem. Pred vojno, ko o nekem organiziranem elektrogospodarstvu pri nas še težko govorimo, so bile posamezne .elektrocentrale povezane z daljnovodi le na svojem ozkem področju. Prav zato je bila gospodarnost proizvodnje zelo majhna. Večkrat je voda neizkoriščena tekla preko jezu hidrocentrale, drugič spet ni mogla zadovoljiti vseh potreb porabnikov. Po osvoboditvi smo z daljnovodi povezali vse elektrocentrale v Sloveniji in Jugoslaviji, tako da imamo zdaj enoten povezan elektroenergetski sistem. Za gospodarjenje z električno energijo imamo v Sloveniji dve združeni podjetji. Na eni strani so proizvajalci, to so hidro in termoelektrarne, ter 110 KW razdelUno omrežje kot združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije. Na drugi strani pa je združeno podjetje za distribucijo električne energije, ki z daljnovodi manjših napetosti oziroma s svojim električnim omrežjem skrbi, da prihaja električna energija do posameznih potrošnikov. Ker pa poraba energije zelo niha, in to dnevno, tedensko in seveda sezonsko, se mora temu nihanju prilagoditi proizvodnja. To pa opravlja posebna dispečerska služba pri ZPEGS, ki ima svoj sedež v Ljubljani. ..Osnovna naloga naše dispe-čerske službe," je povzel glavni dispečer inž. Ivan Golc, Je v tem, da uravnava proizvodnjo in prenos električne energije tako, da so v vsakem trenutku zadovoljene potrebe po električni energiji ustrezne kvalitete pri direktnih odjemalcih in pri distribucijskih podjetjih na primopredajnih mestih." Sistem električnega omrežja je zgrajen tako, da deluje le, če ima stalno napetost in predvsem konstantno frekvenco. Leto daje možnost neprekinjene dobave in tudi proizvodnje električne energije. Vsaka večja nepredvidena nihanja lahko ta sistem tudi pomšijo. Naloga dispečerskega centra je torej, da zmanjša proizvodnjo v posameznih elektrarnah, če se je zmanjšal odjem, in obratno, če se je odjem povečal. Normalna nihanja odjema so več ali manj znana in jih lahko tudi načrtujemo. Vsak nepredviden izpad ene od elektrarn ali daljnovoda zahteva od dežurnega dispečer-ja zelo hitro ukrepanje, ki pa v nekaterih primerih vseeno ne more preprečiti pomšenja sistema, kar povzroča izpad električne energije na posameznih področjih ali celo na celotnem področju Slovenije. „Prav pred kratkim je prišlo do takega pomšenja celotnega elektroenergetskega sistema pri nas. O tem se je sicer že veliko pisalo, toda naj povem z naše strani, kako se je to zgodilo. Zaradi okvare in nenadnega izpada agregata Šoštanj 275 MW, nekateri pravijo Šoštanj III, je prišlo v trenutku do zmanjšanja dotoka skoraj tretjine električne energije, s katero v tem letnem času razpolagamo. Takega izpada v trenutnem položaju, ko smo praktično brez rezerv, nismo mogli pokriti. Tudi elektrarne na Hrvaškem in v Bosni niso imele rezerv. Vseeno bi morda lahko izgubo nadomestili z energijo iz Srbije in Makedonije, toda daljnovod, ki nas povezuje s tema republikama, dodatne obtežbe ni prenesel. Tako je elektroenergetski sistem Jugoslavije razpadel v dva dela. Zaradi tega, ker turbine hidro in termocentral niso zmogle dajati potrebne energije, je padla frekvenca in varnostne naprave v centralah so agregat izključile. Tako so se izključevale centrala za centralo. Vse to je trajalo le nekaj sekund. Po pol ure za tem je pri nas zopet zasvetila luč, toda odklopiti smo morali nekatera področja, da smo uravnovesili porabo z zmožnostmi v proizvodnji." „In zakaj je redukcija še danes, ko Šoštanj 275 že dela? “ ..Predvsem zaradi sezonskega nizkega vodostaja rek in pomanjkanja premoga za termoelektrarne. Reke so odvisne pač od dežja. Termoelektrarne lahko danes poženejo s polno paro in bo električne energije dovolj, bo. pa jutri premoga zmanjkalo in bomo na istem kot pred dnevi." Pomanjkanja električne energije pa ne občutimo samo pri nas. V teh dneh smo jo hoteli kupiti v Avstriji ah Italiji, s tem omrežjem smo namreč povezani, toda tudi tam je še zase nimajo dovolj." A. AGNlC Velika tabla shematsko prikazuje vse proizvajalce električne ener-gije, prav tako pa tudi medsebojno povezanost z daljnovodi IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA PRIPRAVLJAJO AKCIJSKE PROGRAME ZA IZPOLNITE^ LETOŠNJIH PLANSKIH NALOG _ Poslej bo teden štel sedem delovnih dni Delovni kolektivi so pokazali veliko pripravljenosti, da z nadurnim delen1 in delom ob sobotah in nedeljah omilijo posledice