TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XXIV	Štev. 2	Maj 1983
Zaključki javne razprave Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Obravnava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je organizirano potekala v TOZD: Predilnica, Tkalnica, Pleme-nitilnica, PO ter v DS SS v času od 4.4. 1983 do
13.	4. 1983. Iz pripomb in stališč izraženih do predlaganih rešitev, je mogoče povzeti, da je bil najbolj in največkrat izpostavljen naslednji sklop vprašanj, ki jih zakon na novo ali v spremenjeni obliki ureja:
1.	sprememba odnosov na področju invalidskega zava-
rovanja — problematika reševanja invalidov
2.	možnosti uvedbe predčasnega upokojevanja
3.	zavarovalna doba
4.	vprašanje prispevnih stopenj
POVZETEK JAVNE OBRAVNAVE Z ZAKLJUČKI:
Ad 1) Spremembe odnosov na področju invalidskega zavarovanja — problematika reševanja invalidov (35. člen do 59. člen):
Intencija zakona je, da postane invalidsko varstvo sestavni del združenega dela. Združeno delo naj bi odslej s svojimi instrumenti pripomoglo k nenehnemu izboljševanju delovnih razmer in s tem zagotavljanju varnih in humanih pogojev dela. Tako bi se število invalidov zmanjševalo, delovne invalide pa vključevalo v normalno življenje in delovno okolje, skratka — varstvo delovnih invalidov naj bi se izvajalo tam, kjer nastajajo.
Upravičeno in utemeljeno se poraja skrb nad tem kako bodo OZD, na katere se prenaša izvajanje invalidskega zavarovanja, zmogle v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja prevzeti še skrb za svoje invalide. Poleg tega, da gre za hudo finančno obremenitev, tudi ni jasno, kako bo razmejena pristojnost v odločanju o tem ali je pri delavcu podana invalidnost, ali gre za preostalo delovno možnost, kakšna le-ta je, kdo bo odločal o prerazporeditvah delavcev v primerih kadar obstaja nevarnost, da bo na sedanjem delu nastal invalid?
Ali lahko to stori OZD brez mnenja in pobude ter pomoči zdravniške oz. invalidske komisije ali kakšnega drugega organa? Res, da je predvideno, da se bo postopek za uveljavljanje teh pravic določil s samoupravnimi splošnimi akti OZD, ki bi reševala primere na prvi stopnji, na drugi stopnji pa bi po-sotopek vodila SPIZ oz. odbori za uveljavljanje pravic, ki po delegatski in samoupravni poti rešujejo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tu je navsezadnje — resda še sodišče združenega dela SPIZ, toda nehote se vzbuja dvom v hitro in pravično reševanje delavčevega položaja in njegovih pravic, saj se bodo postopki, ki verjetno ne bodo enotno urejeni in usklajeni, podvajali, zavlačevali, pri-
stojnosti o odločitvi delavčevih pravic pa se bodo prenašale iz enega organa na drugega. Bati se je pristranskih ali kontraindiktornih odločitev med organi v OZD in organi SPIZ, ki bodo odločali, ali celo izsiljevanja do uporabe pravice po predčasni upokojitvi, kar ni ne v interesu združenega dela, niti v interesu delavca, v vsakem primeru pa v njegovo škodo.
V tem pogledu zakon sicer sistemsko rešuje invalidsko problematiko, vendar zelo nejasno, nedorečeno. Podrobnejšo določitev okoliščin in primerov ter način uveljavljanja teh pravic prepušča zakonski in samoupravni regulativi.
Zaradi enotne ureditve postopkov za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja v vseh OZD in pravnega varstva delavca — zavarovanca
Predlagamo:
določilo 132. in 133. člena osnutka se sprejme v predloženem besedilu. Variantna predloga nista sprejemljiva.
Ad 2) Predčasno upokojevanje (26. člen)
Če je pokojnina osebna, materialna pravica, ki ji je podlaga minulo delo in plačani prispevki skupnosti in je rezultat prispevka delavca h krepitvi materialne osnove dela, kar se kaže tudi v večji skupni produktivnosti, potem je ponujeni predlog v zakonu v zvezi s predčasnim upokojevanjem neustrezen.
Neustrezen zato, ker dopušča neenakopraven položaj med delavci, ki so imeli »srečo« in se zaposlili v viso-koakumulativnih panogah in tistimi, ki tega niso imeli. Namen zakonodajalca, da bi s tem preprečil prezgodnjo invalidizacijo in odhajanje v invalidski pokoj se gotovo ne bo uresničil. Uresničil se ne bo preprosto zato, ker je pravica predčasne upokojitve ponudena predvsem tistim delavcem, pri katerih obstaja možnost nastanka invalid-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Takole raste prizidek novega dela TOZD Plemenitilnica
Trdnejša socialna varnost le na podlagi boljšega gospodarjenja (iz Informacij RS ZSS)
Že ob obravnavi zaključnih računov za leto 1982, potem pa tudi na 4. seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije se je jasno pokazalo, da za večino delavcev ni nobenega dvoma o tem, da sta od boljšega dela in smotrnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi odvisna tudi njihov osebni standard in socialna varnost. Prav zaradi tega so se tako ob obravnavi zaključnih računov in na seji republiškega sveta ZSS, ki je obravnavala družbenoekonomski položaj delavcev in zagotavljanje njihove socialne varnosti, zelo določno izkristalizirale vse tiste slabosti, nedoslednosti in napake, ki boljšega dela in gospodarjenja ne spodbujajo. Naštejmo samo glavne: administrativni posegi, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja, njihovo stalno spreminjanje — vse to ne samo da ne zagotavlja dolgoročnejših ekonomskih spodbud, ampak tudi objektivno potiska samoupravno odločanje delavcev v ozadje oziroma omejuje njihove pri-
(Nadaljevanje s 1. strani)
nosti, to pa so v večini le tisti, ki so zaposleni v gospodarskih panogah, kjer je stopnja invalidizacije kljub zagotovitvi vseh ukrepov in varnih pogojev za delo izredno visoka, saj jo pogojuje že sama narava dela ter tehnološki in drugi aspekti. Te panoge so praviloma tudi niz-koakumulativne, tako da delavci kljub ponudeni pravici, niso materialno stimulirani posegati po njej, (primer: naši delavci so ob izpolnjevanju vseh pogojev za polno pokojnino prejemali v letu 1982 v povprečju 6200 do 7800 din, tkalke in predice pa konkretno 6009 oz. 6054 din).
S tako določeno pravico do predčasne upokojitve bomo pokazali naš krivičen in nekorekten odnos do tistih delavcev, ki so v hudih in težkih pogojih opravljali 48-ur-ni delavnik ter, da so prene-kateri med njimi bili mladoletni, pa jim delo ni bilo šteto v zavarovalno dobo, zdaj pa so, ko bi imeli možnost predčasne upokojitve »kaznovani« z odbitnimi odstotki zato, ker izčrpani in utrujeni nočejo v invalidski pokoj, redno upokojitev pa jim je težko, dočakati.
stoj nosti. Skokovito naraščanje cen in inflacija pa odločujoče vplivata na zmanjševanje realnih osebnih dohodkov, prav tako pa ne spodbujata dobrega gospodarjenja in poslovnosti in sta večkrat tudi objektivni razlog za izgube.
Razprave o osebnih dohodkih, ki so v sindikatu v zadnjem času večkrat v ospredju, so pokazale, podobno pa tudi večina protestnih prekinitev dela, da so osebni dohodki tista kategorija, kjer se najbolj neposredno in v končni posledici kažejo vse slabosti in nepravilnosti. Ob opozorilu o večjem padcu realnih osebnih dohodkov od resolucij sko načrtovanega pa so vse bolj glasne zahteve, da je treba čim hitreje in dosledno dodelati in izpeljati nagrajevanje po delu in rezultatih dela.
V sindikatu ne moremo biti gluhi za kritike, češ da veljavna družbena merila (letne usmeritve) za rast sredstev za OD niso spodbujevalna, saj linearne rešitve prizadenejo predvsem delavce
Upravičeno se postavlja dvom v to, da se bo namen zakona s tem izpolnil.
Delavci zato predlagajo:
—	institut predčasne upokojitve je treba urediti enotno za vse republike, saj gre za sistemsko rešitev,
—	odbitne odstotke zaradi predčasne upokojitve je treba bolje, celoviteje in pravičneje razdelati, pri tem pa upoštevati razliko za posamezna obdobja zavarovalne dobe, zavedajoč se, da so bili pogoji dela in razmere po osvoboditvi bistveno drugačni.