pomanjkanja električne energije Nova proizvodnja v Mengša V Ljubljani že dve leti deluje podjetje Bayer —Pharma Jugoslavija. Proizvodni program podjetja obsega izdelavo farmacevtskih preparatov, kozmetike za sončenje in proizvodnjo farmacevtskih surovin. Letos računajo, da bodo že presegli 28 milijonov dinarjev realizacije. Podjetje Bayer-Pharma Jugoslavija trenutno ,,gostuje “ v prostorih tovarne LEK, ob koncu leta 1973 se bo LEK izselil iz sedanje stavbe na Celovški cesti na novo lokacijo za Litostrojem. Predvidevajo, da bo podjetje Bayer-Pharma Jugoslavija ostalo na tej lokaciji blizu pet let, nadaljnji razvoj pa je predviden v Mengšu. Tu so že zgradili prvi manjši obrat kemične proizvodnje, ki je začel s poskusnim obratovanjem letos aprila in ga lahko vidimo tudi na našem posnetku. V tem obratu proizvajajo Epontol, ki ga bodo predelovah v istoimenski preparat za domače tržišče, pretežni del proizvodnje pa bodo izvozili njihovemu partnerju tvrdki Bayer. M. Ž. Izboljšano oskrbo z električno energijo so izkoristili v večini delovnih organizacij. V soboto in nedeljo so brneli stroji v večjem številu delovnih organizacij tudi v občinah Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem. V teh podjetjih so delali v soboto v vseh treh izmenah, v nedeljo pa v glavnem le v jutranji izmeni. Delovni ljudje so prav povsod pokazali veliko pripravljenost, da z nadurnim delom oziroma z delom ob sobotah in nedeljah, kolikor je pač najbolj mogoče, omilijo posledice pomanjkanja električne energije, čeprav se seveda dobro zavedajo, da velike gospodarske škode ne bo mogoče bistveno zmanjšati oziroma jo celo odpraviti. V ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH BODO DELALI VSAKO SOBOTO DO KONCA TEGA LETA Brez predaha v rovih -m- Več premoga za trboveljsko termoelektrarno RUDNIK LIGNITA VELENJE Konstituiranje sveta delegatov Prejšnji četrtek, 13. septembra, se je sešel na prvo sejo svet delegatov Rudnika lignita Velenje. Člane tega novega telesa, ki bo v velenjskem premogovniku naj višji posvetovalni in usklajevalni organ, torej tisti, ki bo opravljal zadeve skupnega pomena za vso delovno orga- nizacijo, so bili izvolili dan poprej. Velenjski rudaiji so 12. septembra volili člane sveta delegatov Rudnika lignita Velenje, člane delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela ter člane komisij delavske kontrole. S tem so začeli uresničevati novosti iz samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev ter o ureditvi medsebojnih razmerij. Na volišča je prišlo 84,1 % vseh članov delovne skupnosti, 9,3 % je bilo odsotnih zaradi bolezni oziroma dopusta, neopravičeno pa je izostalo 6,6,% zaposlenih. V organizacijah združenega dela, posebej v tistih, kjer prodajajo izdelke na tuje, so že pripravili prve predloge akcijskih programov, da bi v mejah možnosti nadomestili izpad v proizvodnji in se s prizadevanjem vseh kar najbolj približali planskim nalogam za letošnje leto. Možnosti za to so v posameznih delovnih skupnostih dokaj različne, v nekaterih pa izpada proizvodnje sploh ni mogoče nadomestiti. Nedvomno pa bo uresničitev zdajšnjih hotenj delovnih kolektivov odvisna predvsem od rednejše oskrbe z električno energijo. ne bodo mogli nadomestiti n® ^ noben način. V soboto in nedeljo so delal tudi v Tekstilni industriji Otišk vrh pri Dravogradu. Prejšnji te den so stali v tej tovarni stroj' kar pet izmen. Najbolj kritični B je v barvarni, kjer pobarvajo dan 100.000 hlačnih nogavic.v ^ enem dnevu so jih, zaradi P0" manjkanja električne energij6. uspeli pobarvati le 15.000, P°’ ve Do konca tega leta bodo v termoelektrarni prejeli skupaj 890.000 ton premoga, kar je za 30.000 ton več, kot znašajo pogodbene obveznosti zasavskih premogovnikov. Kljub temu v trboveljski termoelektrarni ne bodo imeli dovolj goriva za polno izkoriščanje vseh zmogljivosti v obeh energetskih objektih. Po 13. oktobru, ko bodo pri kraju vzdrževalna dela v termoelektrarni II. in bo lahko obratovala z vso močjo, bodo potrebovali skoraj 4400 ton premoga na dan, da bi proizvedli 3 milijone 700.000 kilovatnih ur električne energije v obeh energetskih objektih. Termoelektrarna pa si mora do prve polovice oktobra zagotoviti vsaj nekaj zalog premoga za kasnejše, obratovanje. O tem so se posvetovali predstavniki zasavskih premogovnikov in termoelektrarne in. sklenili dogovor, da bodo rudarji delali