Ad 3) Zavarovalna doba (11. člen do 120. člen)
Osnutek zakona našteva v členu 113. primere, v katerih se določen čas med trajanjem razmerja šteje v zavarovalno dobo, (neplačan dopust do 30 dni, prestajanje zaporne kazni do 30 dni, čas suspenza ...). V drugem odstavku tudi pove, da se čas v vseh zgoraj naštetih primerih ušteva v zavarovalno dobo pod pogojem, da so bili plačani prispevki skupnosti.
Predlagamo:
da se 113. člen dopolni tako, da se primeri razširijo in vključi še obdobje med 14 in 15 letom.
Znano je, da je teh delavcev nekaj in vendar jim do
tistih ozdov, ki so v preteklosti ravnali gospodarno. Prav tako ni sprejemljivo, da delavci v nekaterih ozdih, ki v okviru normalnih delovnih obveznosti svoje delo uspešno opravljajo, dobijo za to delo nižji OD od zajamčenega.
Na 4. seji republiškega sveta ZSS so opozorili na slabosti in težave ter sprejeli usmeritve ZSS za gospodarjenje in zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Stališča, priporočila in predlogi v teh usmeritvah so deloma namenjeni pristojnim republiškim in zveznim organom, ki predlagajo in sprejemajo ekonomske ukrepe, s katerimi moramo zagotoviti bolj usklajene in trdnejše pogoje gospodarjenja ter boljši družbenoekonomski položaj delavcev. Gre tako za spoštovanje in uresničevanje resolucije za letošnje leto na vseh ravneh in področjih in za program stabilizacije cen v letošnjem letu, ki je pogoj, da bo republiški svet ZSS dal soglasje k posameznim upravičenim predlogom za
danes ni priznano delo pred njihovim 15 letom, pa četudi so bile prispevne stopnje zanj plačane.
Ad 4) Vprašanje prispevnih stopenj (124. člen do 131. člen)
Razdelati je potrebno prispevne stopnje po gospodarskih panogah, ker je nevarnost, da delavci postanejo invalidi, dokaj različna. Diferencirati je potrebno prispevne stopnje, saj je nepravično, da so panoge, ki so že same po sebi kapitalno ne-akumulativne, prizadete tako v materialnih pogojih dela, nezmožnosti izboljševanja delovnih razmer, poleg tega pa so le-te prav tiste, pri katerih obstaja največja nevarnost, da delavci postanejo invalidi. Breme, ki ga nosijo in se bo po zakonu v celoti prevalilo nanje, je že tako ali tako hudo.
Treba je nazadnje upoštevati tudi materialni položaj gospodarstva in družbe kot celote, zaostrene gospodarske razmere in prizadevanja za uresničitev gospodarske stabilizacije. Vse to pa vpliva na realno načrtovanje možnosti za uveljavitev in spe-ljavo sistema, ki ureja področje socialne varnosti človeka, delavca.
podražitev. Zmanjševanje porabe, tako v občini, republiki in zvezi, je nujno. Zato tudi davčna politika ne more biti zgolj v funkciji zbiranja sredstev za financiranje proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Republiški svet ZSS je odboru udeležencev dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 predlagal, naj na podlagi podatkov za prvo trimesečje prouči določila dogovora ter predlaga spremembe in dopolnitve, ki bodo spodbujale večjo proizvodnjo, produktivnost in izvoz.
Republiški svet je ugotovil, da sedanji način ugotavljanja višine z zakonom zajamčenega osebnega dohodka ne ustreza gibanjem življenjskih stroškov med letom, zato je predlagal spremembo zakona o zajamčenem osebnem dohodku.
Večji del stališč, opozoril, priporočil pa bo mogoče uveljaviti, če jih bodo zavestno zagovarjali na samoupravnih organih in se zanje borili vsaj sindikalni aktivisti. Se vedno so aktualna stališča iz lanskoletnega pisma republiškega sveta ZSS osnovnim organizacijam ZS. Kar zadeva zvišanje cen proizvodov in storitev, naj v sindikalnih organizacijah stalno spremljajo pobude za podražitve v svojih ozdih. Vsako povišanje — naj vztrajajo sindikalne organizacije — morajo obravnavati samoupravni organi na podlagi razčlembe produktivnosti in stroškov ter predloga za zmanjševanje stroškov. Osnovne organizacije naj podprejo le take podražitve, ki bodo dejansko prispevale k odpravi cenovnih nesorazmerij.
V organizacijah združenega dela, kjer veliko delavcev prejema nizke ali celo zajamčene OD, naj osnovne organizacije sindikata skupaj s samoupravnimi organi ocenijo pogoje za pridobivanje dohodka v celotnem ozdu. Prav tako velja, naj ocenijo razmere v tistih ozdih, s katerimi združujejo delo in sredstva. V ozdu, ki dosega normalne delovne rezultate, ne bi smel nihče prejemati nižjega OD od zajamčenega, zato morajo osnovne organizacije sproti spremljati uresničevanje določil zakona o svojih ozdih.
Kar pa zadeva naložbe, morajo osnovne organizacije od poslovodnih organov zahtevati, da predložijo analize
/	v
Zaključki javne razprave Zakona...
o	upravičenosti in smotrnosti naložb, tako preteklih kot sedanjih, in na tej podlagi oceniti odgovornost predlagateljev. Naložbe so seveda samo del rezultatov gosodar-jenja. Sprotno spremljanje vseh rezultatov po trimesečjih, posebej pa po devetih mesecih — saj so ti podlaga za pripravo plana za prihodnje leto, je nadaljnja naloga osnovnih organizacij ZS in njihovih konferenc ter koordinacijskih odborov.
Zaradi naraščajočih izgub je pomembno, da bodo sindikalne organizacije in organi delavce spodbujali k pravočasnemu ugotavljanju in odpravljanju motenj v gospodarjenju ter k dohodkovnemu povezovanju proizvodno in tehnološko odvisnih ozdov. Če pa do izgube pride, pa bodo sindikati ob obravnavi sanacijskih programov zlasti pozorni na celovitost in kakovost programov ter ali zagotavljajo materialno in socialno varnost delavcev. Sindikalne organizacije naj se v ozdih, ki so poslovali z izgubo, zavzamejo, da bodo proučili dohodkovne odnose, odnose vzajemnosti in solidarnosti ter odnose skupnega rizika v poslovanju in pokrivanju izgub. Za to pa naj zahtevajo ustrezne spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov. Osebni dohodki v ozdih z izgubo pa naj bodo kolikor mogoče odvisni od uspešnosti uresničevanja sanacijskega programa.
Hkrati s spodbujanjem za boljše delo pa čaka pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev sindikat še nekaj nalog. Ustrezna organizacija in usposobljenost kadrov-sko-socialnih služb v ozdih je nujen pogoj, da bi lahko redno spremljali socialno in-materialno stanje delavcev in njihovih družin. Tudi sklad skupne porabe bo treba (čeprav ga ponekod niti oblikovati ne morejo) deliti kar najbolj diferencirano. Občasne oblike solidarnostne pomoči iz tega sklada pa naj bodo bolj izjema kot pravilo. V interesnih skupnostih pa bi veljalo preveriti merila in cenzuse — zaradi poenotenja vseh vrst družbenih pomoči. Poenotenje meril je namreč pogoj za uveljavitev skupne enotne evidence prejemnikov socialno-var-stvenih pomoči.
M. K.
Mleko DA, mleko NE
Pogosto se pojavlja vprašanje, ali je mleko res zaščitno sredstvo katero naj bi se dodeljevalo delavcem, ki delajo pri povečani temperaturi ali pa na delih, kjer je prisoten bombažni prah, škodljivi hlapi kislin in drugih nevarnih snovi.
V naši DO je 562 delavcev, ki prejemajo mleko kot zaščitno sredstvo in sicer dobijo brezplačno po pol litra mleka dnevno. To mleko uživajo oziroma naj bi ga uživali med delom. Opaža se, da nekateri dajejo mlako sodelavcem, ker ga pač sami ne pijejo, ali pa ga nosijo domov. Pogosti pa so tudi primeri, da se nekateri delavci iz mleka norčujejo, se z njim obmetavajo, ga polivajo ali pa celo mečejo v smeti. O tem so bile že večkrat tudi na samoupravnih organih izrečene kritike o nepravilnostih glede dodeljevanja mleka, oziroma se je postavljalo vprašanje zdravstvene koristnosti.
Pogoste so tudi nove zahteve o dodelitvi mleka posredovane odboru za varstvo pri delu, kjer posamezniki ali skupine zahtevajo, da se jim dodeli mleko, saj so do tega z oziroma na delovne okoliščine upravičeni. Pri tem največkrat primerjajo svoje delovne razmere z razmerami delavcev, kateri že dobivajö mleko. Pogosto navajajo primerjavo med sorodnimi obrati in oddelki, čeprav na drugi strani delovne okoliščine v prostorih ali na delih oz. nalogah niso enake.
Zaradi nejasnosti, ki že dalj časa obstaja v tem ali je mleko resnično zdravstveno koristno za blaženje oziroma preprečevanje zdravstvenih okvar in obolenj, kar je bilo že večkrat izpostavljeno, se je pridobilo o tem mnenje strokovnega kolegija dispanzerja za medicino dela, ki je sledeče:
»Uporaba mleka v preventivne namene ni upravičena, razen v primerih kronične zastrupitve s težkimi kovinami kot so svinec, cink in podobno. Mleko kot zaščitno sredstvo v tekstilni industriji ni nujno.
Pri delavcih, ki delajo z organskimi topili, kislinami, barvili, ipd., je mleko lahko celo škodljivo. Mleko namreč zelo pospešuje vpijanje organskih snovi v prebavilih in to zaradi maščob, ki so prisotne v mleku.
Delavci, ki delajo na delih in nalogah, kjer je močno povečana temperatura ali vlaga in se zaradi tega znojijo,
pa so upravičeni do nadomestila izgubljene tekočine v obliki vitaminskega čaja, mineralne vode ipd. To pa velja samo za tiste delavce, ki se zaradi narave dela in neugodnih temperaturah pogojev pri delu znojijo in pri tem izgubljajo telesno tekočino.«
Iz zgoraj navedenega strokovnega mnenja je razume-
ti, da je mleko v naši DO kot napitek v preventivne zdravstvene namene ni potrebno. Na delih in nalogah, kjer pa je neugodno toplotno okolje, pa naj bi se delavcem dodeljeval vitaminski čaj ali mineralna voda. Upravičenost do napitkov bo potrebno zato proučiti na vseh delih oziroma nalogah.
T. M.
Priznanje OOS TOZD Plemenitilnica
Zveza sindikatov Slovenije je letos, 1. maja podelila priznanje SREBRNI ZNAK ZSS Osnovni organizaciji sindikata TOZD Plemenitilnica.
Priznanje je bilo podeljeno na prvomajskem srečanju Kranjčanov na Joštu. V imenu OOS TOZD Plemenitilnica ga je prejela predsednica OOS tovarišica Darinka Andrejašič. V obrazložitvi je bilo rečeno:
»OOS TOZD Plemenitilnica uspešno povezuje tri lokacijsko ločene delovne enote tako, da delavci ne čutijo terenske razdrobljenosti. Zelo uspešna je pri utrjevanju in razvijanju samoupravljanja, pospeševanju inovacijske dejavnosti in v skrbi za socialni položaj delovnega človeka, posebno pozornost pa posveča težko bolnim članom sindikata. Več bivših njenih predsednikov je za uspešno delo že prejelo srebrni znak ZSS, iz njihovih vrst pa je izšlo več dobrih družbenopolitičnih delavcev, nosilcev pomembnih funkcij.«
Na prvomajskem srečanju na Joštu so bila poleg priznanj Srebrni znak ZSS podeljena tudi priznanja najboljšim delavcem — kovinarjem, ki so tekmovali na 2. občinskem delovnem tekmovanju kovinarjev Kranja. Zbrane Kranjčane je ob 10. uri pozdravil predsednik občinskega sindikalnega sveta ZSS Ivan Torkar. Po podelitvi priznanj je sledil kulturni program, v katerem je nastopil mešani pevski zbor Iskra, za zabavo in veselo prvomajsko rajanje pozno v noč pa je poskrbel ansambel Jevšek.
Mladinski H-O-R-U-K
V	zimskih mesecih je sneg prikrival naš, še vedno »zelo lep« odnos do okolja, spomladi pa so pričeli kupi saj, papirja in raznih smeti ter odpadkov naravnost bosti v oči. Zelenice in prehodi med obrati so zahtevali grablje, metle, lopate in seveda pridne roke in dobro voljo, da se očisti naše delovno okolje.
V	naši DO je zaposlenih že preko 1/3 mladih ljudi — da ne bo pomote: če postavimo uradno dogovorjeno mejo 27 let, kar pa seveda ne pomeni, da se človek potem ne bi več počutil mladega — in ko smo se odločili, da pripravimo na prosto soboto —
16.	aprila 1.1. očiščevalno akcijo, ta velika armada mladih ni zatajila. Veliko se nas je zbralo v obeh obratih in lahko rečemo, da smo ustvarili pravo brigadirsko, še več
—	udarniško vzdušje. Vihtele so se metle, kupi smeti so se selili tja, kamor spadajo
—	v kontenjerje, trava na naših zelenicah je laže zadihala, ko smo odstranili vse, kar se je preko leta na zelenici odlagalo. Upamo, da ste spremembo opazili, še bolj pa upamo, da bomo vsi skupaj vedno bolj cenili naša pljuča — to so redke zelenice, ki nam še ostajajo in da bomo spoznali, da je tudi čisto delovno okolje nekaj vredno, zato naj razni odpadki iz naših rok romajo na za to pripravljena mesta. Le z eno očiščevalno akcijo namreč ni mogoče ohraniti vsaj zadovoljivo čistega delovnega okolja preko vsega leta, če se ne bomo trudili vsi skupaj vsak dan posebej.
Mladinska organizacija Tekstilindus Kranj
--------------------— \
Sedmo zvezno tekmovanje predio
V________________________________________>
22.	in 23. aprila letos je bilo v počastitev 38. obletnice osvoboditve Bosanske Dubi-ce in 20-letnice delovne organizacije »Knežepoljka« organizirano 7. zvezno tekmovanje predic iz vse Jugoslavije. Tekmovanja se je udeležilo 23 ekip oziroma 92 najboljših predic iz predilnic, ki imajo montirane prstančne stroje domače proizvodnje Krušik iz Valjeva.
Po svečani predstavitvi ekip so navzoče pozdravili predstavniki organizacijskega odbora tov. Ljubomir Ne-šič, Zoran Tepič in magister Milivoje Milivojevič.
Sedmo zvezno tekmovanje predic Jugoslavije je proglasila za odprto tovarišica Nevenka Petrovič, predstavnica Zveze sindikatov Jugoslavije in se poleg tega zahvalila domačinom za vložen trud pri pripravi tega tekmovanja.
Tekmovanje predic se je odvijalo v dveh delih. Prvi dan je bilo testiranje v poznavanju tehnologije predenja. Drugi del tekmovanja pa je bilo hitrostno vezanje 100 niti na prstančnem stroju proizvodnje Krušik.
Od 23 ekip se je naša ekipa Tekstilindus uvrstila na odlično sedmo mesto s skupnim rezultatom 32'7"4.
Prva tri mesta pa so osvojile naslednje ekipe:
1.	Bombažna predilnica Glina s časom 25'35"7;
2.	»Knežepoljka« Bos. Dubi-ca s časom 28'54"5; 3. »Predilnica« Litija s časom 29'01"6.
Najboljša predica za
1.	1983 je bila tovarišica Mi-lanka Perovanovič iz DO To-pličanka iz Prokuplja s časom 5'55"5.
Posamični časi predic naše ekipe so bili:
1.	Jelka Zdralovič s časom 7'25”5; 2. Devka Jovanovič s časom 7'39"2; 3. Dragica Še-šič s časom 8T2"1; 4. Lukič Stojanka s časom 8'46"6.
Za res izvrsten uspeh naše ekipe je v imenu vseh delavcev TOZD Predilnica ekipi čestital predsednik DS TOZD Predilnica tov. Legat
Devka Jovanovič je zaposlena v Tekstilindusu 19. leto, ves čas v predilnici. Prvih 7 let je delala tudi na 3 izmene zdaj pa na 2. Zadnji dve leti opravlja dela in naloge vodenje snemalne skupine, prej pa je bila odlična predi-
Vili. Tovarišica Justi Rakar, predsednica OOS TOZD Predilnica pa je tekmovalkam izročila spominska darila za uspešni nastop na sedmem zveznem tekmovanju predic Jugoslavije.