tudi edini soboti, ki sta bili do konca tega leta predvideni za dela prosta dneva, ves nakopani premog pa bodo dobavili termoelektrarni. Veliko teže pa bo zagotoviti več premoga za široko potrošnjo. Za letos so v zasavskih rudnikih sklenili pogodbe s podjetji, ki se ukvarjajo s prodajo premoga gospodinjstvom v višini 312.000 ton. To predstavlja skoraj 18 % celoletne proizvodnje v zasavskih rudnikih. Doslej so v podjetju redno izpolnjevali obveznosti, kako pa bo v prihodnje, zlasti v jeseni in pozimi, še ni znano. Vsekakor si bodo rudaiji prizadevali izpolniti vsaj pogodbene obveznosti, ne morejo pa- obljubiti dodatnih količin premoga za ogrevanje stanovanj in javnih zgradb. V zasavskih rudnikih te dni že pripravljajo osnutke svojih proizvodnih načrtov za leto 1974. Obseg proizvodnje bo sicer odvisen od razmer v jamskih obratih, geoloških razmer in ne nazadnje tudi od uresničevanja modernizacije, vsekakor pa bodo termoelektrarni zagotovili najmanj 870.000 ton premoga, ali skoraj polovico celotne proizvodnje. UKREPI VELENJSKIH RUDARJEV V SEDANJI ENERGETSKI KRIZI Mobilizacij a vseh proizvodnih sil Oskrba z električno energijo je v naši republiki v sedanjem razdobju v največji meri odvisna od obratovanja termoelektrarn in v tej zvezi od zadostne založenosti termoelektrarn s premogom. Pred delovnimi skupnostmi slovenskih premogovnikov so te dni izjemne naloge. Treba je povečati proizvodnjo, da bi lahko termoelektrarne nemoteno obratovale in zagotavljale električno energijo, ki bo gnala stroje v tovarnah, ki bo zagotavljala kolikor toliko normalno življenje in preskrbo občanov . .. V Rudniku lignita Velenje so na predlog političnega aktiva in po sklepu sveta delegatov mobilizirali vse proizvodne sile. Svet delegatov, ta novi usklajevalni organ velenjskega premogovnika, je sprejel več ukrepov, da bi zagotovil Termoelektrarni Šoštanj zadostne količine lignita za maksimalno obratovanje. Vsa prizadevanja so usmerjena v nadaljnje povečanje proizvodnje in preseganje planskih nalog. zainteresirati tudi zaposlene iz drugih temeljnih organizacij združenega- dela. Termoelektrarni Šoštanj bo Rudnik lignita Velenje zagotavljal na dan od 10.000 do 10.500 ton lignita, oziroma v razdobju september — december skupaj najmanj 1,000.000 ton. Do konca leta bodo Velenjčani odpremili Toplarni Ljubljana 90.000 ton lignita, imajo pa seveda obveznosti tudi do drugih kupcev. Svet delegatov Rudnika lignita Velenje je sprejel na seji še več drugih sklepov, ki naj bi zagotovili optimalno mobilizacijo vseh proizvodnih sil. Med drugim so sklenili, da bodo tistim, ki še niso izkoristili letnega dopusta, pa bi radi delali tudi v času dopusta, izplačali nadomestilo. Omenimo naj še, da sta osrednja samoupravna organa Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje že imenovala člane posebne komisije, ki naj izoblikuje izhodišča za pogovore predstavnikov obeh delovnih organizacij o tesnejšem sodelovanju in povezovanju šoštanjske Termoelektrarne in velenjskega rudnika lignita. (vš) V petek, 14. septembra popoldne, so po 14 dneh spet zakurili prve peči v Železarni Ravne na Koroškem. V soboto in nedeljo je obratovala topilnica s polno močjo, delali pa so tudi v valjarni in deloma v kovačnici. Od ponedeljka naprej pa so proizvodnjo v topilnici spet omejili. Težave zaradi pomanjkanja jekla - dejansko so bile ravenski železarni omejene dobave električne energije kar za 83 % — čutijo že v vseh obratih. Ponekod je jekla že zmanjkalo, v valjarni imajo zalog le še za nekaj dni. Zaradi omejitev dobav električne energije in zmanjšane proizvodnje jekla so v zaostanku tudi pri izpolnjevanju izvoznih pogodb. Izpada proizvodnje v ravenski železarni lovico pa jih ni bilo primerni (0 za nadaljnjo dodelavo. V tej d6' lovni organizaciji bodo skuša11 >J — če bo seveda električna enef' gija — z delom ob sobotah ir‘ja nedeljah nadomestiti izpad ' $]; proizvodnji. ., $e V Slovenj Gradcu so del^ . tudi v Tovarni kovanih izdelke' P Gorenje — Fecro. Prejšnji tede11 so stroji mirovali kar 72 ur. de dobno kot v drugih kolektivni ^ bodo tudi v tej tovarni z deloi| to ob sobotah in nedeljah skušaj, nadomestiti izpad v proizvod' J nji. Zadnjo soboto se je normal1 R; zirala proizvodnja tudi v Tovai ni gospodinjske opreme G° renje Velenje. V soboto je osb zaposlenih Cl Pii Pa P lo doma le še 495 zapos.^---^ obrata VI, ki so bili na izrezki, nem dopustu že od .7. seffl tembra, vendar pa so se tudi j delavci spet vrnili na delo septembra. Delavski svet TCT Gorenje Velenje bo že v prihod njih dneh sklepal o višini nadj mestil za tiste, ki so bili žara?! pomanjkanja električne energiji na izrednih dopustih. Sicer f1 poudaijajo, da ima Gorenje 33 % redukciji električne eibjj gije dnevno 1,870.000 d" izgube. . II OBČINI KRANJ ZAHTEVAJO Nobenih zarez v osebne dohodke Na pobudo vodstev družbenopolitičnih organizacij in predsedstva skupščine občine Kranj je bil pred dnevi v Kranju pogovor s predstavniki naj-večjih gospodarskih organizacij te občine o ukrepih zavoljo pomanjkanja elektrike. Ugotovili so, da delovni ljudje z velikim negodovanjem spremljajo izjem- no velike omejitve elektrid®) energije. Pri tem opozarjajo jk velike vsote, kijih tudi kranjsjp gospodarstvo izloča za ol6*^ energetske objekte in zahte^ politično obsodbo vseh, h* j, zakrivili nenačrtno urejaiv oskrbe z električno energij0- jnle§ ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT Do konca leta oziroma dokler svet delegatov ne bo sklenil drugače, bodo delali rudaiji iz Velenja v vseh 3 izmenah tudi ob sobot ali ter v dopoldanski izmeni ob nedeljah. Ce bo potrebno, bodo delali tudi na en praznični dan v novembru. Rudarska nadzorniška šola bo za mesec dni prekinila s poukom, da bi se lahko gojenci vključili v proizvodno delo. Za delo v jamah ob nedeljah bodo skušali TGA KIDRIČEVO Škoda še ni ocenjena, bo pa velikanska Nastala škoda zavoljo redukcije električne energije je zelo prizadela delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija „Boris Kidrič“ v Kidričevem, ki je nedvomno eden največjih potrošnikov električne energije v Sloveniji. Tolikšne krize kolektiv ni pričakoval, čeprav je vedel, da so razmere kritične. Zato je tudi povsem razumljivo reagiranje tega skoraj 2000-članskega kolektiva: na zboru kolektiva so predstavniki vodstva seznanili za- poslene z razsežnostjo energetske krize, ki je zajela Slovenijo, kar pa so vsi prisotni razumeli in se strinjali z ukrepi republiškega izvrš- nega sveta. Vendar pa je zbor med drugim odločno zahteval, naj bi breme omejitev v oskrbi z električno energijo enakomerneje porazdelili med vse nosilce družbene reprodukcije. Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija v Kidričevem namreč ugotavlja, da sam ne bo mogel nositi vsega bremena, ki ga je povzročil nenadni izpad električne energije in kasnejše omejitve. Nastala škoda v tovarni glinice in aluminija trenutno še ni ocenjena, zanesljivo pa je, da bo znašala težke milijone, saj bo remont ene same elektrolitske peči veljal kakih 200.000 do 250.000 dinarjev. Takih peči pa imajo v TGA Kidričevo 160! Zato kolektiv TGA Kidričevo poziva vse pristojne, da ukrepajo hitro in učinkovito. Udeleženci razgovora so dogovorili, da delavci zarad1 "jjl stojev v proizvodnji ne bo ]l prikrajšani pri osebnih dohO“l| kih. Denar za to naj bi za8^e,|l vili s tem, da bi novim raZlI1J^ ram kar najbolj učinkovito Pjjgj lagodili organizacijo P.JT vodnje, veliko pa si v orgarH^I cijah obetajo tudi od nad0ITietj|jl nega dela v preostalih pros[ *-sobotah, ponekod pa tudi v n 1| deljah. Verjetno pa bo mar si W potrebno poseči še po denarju skladih za druge namene. ^ veda se ob tem zastavlja vpr'i sanje, kako te izjemne razn'e, uskladiti z določili sam°upra nih sporazumov in notrap) ... .«« ti *— meril o delitvi dohodka in °SI nih dohodkov. .,, Med podjetji, ki so v krank.' občini utrpela največjo ško je industrija „Sava“. Š31110 s. J da na materialih in strojih, ki ^ jo povziočile nenapovedane J dukcije, znaša 2 milijona din i jev, za osebne dohodke pa s. tem kolektivu s sedmimi iz2 ,. Ijenimi izmenami ustvarili ^ jon dinaijev primanjkljaja. j STRAN 14 DELAVSKA ENOTNOST - ST. 37 - 22. SEPTEMBRA ŠPORT IN REKREACIJA Hvalci — veterani na 50 m prosto ... Zmagovalna ženska ekipa v odbojki. .. Množično in kvalitetno Uspešne XV. letne papirniške igre ^ XV. letne športne igre slo-jji Venskih papirničaijev so bile le-|e- tos na Sladkem vrhu v organiza-$ Clj' športnih delavcev Sladko-eI' Sorske tovarrie kartona in papir-J^a> ki letos slavi stoletnico. K Javnostim so se torej pridružili ali slovenski papirničarji — o« Trtniki. el1 športne sile je pomerilo se-Hj ^enr kolektivov: Tovarna lepenka Ceršak, Papirnica Količevo, ;ali tovarna roto papirja ,J3juro Sa-rd 'aj“ Krško, Celuloza Medvode, tovarna dokumentnega papirja ; kadeče, tovarna kartona in pa-Pkja Sladki vrh in Združene Papirnice Ljubljana — Vevče, športniki so tekmovali v odboj-e j k malem nogometu, kegljanju in plavanju. Šah, namizni tenis, streljanje in smučanje so bili na vrsti že pozimi. Seveda je razumljivo, da je na igriščih prevladovala mladina. Vmes pa je bilo videti še vedno „veterane“, ki so sodelovali na vseh dosedanjih papirniških športnih igrah. Večina se je „prelevila“ v kegljače, pa tudi med odbojkarji jih je bilo videti. Opazen je bil napredek v plavanju in kegljanju. Na isti ravni je ostal nogomet, odbojka pa iz leta v leto izgublja na kvaliteti. Na odbojkarskih igriščih po tovarnah je premalo življenja med letom. To je bilo opaziti v neorganiziranosti igralcev in v stagnaciji tehnike igre. Plavalci so se pomerili v pre- Prejšnji teden so se v Novem mestu nadaljevale občinske sindikalne športne igre - nastopili so atleti. Udeležba je bila odlična, nastopilo J® več kot 100 tekmovalcev. Kot običajno so spet bili v ospredju atleti Novoteksa in atletinje Novolesa iz Straže. Prijetno so presenetili malo številni atleti novomeškega OMP Inštalaterja, ki so pobrali kar tri prva mesta v moški konkurenci. Organizacija tekmovanja je bila yzorna, tekmovalni pogoji dobri, atletske naprave pa so bile zadovo- Novoteks in Novoles Rezultat, - ženske: 60 m - 1. Surina (Novoles) 9,1; 2. Gačnik (Novoteks) 9,3; 3. do 4. Bogolin (Krka) in Henigman (Pionir) 9,4; 400 m - 1. Erbežnik (Novoles) 1:13,4; 2. Matoh (Pionir) 1:19,2; 3. Pavček (Novoteks) 1:28,7; 4x60m - 1. Krka 36,5; 2. Novoles ,7; 3. Pionir 39,8; bomba - 1. Jarc (Novoles) 25,00; 2. Vaš (Pionir) 24,20; 3. Stupar (Pionir) 23,50; višina - 1. Vovk (Novoles) C25; 2. Surina (Novoles) 1,25; 3. Barbo (Krka) 1,20; daljina — 1. 3 79^ (Novoles) 4,04, 2. Saje (Novoteks) 3,91; 3. Gačnik (Novoteks) Moški: 100 m - 1. Somrak (Novoteks) 11,8; 2. do 3. Istenič (Novoteks) in Fink (Novoles) 12,0; 1000 m - 1. Kovačič (OMP inštalater) 2:39,0; 2. T. Bučar (Prosveta) 2:44,1; 3. Lužar (Novoles) ‘:47,7; 4x 100m - 1. Novoteks 48,4; 2. Novoles 50,7; 3. OMP inštalater 51,5; bomba - 1. Sečnjak (Novotehna) 65,00; 2. Turk (Krka) 61,65; 3. Šuštar (Pionir) 51,35; višina — 1. Dragaš (OMP nstalater) 1,80; 2. Doljak (UJV) 1,60; 3. Pečevski (Kovinar) 1,55; oaljina - 1. Dragaš (OMP Inštalater) 6,51; 2. do 3. Somrak (Novoteks) in Fink (Novoles) 5,97. lepem pokritem kopališču „Pri-stan“ v Mariboru. Doživetje človeka, ki stopi v ta športnorekreacijski objekt, je enkratno. Za zgraditev objekta so zbrala sredstva podjetja Maribora in okolice s samoprispevkom. Za kaj takega menda tudi nam ne bi bilo žal žrtvovati po kakega tisočaka. Tudi ostale panoge so se zvrstile v dveh dneh. Sicer je bilo to za športnike precej naporno, zlasti če upoštevamo letošnjo septembrsko vročino. Normalni tekmovalni čas je bil nekoliko skrajšan. Hiter potek in skrajšanje iger na dva dni pa je tudi nujno glede na zmanjšanje stroškov, ki jih večina osnovnih sindikalnih organizacij težko zmore oziroma se nekaterim članom sindikata in drugim zdijo takoj previsoki. Vevčani so se najbolje odrezali v plavanju in tokrat potopili" Krčane, ki so v plavanju imeli dosedaj primat. V vseh ostalih panogah pa so dosegli 4. mesto. V vseh kolektivih je opaziti premalo športno aktivnost žensk. Odbojkarske ženske ekipe so postavile samo Sladkogorska, Krško in Radeče. Tudi plavalke so slabo zastopane. Kdo bo drugo leto prireditelj XVI. športnih iger slovenskih papirničaijev še ni točno določeno, slišati pa je, da se bo za to potegovalo Količevo. STANE ROBIDA Priročnika za organizatorje rekreacije V založbi Delavske univerze Boris Kidrič v Ljubljani in mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana je izšel priročnik ..Rekreacija delavcev v delovnih organizacijah", ki ga je napisal prof. Ljubo Jovan, predavatelj na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. V priročniku avtor obravnava široko področje športne rekreacije v delov- nih kolektivih, posebno pa se poglablja v teoretične osnove rekreacije. Knjiga bo zato dragocen pripomoček tako poklicnim kot amaterskim organizatorjem rekreacije. Na 160 straneh in s številnimi ilustracijami obravnava publikacija predvsem aktivni počitek med delom, rekreacijo v dnevnem prostem času, v času tedenskega oddiha in na letnem dopustu, ter službo za rekreacijo