IN ŠE NEKAJ BESED O DELOVNI ORGANIZACIJI KNEŽEPOLJKA IZ BOSANSKE DUBICE, KJER JE POTEKALO TEKMOVANJE:
O	kratki zgodovini DO Knežepoljka je pripovedoval njen dolgoletni direktor ter opisal njen razvoj takole:
Do nedavnega je bila Knežepoljka le tkalnica, zadnji dve leti pa se ji je priključila sodobna predilnica, ki izdela okoli 2.000 ton prediva letno. Z rekonstrukcijo tkalnice, ki je tudi opremljena z brezčol-ničnimi statvami izdela ta kolektiv letno okoli 7 milijonov metrov tkanin.
Predilnica, ki je v glavnem usmerjena na izdelavo oziroma predenje česanega bombaža, je moderno opremljena. V oddelku čistilnice je postavljeno moderno postrojenje rahljalno čistilnih ter mešalnih naprav F. Rieter. Ravno tako so urejeni oddelki mikalnice, raztezalk ter česalnice. V oddelku flajer-jev ter prstančnih strojev so postavljeni stroji domače izdelave Krušik iz Valjeva.
Previjanje preje se vrši na avtomatskih previjalnih strojih SAVIO novejše izvedbe. Vsa izpredena preja se previja preko elektronskih čistilcev, ter se s pomočjo števca točno navija na križne navitke.
Sukalnica je opremljena 100 % s sukalniki f. Hamel, ki omogočajo minimalno odstopanje v kvaliteti sukanja. Iz razgovora je bilo čutiti, da imajo izredno močno kontrolno službo, opremljeno z novimi laboratorijskimi aparati.
Po ogledu vseh obratov oziroma oddelkov ter po opravljenem prvem delu tekmovanja so imele kipe priložnost videti legendarno Mrakovico ter ogled spomenika na Kozari.	V. L.
ca, kar je nedvomno še vedno, saj nas je doslej zastopala še na vseh zveznih tekmovanjih predic Jugoslavije, ki smo se jih udeležili.
In kaj nam je povedala o vtisih in o svojih nastopih na teh tekmovanjih?
Sedem let nazaj se že odvijajo ta tekmovanja, od tega so bila prirejena dvakrat v Sloveniji (Ajdovščina, Litija), ostala pa v drugih republikah: v Klanjcu (Hrvatska, v Djakovici — katerega se nismo udeležili, nato v Ma-kedonki Štip, v Topličanki iz Prokuplja ter letos v Kneže-poljki iz Bosanske Dubice.
Letos smo dosegle doslej najboljšo uvrstitev in sicer
7.	mesto med 23 ekipami. Naši rezultati bi bili vsekakor lahko še boljši, če bi tudi me imele možnost, da bi se predhodno dalj časa pripravljale na tekmovanje. Predstavnice ekipe iz Topličanke — Prokuplje so nam povedale, da imajo vsako leto n. pr. interno tekmovanje predic v delovni organizaciji, ki ga priredijo ob 8. marcu, najboljše predice pa so potem izbrane za nastop na zveznem tekmovanju. Ker je na tekmovanju važna le hitrost vezanja niti, ne pa tudi kvaliteta vezave, bi lahko tudi me izboljšale rezultat, če bi vadile seveda le vezanje niti. To pa je nekoliko drugače kot pa pri vsakdanjem delu, kjer je pomembna tudi kvaliteta vezave. Mogoče bi bilo dobro tudi pri nas razmisliti o možnosti organiziranja takega internega tekmovanja, in bi bil tako tudi izbor najboljših predic čim širši.
Tekmovanja predic so se prva leta odvijala le v praktičnem delu, zadnji dve leti pa
obsega tudi teoretični del v obliki testov s področja poznavanja tehnologije predenja, surovin, sistema samoupravljanja in družbenopolitične ureditve.
'Na minula tekmovanja me vežejo mnogi lepi in nepozabni spomini. Nedvomno taka tekmovanja tudi utrjujejo prijateljstvo in navezujejo vedno nova poznanstva; z nekaterimi si že leta tako dopisujemo in se znova srečujemo na tekmovanjih.
Zanimivo je tudi spoznati, kako delajo drugod, v kakšnih delovnih pogojih, koliko so obremenjene in ne navsezadnje tudi, kakšne osebne dohodke imajo. Po vsem tem, kar sem doživela, videla in spoznala drugod, lahko trdim, da je naša predilnica ena najboljših v vseh pogledih. To spoznanje me navdaja s ponosom, da pripadam Tekstilindusu.
Na minuli seji delavskega sveta TOZD Predilnica smo bile članice naše ekipe prijetno presenečene, ko so nam za uspešen nastop na letošnjem tekmovanju predstavniki samoupravnih organov in OOS TOZD Predilnica izrekli pohvalo in podarili lepa spominska darila. Neposrednim proizvajalkam taka pozornost pomeni veliko, mogoče celo več kot sam nastop na tekmovanju, zato se bomo tudi v bodoče trudile, da bomo dostojno zastopale naš kolektiv.«	R. G.
Predstavljamo Devko Jovanovič
Jubilantom je čestitala predsednica DS DO tovarišica Lea Podgornik
Praznovali smo delovni jubilej
27. aprila letos, na praznik OF slovenskega naroda, je več kot 700 zaposlenih delavcev naše DO praznovalo 20 oziroma 30-letni delovni jubilej.
Zaradi velikega števila jubilantov je potekal sprejem v treh skupinah. Jubilantom je čestitala v imenu kolektiva predsednica DS delovne organizacije tovarišica Lea Podgornik, slavnostni' govor ob prazniku OF in 1. maju pa je imel predsednik konference OOS tovariš Milan Žvokelj.
Jubilantom so bile podeljene denarne nagrade, tistim pa, ki so delovni jubilej praznovali za delovno dobo v Tek-stilindusu, pa še priznanje.
TOZD Prehrana in oddih je jubilantom pripravila pogostitev, za dobro voljo pa je poskrbelo nekaj članov zabavnega ansambla Modrina z Branetom Miličevičem na čelu, harmonikar Vlado s pevko ter humoristoma.	^ q
OGNJENI JZUDZJI
Požar
v delavskem domu
12. aprila ob 19.20 so stanovalci II. nadstropja moškega dela delavskega doma (stari del) opazili dim, ki se je širil iz sobe št. 229. Po hitri intervenciji stanovalcev in dežurnega vratarja so požar hitro pogasili, nastala pa je kljub temu večja materialna škoda, saj je bil uničen umivalnik, 1 m2 parketa, ožgana je bila nova omarica za čevlje, prav tako tudi oplesk in stene v sobi.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo v PVC košu, od koder se je požar razvnel, polno odpadnega papirja, prav tako pa tudi ostankov cigaretnih ogorkov. Celotno škodo, ki bo znašala skupaj preko 11.000 dinarjev, bo moral povzročitelj poravnati, prav tako pa je tudi v disciplinskem postopku.
Opozarjamo vse stanovalce delavskega doma, da morajo upoštevati požarnovarnostne ukrepe, saj z neprevidnostjo ali malomarnostjo lahko povzročijo ogromno materialno škodo, poleg tega pa se je treba zavedati, da so ogrožena tudi življenja stanovalcev! Prepozno ugotovljen požar bi lahko zajel vso stavbo!
Prav tako opozarjamo na previdno uporabo vseh električnih priključkov! Tudi nered in nesnaga po sobah so lahko povzročitelji požara ali kake druge nevarnosti — širjenja insektov. Opozarjamo tudi na vodovodne pipe, ki morajo biti vedno drobro zaprte, da ne pride ob odsotnosti stanovalcev do poplav v sobah ali sanitarijah.
TOZD PO
Stanovanja in posojila v letu 1983
v___________________________!__________________________J
Objavljamo dokončno potrjene prioritetne rede prosilcev za dodelitev najemnih stanovanj, posojil za individualno gradnjo in posojil za nakup stanovanj v etažni lastnini, kot sledi:
PRIORITETNI RED ZA DODELITEV NAJEMNIH STANOVANJ ZA LETO 1983
Priimek in ime	Naslov	DE	Št. druž. članov	Štev. točk
Garsonjere				
1. Bilič Josip	Delavska 19	VES I	1	200
2. Kenjar Rufida	Titov trg 14	tk. I	1	135
3. Seiko Jožica	Mladinskih br. 9	pl. I	1	121
4. Vukovič Gospana	Delavska 19	pred	1	111
5. Vujnovič Branka	Šempeterska 27	tk. I	1	110
6. Kozomara Anka	Delavska 19	tk.II	1	105
7. Panič Dušan	Delavska 19	pl. I	1	100
8. Geržina Danica	Delavska 19	DS	1	81
9. Đajič Laza	Delavska 19	tk. II	1	81
10. Jerebic Štefan	Delavska 19	DS	1	81
11. Dimitrova Marija	Delavska 19	pred.	1	80
12. Alibabič Naza	Delavska 19	tk. II	1	70
13. Vrabičič Stojanka	Delavska 19	pred.	1	60
14. Markišič Sofka	Delavska 19	VES I	1	45
1-sobna stanovanja				
1. Sušnik Marija	Zg. Besnica 10	DS	2	205
2. Ožek Vesna	Moše Pijadeja 10	DS	2	181
3. Markovič Mira	Predoslje 61	pl. II	2	180
4. Bajič Ljubica	Delavska 19	pred.	2	176
5. Rudovič Milica	Sejmišče 1	pred.	2	170
6. Moravek Ljiljana	Savska c. 38	pred.	2	166
7. Palikuča Danica	Kokrški breg 1 a	tk. II	2	165
8. Jalič Stana	Tupaliče 5	pl. II	2	160
9. Ždralovič Nevenka	Golnik 6	pred.	2	155
10. Babič Milena	Delavska 19	tk. II	2	155
11. Stanojevič Milorad	Pipanova 41, Š.	pl.I	2	155
12. Hostar Valentina	St. Rozmana 11	DS	2	150
13. Osmančevič Dulsa	Delavska 19	tk. II	2	150
14. Radončič Ekrem	Strahinj 4 a	pl.I	2	150
15. Justin Ivanka	Janeza Puharja 9	pred.	2	145
16. Ninič Mira	Delavska 19	tk. II	2	145
17. Kostadinovski Branko	Trboje 3	pl.I	2	135
18. Špilak Katarina	Delavska 19	tk. II	2	130
19. Pašič Nikola	Delavska 19	pl.I	2	130
20. Djurič Milorad	Naklo 6	pl.I	2	130
21. Burzič Tehvid	Delavska 19	tk. I	2	125
22. Ninič Cvijeta	Delavska 19	tk.II	2	120
23. Bakovič Zora	Delavska 19	tk. I	2	120
24. Vukovič Mlada	Delavska 19	tk. II	2	116
25. Mubi Majda	Planina 5	DS	2	115
26. Jalič Mladeni j a	C. v Zg. Log 14/e, Lj.	pred.	2	116
27. Marič Nedeljko	Savska c. 58	pu	2	115
28. Tambič Drina	Delavska 19	pred.	2	115
29. Kneževič Ljubica	Delavska 19	tk. II	2	115
30. Davidovič Mira	Delavska 19	tk. I	2	115
31. Rogič Pava	Zg. Bitnje 249	tk. II	2	115
32. Jurič Jela	Delavska 19	tk. II	2	115
33. Likar Vida	Gorenjesavska 13	PO	2	110
34. Ščekič Ivana	Trboje 3	pred.	2	110
35. Dabič Gordana	Sp. Besnica 174	tk. I	2	105
36. Đurič Bore	Delavska 19	tk. II	2	100
37. Tripič Dušanka	Sejmišče 7	pred.	2	95
38. Kovačevič Cvijeta	T. Dežmana 2	tk. II	2	75
39. Babič Ljubinka	Šempeterska 12	tk. I	2	65
L sobna stanovanja				
1. Radanovič Stojan	Šiškovo nas. 11	tk. II	3	230
2. Bubanja Rajko	Britof 99	tk. I	4	221
3. Kabaš Zenun	Novi svet 15, Šk. L.	pl. II	4	220
4. Kotnik Milka	Pšata 23	pred.	3	220
5. Davidovič Dušan	Velesovska 5, Šenč.	tk. II	4	220
6. Miljkovič Stanimir	Tomežičeva 7	pl.I	4	220
7. Grujičič Boško	Kocijanova 8	pl.I	4	215
8. Milojčič Nedeljko	31. divizije 56	pl. II	3 + 1	215
9. Dovžan Branka	Cankarjeva 11, Trž.	PO	3	213
10. Salinger Janko	Savska c. 60	pl.I	4	210
11. Pečanac Nada	Delavska 19	tk. II	3	210
12. Sankovič Mičo	Kokrški breg 1 a	tk. I	4	210
13. Hadžovič Kadrija	Golnik 48	pl.I	3	210
14. Tači Husein	Partizanska 9, Bled	DS	2 + 1	206
15. Đokič Cveta	Cankarjeva 14	tk. II	3 + 1	205
16. Radinovič Milan	Zlatnar jeva 8	tk. I	4	205
17. Stanič Alile	Golnik 18	tk. II	4	201
18. Jagodič Drago	Breg ob Savi 11	pl.I	3	200
19. Stanojevič Radovan	Mandeljčeva pot 8	tk. I	3	200
20. Miloševič Ilija	Savska c. 58	pred.	4	195
21. Lukan Lidija	Kidričeva 38	tk. II	3	192
22. Čiča Milovan	Kranjska c. 29, Šenč.	tk. II	2 + 1	190
23. Grujič Jagoda	Delavska 19	tk. I	4	190
24. Berič Božica	Zlato polje 3 k	tk. I	4	190
25. Jovič Milomirka	Pot na Jošta 49	tk. II	3 + 1	190
26. Krstev Mitre	Golnik 19	pl.I	3	190
27. Popovič Radomir	Hrastje 94	pl.I	3	187
28. Paunovič Uroš	Savska c. 36	tk. II	5	185
29. Stjepanovič Dobrila	Naklo 42	pred.	3	185
30. Conkinska Verka	Ul. 1. avgusta 9	tk. II	4	181
31. Jovanovič Zoran	Savska c. 60	pl.I	4	180
32. Gogič Ljubica	Škofjeloška 8 a	pred.	4	180
33. Gajič Krstan	Lahovče 31	pl. I	4	180
34. Boškan Gospova	Struževo 22	pred.	4	180
35. Mančovska Nevena	Sp. Besnica 63	tk. I	4	180
36. Kamenčič Mirza	Župančičeva 2	pred.	3	180
37. Hafnar Marija	Zg. Bitnje 127	DS	3'	175
38. Drobnjak Mara	Šorlijeva 33	tk. II	3	175
39. Ristič Krstivoje	Rupa 26	VES II	4	175
40. Drinič Stevo	Zg. Brnik 60	pl. II	3	175
41. Vujanovič Bora	Lahovče 31	tk. II	3 ■	175
42. Glavendekič Ranka	Struževo 87	tk. II	3	175
43. Kaloperovič Alile	Milje 9	pred.	3	175
44. Ljušič Dobrila	Delavska 19	pred.	3 + 1	170
45. Aljerimačka Nevenka	Delavska 19	pred.	4	170
46. Ristič Miladija	Delavska 19	tk. II	4	170
47. Stojanov Filip	Ljubno 51	pl. II	3	165
48. Vučenovič Zoran	Jezerska c. 95	pl.I	3	165
49. Drinič Radmila	Delavska 19	tk. I	3+1	165
50. Radinovič Radovan	Stara c. 7	tk. I	3	165
51. Drinič Rosanka	Zg. Brnik 60	tk. II	3	165
52. Pavlovič Terezija	Šorlijeva 23	PO	3 + 1	161
53. Stojčič Milica	Pipanova 41, Šenč.	pred.	4	161
54. Grubač Zagorka	Škofjeloška 45^	tk. II	3 + 1	160
55. Bogunovič Slavko	Velesovska 5, Š.	pi.i	3	160
56. Košir Irena	C. 1. maja 29	DS	3	160
57. Huseinovič Nazlija	Kokrški breg 3	tk. I	5	160
58. Časar Zulfija	Troj ar jeva 16	pred.	4	155
59. Brkič Alija	Zlato polje 3 p	tk. I	4	155
60. Stanič Bosiljka	Savska c. 20	tk. II	4	155
61. LečičJovanka	Struževo 2 e	tk. II	3	.155
62. NikolovaTima	Delavska 19	tk. II	4	155