zaposlenih v delovnih organizacijah. Cena^ priročnika je 42,80 dinaijev, na zalogi pa ga ima delavska univerza Boris Kidrič, Miklošičeva 26, 61000 Ljubljana. Končana je prva etapa gradnje nove dvorane na Kodeljevem v Ljubljani, ki bo smiselno dopolnjevala že ob-st°ječe športne objekte v §- portnem parku Kodeljevo. ^vorana, ki bo dolga 62 in škoka 42 metrov bo predvidoma končana do leta 1975. Dograjena je že igralna plo-skev (40 x 20 m) in tribune ?a blizu 3000 stojišč. V teku Je druga faza, ki predvideva Sradnjo kletnih pomožnih prostorov od sanitarij za gledalce do garderob za sodni-Ke in sedem garderob za igralce. Dalje bo imela dvorana ambulanto, skladišča, klubske prostore in posebno dvorano za ogrevanje. V tretji in četrti fazi pa bodo dvorano zaprli s stranskimi stenami in jo dokončno opremili. Vse to bo veljalo blizu dvanajst milijonov novih dinaijev. Skratka, športni park Kodeljevo postaja središče športnega življenja ne samo v Mostah temveč tudi v širši Ljubljani. Že danes se ponaša s sedmimi igrišči za tenis, tremi plavalnimi bazeni, dvema rokometnima in nogometnima igriščema, baliniščem, avtomatskim kegljiščem in še marsičem drugim, kar šteje k sodobnemu rekreacijskemu centru. K temu lahko dodamo le še to, da imajo prebivalci Most na tem področju še velike načrte. Že sedaj razmišljajo o gradnji drsališča v Zalogu, kjer naj bi izkoristili že obstoječe hladilne kapacitete. Radi pa bi pokrili tudi enega izmed obstoječih plavalnih bazenov, da bi ljubitelji vode prišli na svoj račun tudi v mrzlih letnih mesecih. V založbi Šolskega centra za telesno vzgojo v Ljubljani je prav tako izšla ..Športna rekreacija — priročnik za organi-zatoije športne rekreacije", v kateri avtorji: Ljubo Jovan, Miran Pirc, Drago Ulaga, Ljubica dr. Vučetič, Silvo Kristan, Jelica Vazzaz, Janez Virk, Tone Goršič in Janez Bergant praktično obravnavajo vprašanja športne rekreacije. Ta priročnik je izšel kot skripta za amaterske organizatorje rekreacije v delovnih kolektivih, napisan pa je na osnovi predavanj tečajev Partizana Slovenije v Mozirju. Cena priročnika je 38 dinaijev in ga je moč dobiti pri založniku: Šolski center za telesno vzgojo, Gortanova .22; 61000 Ljubljana. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije priporoča občinskim sindikalnim svetom, da naročijo potrebno število izvodov obeh priročnikov predvsem za člane komisije za športno rekreacijo in oddih. JUBELEJ invalidov — športnikov Letos slavijo jugoslovanski invalidi - športniki 20-letnico svoje telesnokultume dejavnosti. V počastitev tega pomembnega jubileja bodo organizirali številne prireditve, med katerimi bo najpomembnejša osrednja proslava, ki bo od prvega do sedmega oktobra v Varaždinu. Ob zaključku enotedenske proslave bo — prav tako v Varaždinu - redna konferenca Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. V okviru priprav na proslavo in omenjeno konferenco je bila minuli teden v Ljubljani seja Predsedstva konference Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Predstavniki slovenske Zveze za šport in rekreacijo invalidov pa so ob tej priložnosti organizirali tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili z nekaterimi bistvenimi vprašanji razvoja invalidskega športa v Jugoslaviji kakor tudi s programom proslave. Tiskovne konference so se med drugimi udeležili Grga. Jankes - predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije, Stane Lavrič - predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije in Miro Vesel -direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Na omenjeni tiskovni konferenci smo zvedeli, da imamo danes v naši domovini blizu milijon vseh vrst invalidov. V več kot 350 osnovnih športnih organizacijah invalidov je danes vključenih blizu 60 tisoč invalidov vseh stopenj in obeh spolov. Od tega imamo samo v Sloveniji več kot 30 športnih organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo invalidnih oseb. Na tiskovni konferenci pa so poudarili, da bi bilo število organizacij in aktivnih invalidov - športnikov še precej večje, če bi bilo za to na voljo dovolj finančnih sredstev. Dejstvo namreč je, da potrebujejo invalidi posebej prilagojene športne objekte in naprave, ki so običajno zahtevnejši in dražji* Namen rekreacije in športne dejavnosti invalidnih oseb je dandanes že povsem nedvoumen: gre za aktiviranje telesa in duha, za zaposlitev in sprostitev obenem, za rehabilitacijo in vračanje v vsakdanje življenje. Na bližnjem športnem prvenstvu invalidov Jugoslavije v 'Varaždinu bo nastopilo blizu 90 najboljših športnikov -invalidov naše domovine. Veliko tekmovanje bo obenem izbirno prvenstvo za nastop na svetovnih športnih igrah invalidov, ki bodo prihodnje leto v Angliji. Najboljši predstavniki Gostola iz Tolmina Na balinišču družbene prehrane v Tolminu so se končale večdnevne delavske športne igre v balinanju za moške in ženske. Skupno je nastopilo 24 ekip iz delovnih organizacij Bovca, Kobarida, Podbrda, Klavž in Tolmina. Tekmovanje je dobro organizirala komisija za šport in rekreacijo pri OSS Tolmin v sodelovanju z balinarskim klubom Tolmin. Na letošnjem tekmovanju so bile ekipe dokaj izenačene in je o zmagovalcu odločala razlika v točkah. Pri moških je bila najboljša sindikalna ekipa Gostola iz Tolmina, pri ženskah pa ekipa TIK iz Kobarida. Vrstni red ekip: moški - 1. Gostol Tolmin, 2. Bača Podbrdo, 3. Metalflex Tolmin, 4. Komunala I Tolmin. Ženske - 1. TIK Kobarid, 2. Metalflex Tolmin, 3. Km — Klavže. V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo tekmovanje v odbojki in atletiki. Zanimanje za obe panogi je med delovnimi kolektivi veliko. MK NE SAMO ZA BOGATE! Na letošnjih športnih igrah gradbincev je prišlo v marsikateri panogi do presenetljivih izidov. In tudi razveseljivih. Da so namreč na zmagovalni oder stopali tudi predstavniki malih gradbenih podjetij in ne samo „velesil“. V nogometu je na primer odnesla zmago ekipa splošnega kovinskega podjetja iz Ajdovščine, ki se je zdaj znašla pred težko rešljivim problemom: kako najti sredstva za udeležbo na športnih igrah jugoslovanskih gradbincev v Sarajevu. Podjetje je majhno in je že pohvale vredno, da je kljub vsemu dalo svojim nogometašem za pot v Sarajevo 5.000 dinarjev. Zmagovalci SIG v nogometu so se obrnili po pomoč na RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki se je odločil, da bo pokril preostali del stroškov (4.000 din), čeprav taka praksa doslej ni bila v navadi. Odločilo je spoznanje, da zaslužijo pomoč najboljši, ne pa da bi imeli „pravico do uspehov1' samo tisti, ki imajo dovolj denarja. POJEM ŠIROKE IZBIRE. SOLIDNE POSTREŽBE. ZMERNIH CEN, POJEM D0BRE0A NAKUPA n TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Trgovini me mar? Pred šestimi rpeseci je sv^1 za trgovino GZ Jugoslavije sklenil, da njegove strokovne službe ne bodo več pobudnice za sklic sestankov s proizvajalci o dogovorih glede povečanja cen. Upravni odbor GZJ pa je prepričal predstavnike trgovine, naj nadaljujejo s prakso sporazumevanja in dogovarjanja vsaj za nekaj časa, denimo do 1. septembra. Prvi september je že dolgo tu, cene še naprej rastejo, člani sveta pa so ponovno sklenili bojkotirati sestanke s proizvajalci oziroma skupaj z njimi razpravljati o povečanju cen. Lepo je, če so predstavniki trgovine proti povečanju cen, ni pa lepo, da so proti neposrednim razgovorom s proizvajalci, ker bi jioj gotovo, kot boljši poznavalci tržišča, lahko „pojasnili‘‘> katere postavke laho pridejo v tovarniško, katere pa v maloprodajno ceno. Končno — lahko bi jim tudi povedali, kakšne cene tržišče sprejema in kakšne ne. In morda še marsikaj, kar vedo. V tem pa bi bilo tudi bistvo njihovega medsebojnega sporazumevanja in dogovarjanja. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE - osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) - administrativno šolo (dveletno) - ekonomsko srednjo šolo - tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) - delovodsko šolo (za strojno stroko) - poklicno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE - nemškega in italijanskega jezika - tehniškega risanja - za skladiščnike - za kontrolorje in preddelavce v kovinski stroki - za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) - tečaj strojepisja - tečaj za stavce na IBM strojih - tečaj poslovne korespondence - tečaj esperanta Vpisujemo vsak dan od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure, ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1973/'74, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. j SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! s Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5.