63. Kondič Rajko	Stara c. 7	tk. I	3	155
64. Dukanovič Nada	Lahovče 31	pred.	3 + 1	150
65. Došenovič Duro	Delavska 19	pl. II	4	150
66. Marinkovič Branislava	Polica 1 a	tk. I	3	150
67. Milenkovič Bora	Delavska 19	tk. I	3	150
68. Jeličič Danica	Prebačevo 15	pred.	2 + 1	150
69. Šutič Milanka	Kurirska pot 33	tk. II	3	150
70. Bečkanovič Mersada	Pot na Jošta 49	tk. I	4	150
71. Radonjič Radmila	Letence 16	pred.	3	150
72. Tofaj Zlata	Delavska 19	PO	3	147
73. Batar Tomka	Tavčarjeva 16	tk. II	3	146
.74. Đukanovič Nedeljka	St. Rozmana 4	tk. II	4	145
75. Lemeš Alesud	Delavska 19	pl.I	2 + 1	145
76. Miškov Rade	Delavska 19	pl.I	3	145
77. Savič Savka	Delavska 19	tk. I	4	145
78. Cvijanovič Jovan	Letence 16	pl. II	4	142
79. Berič Dušanka	Visoko 38	tk. I	3	140
80. Miloševič Milojka	J. Puharja 2	pred.	5	140
81. Iličič Marijan	Beleharjeva 26,’Š.	pl.I	4	140
82. Čiča Rade	Delavska 19	pl.I	3	140
83. Andonova Alilica	Breg ob Savi 60	tk. II	3	140
84. Sedlarevič Bosa	Delavska 19	tk. I	3	140
85. Plotan Duro	Kokrški breg 1 a	tk. II	3	140
86. Kremenovič Alilutin	Sp. trg 6, Šk. L.	VES I	4	138
87. Prača Boro	Stritarjeva 5	pl.I	3	136
88. Ivanič Ružiča	Zg. Brnik 107	tk. II	4	135
89. Rodič Alanda	Delavska 19	tk. II	3	135
90. Durič Milena	Kokrški breg 1 a	tk. II	2+1	135
91. Čavič Nenad	Delavska 19	tk. I	3	135
92. Stojčeva Slavka	Sp. Besnica 63	tk. I	3	135
93. Ninič Drenka	Kokrški breg 3 a	tk. II	4	135
94. Alarič Kosa	Pot v Bitnje 7	pred.	3	135
95. Aležnaršič Helena	Zg. Bitnje 191	tk. I	3	135
96. Komljen Kata	Delavska 19	tk. II	3	130
97. Jeličič Marinko	Delavska 19	pl.I	3	130
98. Ašanin Slobodanka	Delavska 19	pred.	3	130
99. Nježič Stojan	Savska c. 42	VES I	6	125
100. Šelver Vida	V. Vlahoviča 9	pred.	5	125
101. Jandrič Dragojla	Savska c. 20 a	pl. II	4	125
102. Zmijanjac Vinka	Strahinj 4 a	tk. II	3	125
103. Novovič Koviljka	Hafnarjeva pot 4 b	tk. I	3	120
104. Kostič Ljubinka	Reginčeva 7	pred.	3	120
105. Burzič Mirzeta	Delavska 19	pl. II	3	115
106. Juhant Jana	Gorenjesavska 13	DS	3	110
107. \7angelov Rade	Huje 2	pl. II	2 + 1	110
108. Zorko Franc	Reševa 6	pl.I	3	100
109. Lužija Nada	C. 1. maja 61	pred.	3	95
110. Perčič Draga	Delavska 19	PO	4	91
111. Kalabič Baderna	V. Vlahoviča 4	tk. II	5	80
DODELITEV POSOJIL ZA INDIVIDUALNO GRADNJO ZA LETO 1983
Priimek in ime		Naslov	DE	Stop. izgr.	Višina posoji- la
1.	Arhar Stane	Zg. Bitnje 95	pl.I	m.	70.000
2.	Alič Zoran	Zg. Bitnje 57	VES I	n.	170.000
3.	Arnež Olga	Partizanska pot 8	IPC	m.	170.000
4.	Bogataj Pavla	Britof 340	tk. II	dogr.	70.000
5.	Bogataj Jože	Britof 340	tk. I	dogr.	70.000
6.	Arnež Anica	Zg. Bela 39	tk. II	IV.	160.000
7.	Ahačič Franc	Velesovo 7	tk. I	dogr.	50.000
8.	Bercko Anton	Visoko 3 b	pi.i	dogr.	60.000
9.	Bajželj Anica	Zlatnarjeva 12	pi.i	III.	70.000
10.	Bajde Janja	Valburga	pi. o	adapt.	50.000
11.	Bravhar Martina
12.	Bravhar Janez
13.	Brezar Dragan
14.	Cimerman Ana
15.	Cuderman Zdenka
16.	Cuderman Marinka
17.	Čuturič Mirko
18.	Čuturič Dragica
19.	Čebulj Florjana
20.	Čebulj Janez
21.	Dagarin Franc
22.	Dolinar Pavla
23.	Dagarin Stane
24.	Dolenc Angela
25.	Dežman Martin
26.	Delovec Valentin
27.	Dagarin Marjan
28.	Dolenc Marjan
29.	Fojkar Marija
30.	Fireder Božidar
31.	Gregorin Anton
32.	Gomboc Terezija
33.	Gašperlin Janez
34.	Ivičič Ljeposava
35.	Jagodic Marija
36.	Jenko Stanislava
37.	Jekovec Janez
38.	Jakšič Rozalija
39.	Jurjevec Marjan
40.	Jenkole Marjan
41.	Jenko Peter
42.	Jerman Ivan
43.	Jelenc Antonija
44.	Jezeršek Stana
45.	Jakša Romana
46.	Krevl Anica
47.	Kalan Helena
48.	Kuralt Anton
49.	Krajnik Vinko
50.	Kotnik Ana
51.	Knific Jože
52.	Kruh Cirila
53.	Krč Andrej
*54. Kropivnik Angelca
55.	Kuralt Janez
56.	Kert Francka
57.	Keleman Cvc^ta
58.	Kern Janez
59.	Kuželj Gordana
60.	Lazič Marija
61.	Lampe Andrej
62.	Lavrič Janez
63.	Leben Antonija
64.	Mlakar Tončka
65.	Mede Daniela
66.	Matelič Miroslav
67.	Martinjak Marija
68.	Mesec Marjan
69.	Mazi Niko
70.	Nograšek Daniela
71.	Nograšek Janez
72.	Petek Sonja
73.	Porenta Marko
74.	Prek Marjeta 75.. Pavlinič Angela
76.	Pušavec Milena
77.	Pernuš Matija
78.	Pernuš Irmina
79.	Pavič Francka
80.	Pavlin Franc
81.	Pernuš Vera
82.	Pungartnik Julka
83.	Posedi Terezija
84.	Posedi Marjan
85.	Radojčič Darinka
86.	Redič Jelena
87.	Redič Slavko
88.	RežunVanja
89.	RehbergarJože
90.	Ribnikar Janez
91.	Ribnikar Julka
92.	Ramovš Ciril
93.	Ramovš Milena
94.	Repnik Marinka
95.	Robida Anton
96.	Roblek Jože
97.	Stojiljkovič Marija
98.	Strakoš Andelko
99.	Sušnik Peter
100.	Sekne Alojz
101.	Strakoš Marko
102.	Suhadolnik Cveta
103.	Suhadolnik Marjan
104.	Sušnik Cirila
105.	Smolej Vlado
106.	Sajovic Frančiška
107.	Strahan Kristina
108.	Slabe Bojana
109.	Štromajer Ivana
110.	Škrab Franc
111.	Štiglic Dušan
112.	Šparovec Jožica
113.	Šivic Zdenko
114.	Šivic Milena
115.	Šilar Alojzija
116.	Traven Stanislav
117.	Tomc Angela
118.	Tavčar Malči
Luže 61 Luže 61 Kokrica Sp. Besnica 76 Gor. odreda 18 Zg. Bela 5 a Predoslje 61 c Predoslje 61 c Olševek 68 Pšenična polica Zg. bitnje 66 Poženk 40 Zg. Bitnje 55 Oprešnikova 68 Mavčiče Sr. vas 68 Zasavska c. 25 Pot v Bitnje Hrastje 189 Sr. Bitnje Glinje 19 Mlaka 93 Voklo 5 Sp. Besnica Cerklje 182 Voglje 28 Zg. Bela 52 a Tupaliče 72 Sr. Bitnje 28 Mavčiče Naklo 15 Zapoge 4 Kropa 9 Mavčiče 29 Orehovlje 15 a Hrastje 19 Voklo 2 Zg. Brnik Beleharjeva 5, Š. Visoko 123 Prebačevo 52 Britof 280 Črnivec 13 Zg. Brnik 68 Cerklje 12 Gorenjesavska 22 Jezerska c. 94 Čadovlje 9 Pot za krajem Šmidova 14 Sp. Brnik Golnik 112 Sp. Duplje 56 Breg ob Savi 61 Cegelnica 47 Britof Velesovo 29 Rakovica 5 Sp. Besnica Predoslje 2 Predoslje 2 Pot na Jošta 26 Virlog 3 Kokra 51 Rožna ul. 42, Š.
D vor j e 23 Hotemaže 69 Hotemaže 69 Prebačevo Britof 288	,
Hotmaže 57 Adergas 36 Škofjeloška 43 Škofjeloška 43 Mandeljčeva 11 Okroglo 26 Okroglo 26 Britof 17 Zg. Brnik 119 Zg. Bela 38 Zg. Bela 38 Dvor j e 63 Dvor j e 63 Svetel jeva 3, Š. Sp. Besnica Zg. Brnik 24 Kajuhova 9 Breg ob Savi 87 Beleharjeva 21, Š. Voglje 47 Sr. Bitnje 93 Breg ob Savi 15 Breg ob Savi 15 Gorenjesavska 32 Naklo 38 a Mlaka 6
Partizanska 28, Š. Kebetova 16 Šenčur Huje 10 Britof Zadraga 12 Naklo 116 c Naklo 116 c Kutinova 3 Sveteljeva 20, Š. Sr. Bela 12 Britof 124
VESI VESI VESI DS pred. DS pl.I tk. I tk. II VESI tk. I tk. II tk. II tk. II VES I tk. II DS DS tk. II pl. II tk. II tk. II VES pred. tk. I tk. II tk. II pl. II VES I VESI VESI VES II DS pred. DS tk. I tk. II tk. II tk. II tk. II pl. II pl. II VESI DS DS DS pred. DS DS pl. II VES II grav. pl.I tk. II tk. II VES II pl.I DS grav. DS pl.I pred. pred. pi.i tk. II tk. II tk. II pl. II tk. II pl. II pl. II pl. II tk. I tk. I pred. tk. I DS tk. II tk. II pl. II tk. II tk. II tk. II DS VESI DS DS
VES I VESI VES I DS pred. tk. I tk. I tk. I tk. II tk. II DS pl.I pl.I pl. II pl. II VESI DS PO tk. II pl.I DS
V.
V.
IV. dogr.
III.
V.
.adapt.
adapt.
dogr.
IV. III.
adapt.
adapt.
adapt.
III.
adapt.
V.
V.
dogr.
V.
dogr.
adapt.
adapt.
II.
adapt.
adapt.
dogr.
dogr.
III.
adapt.
dogr.
adapt.
adapt.
dogr.
dogr.
dogr.
adapt.
IV.
adapt.
dogr.
V.
adapt.
adapt.
V.
dogr.
adapt.
adapt.
dogr.
III. adapt.
IV. III.
III.
adapt.
dogr.
V.
dogr.
IV.
III.
adapt.
adapt.
dogr.
II.
adapt.
adapt.
adapt.
dogr.
dogr.
dogr.
dogr.
adapt.
dogr.
adapt.
adapt.
IV. dogr. dogr. adapt, dogr. adapt, adapt.
IV.
IV.
adapt.
V.
adapt.
adapt.
dogr.
adapt.
dogr.
dogr.
adapt.
adapt.
III. dogr. adapt, dogr.
IV.
IV.
adapt.
V.
adapt.
dogr.
dogr.
dogr.
dogr.
adapt.
adapt.
100.000
50.000
80.000 120.000
170.000
140.000
50.000
50.000
50.000
100.000 120.000
50.000
20.000
50.000 160.000
50.000
50.000
90.000
80.000
90.000 160.000
50.000
50.000 200.000
50.000
50.000 100.000 120.000
90.000
50.000
150.000
50.000
50.000
160.000 110.000
50.000
50.000
170.000
50.000
140.000
160.000
50.000
50.000
40.000
150.000
50.000
50.000
100.000 180.000
50.000 180.000
70.000 200.000
50.000 100.000 120.000 100.000 160.000
70.000
50.000
50.000 180.000 100.000
50.000
50.000
50.000 100.000
90.000
30.000 100.000
50.000 100.000
50.000
50.000
140.000
70.000
70.000
50.000
100.000
50.000
50.000
80.000 80.000
50.000
50.000
50.000
50.000 100.000
50.000 100.000
50.000
50.000
50.000 160.000
150.000
50.000
50.000
150.000
160.000
50.000 180.000
50.000 100.000
50.000
150.000
100.000
50.000
50.000
119.	Tepina Tončka
120.	Urankar Marjan
121.	Varga Rozina
122.	Vreček Marija
123.	Zupančič Anton
124.	Zupan Edvard
125.	' Zorec Gizela
126.	Zevnik Justina
127.	Grilc Franc
Gasilska 11	DS	adapt.	50.000
Cerklje	VESI	IV.	70.000
Strahinj 66	pl. II	adapt.	50.000
Velesovo 45	pl. II	il	150.000
Hrastje 179 a	VES II	dogr.	150.000
Trboje 45	VES II	dogr.	80.000
Dežmanova 11	DS	dogr.	100.000
Podreča 79	pred.	dogr.	150.000
Trata 6	tk. II	adapt.	50.000
DODELITEV POSOJIL ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI
Priimek in ime	Naslov	DE	Druž. čl.	Vrsta stan.
Nakup novih stanovanj 1. Gajič Tomislav	C. na Klanec	pl. II	3	1-sob.
2. Dončič Dragoljub	Delavska 19	pl. I	1	l-sob.
3. Biserčič Ljubica	Partizanska 28	pred.	2	gars.
4. Okrožnik Rajka	Partizanska 3	pred.	1	l-sob.
Ker je za posamezne objekte cena določena tik pred vselitvijo, se je pooblastilo odbor za stanovanjske zadeve DO, da zgoraj navedenim prosilcem odobri zneske posojila v skladu s predpisi, na podlagi kupnih pogodb.
Nakup starejših stanovanj
				Višina posojila
5. Bilič Anton	Savska c. 42	VES II	5 2-sob.	300.000
6. Božič Velinka	Zlatnarjeva 8	pred.	3 ekab. star. hiša	180.000
Opozorilo
Vse voznike motornih vozil opozarjamo, da morajo parkirati osebne avtomobile na označenih parkirnih prostorih. V primeru kršenja prometnega reda se bo voznikom prepovedalo parkiranje v delovni organizaciji in bodo morali puščati vozila izven delovne organizacije. Enako opozorilo velja tudi za voznike motornih koles in dvokoles.
Prometna komisija
Lastnik dvokolesa, ki ga parkira ob plemenitilnici I, si bo moral v bodoče zapomniti opozorilo
Tekmovanje gasilskih enot
Kakor vsako leto, je bilo tudi letos organizirano 21. in 22. maja gasilsko kongresno tekmovanje gasilskih enot OGZ Kranj.
Tekmovanje je potekalo na športnem stadionu Staneta Mlakarja v Kranju.
Našo delovno organizacijo so v soboto, 21. maja zastopali dve moški desetini IGD, v nedeljo, 22. maja pa ena ženska desetina IGD in ena gasilska desetina civilne zaščite.
Vsi rezultati v celoti še niso znani, v času, ko to pišemo, je znan le podatek, da je desetina CZ na tekmovanju 22. maja med 20 ekipami zasedla odlično 3. mesto.
Desetine, ki so se udeležile tekmovanja, so imele predhodne vaje oziroma praktični pouk, za tekmovanje pa so jih usposabljali:
Brane Zavašnik — moško desetino iz obrata I; Franc Pečan — dve moški desetini iz obrata II; Marjan Jerala — žensko desetino iz obrata II in Polde Balažič — desetino gasilcev CZ in Štefan Gabor.
V desetini CZ, ki je zasedla odlično 3. mesto, so bili: Franc Škrab, Miha Mulej,' Ivan Veternik, Drago Rožen-bergar, Franc Ahačič, Franc Grilc, Marjan Zakotnik, Tone Šmid, Slavko Redžič in Miha Bider.	I. K.
Desetina CZ pri praktičnem usposabljanju
^ Nezgode pri delu ^ ^januar—marec 1983 y
PECIKOZA DRAGAN, zaposlen v DE plemenitilnica I si je pri razkladanju blagovnih komadov težkih od 70—90 kg poškodoval desno roko v zapestju.
Vzrok: fizična preobremenitev
Odsotnost z dela: 59 dni STANISLAVA ZARNIK, zaposlena v TOZD Predilnica si je poškodovala koleno desne noge pri padcu po stopnicah.
Vzrok: neprevidnost Odsotnost z dela: 34 dni DESANKA MITEV, zaposlena v TOZD Predilnica si je poškodovala levo roko pri čiščenju raztezalnega stroja. Vzrok: kršenje navodil o varnem delu
Odsotnost z dela: 5 dni RUSE GINOVSKI, zaposlen v DSSS si je poškodoval
gleženj leve noge, ko mu je pri zalaganju plastičnih posod, padla posoda na nogo. Vzrok: premajhna pazljivost delavca
Odsotnost z dela: 4 dni
BOŠKO GOGIČ, zaposlen v DSSS je pri razkladanju zabojev iz tovornega avtomobila izgubil ravnotežje tako, da je padel iz kesona tovornega avtomobila.