— din na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, 61000 Ljubljana, Parmova 39, telefon: 312-141, poštni predal I 106. KOLEKTIV LESNE INDUSTRIJE LITIJA SE JE TRDNO POSTAVIL NA LASTNE NOGE_^ Luči, ki razsvetljujejo tudi njihovo prihodnost Pri iskanju novega proizvodnega programa se je kolektiv lesne industrije odločil za proizvodnjo akti' latnih plošč in svetlobnih teles Lani je slavila Lesna industrija Litija 15-letnico svojega obstoja. Ne glede na to, da gre za razmeroma kratek del življenja, so bila ta leta polna nemira, iskanja nadaljnje poti in trdnega boja za obstanek. Na osnovi vestno izdelane analize je kolektiv spoznal, da je potrebno vse razpoložljive sile vložiti najprej v modernizacijo proizvodnje plemenitih fumiijev domačih listavcev. Z velikimi napori je uspelo podjetju dobiti investicijski kredit in rekonstmirati obrat za proizvodnjo furnirja. Po zaslugi te naložbe je od leta 1957 do lani narasla proizvodnja plemenitih furnirjev za približno štirikrat. To je bil eden izmed prvih korakov k modernizaciji proizvodnje, ki je vlil kolektivu nove moči in voljo do dela. VKLJUČITEV Kot so nam povedali v Litiji, V MEDNARODNO DELITEV bodo letos izdelali blizu DELA! Pri iskanju novih gradbenih materialov so se v Litiji odločili za proizvodnjo akrilatnih plošč in svetlobnih teles. Tako šteje danes Lesna industrija Litija med redke predelovalce akrilatov oziroma ,,plexi-glas“ proizvodov. Zato je namenil v zadnjem času kolektiv večji del svojih sredstev prav za povečanje kapacitet in osvojitev novih tehnoloških postopkov v proizvodnjo in predelavo „plexiglasa“. Prav z izdelki iz „plexiglasa“ se želi namreč podjetje še bolj vključiti v mednarodno delitev dela. Za Lesno industrijo Litija pomeni torej ,,plexiglas“ nekaj posebnega. Še zlasti je ponosen kolektiv na svoja svetila. S proizvodnjo svetil je namreč šele pričel, vendar že zdaj žanje lepe uspehe. Skladišča so prazna, vsa proizvedena svetila takoj potujejo v roke potrošnikov. 100.000 svetil. Ko pa bo investicija za proizvodnjo svetil povsem zaključena, bodo naredili kar štirikrat več, to je 400.000 svetil v letu dni. Seveda delavci upajo, da jih bodo precej izvozili. Njihova svetila so različnih velikosti, barv in oblik in so primerna za opremo vseh prostorov. V Litiji so nam zagotovili, da imajo za predvidena investicijska vlaganja sredstva v celoti zagotovljena. Povedali so nam tudi, da s sorazmerno ugodnimi krediti sodelujejo tudi tuji partnerji. Poleg inozemskega kredita se je v uresničitev programa razvoja te litijske delovne organizacije s polno mero odgovornosti vključil tudi novoustanovljeni sklad za pospeševanje gospodarstva pri litijski občinski skupščini. Lesna industrija Litija išče vedno nove vire, kako bi uspela uresničiti in zagotoviti nadaljnji razvoj kolektiva. Njihova želja je, da bi postopoma modernizirali vse temeljne organizacije združenega dela. Zaenkrat jim je to v celoti uspelo v proizvodnji furnirjev, deloma pa tudi v žagarski proizvodnji. V Litiji so prepričani, da bo modernizacija podjetja zaključena do leta 1975. Predmet poslovanja Lesne industrije Litija je predelava hlodovine v plemeniti funtu vseh vrst, žagan in deciniran les, proizvodnja stavbnega & ploskovnega pohištva (regali) in seveda proizvod' nja akrilatnih plošč (ple*1' glas), različnih svetil in drU' gih izdelkov iz „plexiglasa ■ Podjetje je registrirano tudi za uvoz in izvoz blaga za sebe in druge . .. V pestrem proizvodnem programu zajema vidno mesto proizvodnja ,,pleXl plošč“, njihova predelava m finalizacija. Izdelki te vrste so tudi pomemben material aoz- za gradbeništvo, saj so rw nosti za njihovo uporabo skoraj neizčrpne. Uporaba plastike pri stanovanjski in - • —- dve!1 drugi gradnji ima vsaj veliki prednosti: povečuje funkcionalnost in izboljšuj® estetski videz pri dekoraciji prostorov vseh vrst . . • Lesna industrija Litija j® | že opremila nekaj reprezen tativnih hotelov najvišjih k® tegorij v Istri in Dalmaciji’ poslovne zgradbe v Ljub' Ijani, Zagrebu in Beogradm različne ekskluzivne pr0' store in stanovanjske te - druge objekte povsod P° državi. Plošče iz „plexigla' sa“ so tudi odlična zamenjava za ornamentno m armirano steklo. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor, glavni in i urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni ba ^ v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39 00 din — in letna 78,00 dm Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP ž>Ljudska pravica«, Ljubljana