Vzrok: iz zaboja se je izpulila vezna letev
Odsotnost z dela: 15 dni
ANA LUKAČIČ, zaposlena v DE tkalnica I si je poškodovala koleno desne noge pri padcu na dvorišču DO. Do padca je prišlo, ko ji je zaradi vetra zaneslo saje v oči in se je spotaknila in padla.
Vzrok: vetrovno vreme in zaprašeno dvorišče Odsotnost z dela: 4 dni
LJUBICA GOGIČ, zaposlena v TOZD Predilnica se je poškodovala pri čiščenju raztezalnega valja s čistilno kljukico. S kljuko si je porezala dlan leve roke.
Vzrok: neprevidnost pri delu Odsotnost z dela: 6 dni
MIRO ŠTUMBERGAR, zaposlen v DE plemenitilnica I je na poti na delo zaradi poledenelega cestišča padel in si pri tem zlomil mezinec leve roke.
Vzrok: poledenelo cestišče Odsotnost z dela: 19 dni
NADA MIHAJLOVIČ, zaposlena v DE tkalnica I se je poškodovala pri odstranjevanju visečih niti med obratovanjem stroja. Ker je posegla z roko v nevarno območje, jo je le-ta stisnil za kazalec desne roke.
Vzrok: kršenje navodil o varnem delu
Odsotnost z dela: 13 dni
ZORICA SMOLOVIČ, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala pri čiščenju navij alnega bobna na previjalnem stroju. Zaradi nedelovanja kontrolne lučke je delavka posegla med valje, pri tem se je stroj vklopil in valji so delavko stisnili za palec leve roke.
Vzrok: nedelovanje kontrolnih naprav
Odsotnost z dela: 3 dni
JOŽICA SOSIČ, zaposlena v TOZD Prehrana in oddih, si je poškodovala roko v zapestju pri padcu na poti na delo.
Vzrok: poledenelo cestišče Odsotnost z dela: 19 dni
MARIJA ŠTULAR, zaposlena v DE plemenitilnica I, si je poškodovala prst desne-noge, ko ji je padlo navijalno vreteno blagovnega valja na nogo.
Vzrok: premajhne delovne izkušnje
Odsotnost z dela: 10 dni
GAMAL ALIČ, zaposlen v DE plemenitilnica I. se je pri razkladanju blagovnih bal porezal po kolenu desne noge z jeklenim trakom, s katerim je bila povezana bala. Vzrok: poškodovana embalaža
Odsotnost z dela: 4 dni
ALOJZ RAZBORŠEK, zaposlen v DE plemenitilnica I se je poškodoval na poti na delo, ko je padel na poledenelem cestišču.
Vzrok: poledenelo cestišče Odsotnost z dela: 20 dni
MARTIN OŠTIR, zaposlen v DE plemenitilnica I se je poškodoval pri čiščenju stroja. Ko je čistil mrežo filtra, se je z roko zadel ob žico in se pri tem urezal v prst.
Vzrok: nepazljivost Odsotnost z dela: 6 dni MIKRIBA FARIČ, zaposlena v TOZD Predilnica, si je poškodovala levo nogo pri padcu ob stroju. Zaradi nepokritega jaška je stopila vanj in se pri tem poškodovala.
Vzrok:	neurejeno delovno
okolje
Odsotnost z dela: 4 dni MATIJA MALI, zaposlen v VES I si je priščipnil prst na roki pri postavljanju montažnega odra.
Vzrok: nepravilen pristop k delu
Odsotnost z dela: 3 dni LADO ZALETELJ, zaposlen v DE plemenitilnica I se je poškodoval pri pranju tiskarskih nožev.
Vzrok: nepazljivost delavca Odsotnost z dela: 4 dni MARTIN GRAŠIČ, zaposlen v DE plemenitilnica I si je poškodoval prste leve roke pri napeljavi tkanine skozi ožemalne valje. Ker je delo opravljal med obratovanjem stroja in stisnjenimi valji, so ga le-ti zgrabili za prste.
Vzrok: kršenje navodil o varnem delu
Odsotnost z dela: 25 dni GREGOR KRALJ, zaposlen v DE plemenitilnica I se je poškodoval pri transportu tkanin v dvigalu, ko ga je drog ročnega vozička stisnil za kazalec leve roke ob steno dvigala.
Vzrok: nepravilen pristop k delu
Odsotnost z dela: 3 dni
LJUBICA BAJIČ, zaposlena v TOZD Predilnica, si je poškodovala prstanec leve roke, ko se je stroj vklopil v času, ko je delavka imela roko v nevarnem območju. Vzrok: okvara stroja — pomanjkljivo vzdrževanje Odsotnost z dela: 7 dni LILJANA ČUTKOVIČ, zaposlena v DE tkalnica I, si je poškodovala kazalec desne roke, ko je pri popravilu nepravilnega vdeva na tkalskem stroju držala roko v nevarnem območju, z drugo roko pa je vklopila stroj. Vzrok: kršenje navodil o varnem delu
Odsotnost z dela: 3 dni
AZEMA VELETANLIČ, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala pri pre-sipavanju navijalnih cevk iz enega zaboja v drugega. Pri tem delu si je priščipnila prstanec leve roke.
Vzrok: nepravilen pristop k delu
Odsotnost z dela: 1 dan
TEREZIJA PAVLIČ, zaposlena v DE plemenitilnica I, se je poškodovala pri nameščanju lesenega valja v navi-jalno napravo. Sklopka navi-jalne naprave se je nenadoma zavrtela in delavko udarila v roko.
Vzrok: nepravilno delovanje stroja oz. pomanjkljivo vzdrževanje
Odsotnost z dela: 9 dni
MIHA MOČNIK, zaposlen v DE plemenitilnica I, je pri nameščanju blagovnega valja k RSS s komolcem udaril v osovino blagovnega valja. Vzrok: nepazljivost delavca Odsotnost od dela: 5 dni
DANA COTMAN, zaposlena v DE plemenitilnica I, se je poškodovala na poti na delo.
Vzrok: gramoz na poti Odsotnost z dela: 23 dni
MARIJA TADIČ, zaposlena v DE tkalnica II, se je poškodovala pri padcu na stopnicah pred jedilnico, ki so bile poledenele.
Vzrok: poledenele stopnice (pomanjkljivo posipanje) Odsotnost z dela: 6 dni
FILIP PRETNAR, zaposlen v VES II si je poškodoval desno roko pri nalaganju ožemalnega valja na transportni voz. Zaradi teže valja mu je le-ta zdrsnil iz rok in mu jo pritisnil.
Vzrok: fizična preobremenitev in neuporaba ustreznih pripomočkov Odsotnost z dela: 9 dni
VID LUŽIJA, zaposlen v VES II si je pri zapiranju kovinskih vrat priščipnila sredinec in prstanec leve roke. Vzrok: neprevidnost Odsotnost z dela: 24 dni
IGOR ZEVNIK, zaposlen v VES II se je poškodoval pri brušenju z brusilnim strojem, ko mu je odbrusek padel v oko.
Vzrok: neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (očal)
ANTONIJA ŠINK, zaposlena v DE tkalnica II si je poškodovala nogo pri izstopu iz avtobusa, ko je šla na delo.
Vzrok: neravna tla Odsotnost z dela: 21 dni
MAGDA NOVAK, zaposlena v DE plemenitilnica II se je poškodovala na poti na delo, ko je stopila v neizravnan jašek.
Vzrok: neravna tla Odsotnost z dela: 16 dni
NENAD ČELIČ, zaposlen v DE plemenitilnica II, se je poškodoval pri dolivanju ocetne kisline v kad stroja. S kislino se je polil po nogi. Vzrok:	neuporaba osebnih
zaščitnih sredstev Odsotnost z dela: 3 dni
MARIJA ADAMLJE, zaposlena v DE tkalnica II se je poškodovala pri padcu na mokrih tleh. Zaradi nedelovanja klima naprave in kon-denzata betonskih tal so bila le-ta kljub posipanju mokra in spolzka.
Vzrok: mokra in spolzka tla Odsotnost z dela: 41 dni
ŽELIMIR MILUTINOVIČ, zaposlen v DE plemenitilnica II se je poškodoval pri ustavljanju igle v šivalni stroj.
Vzrok: nepravilen pristop k delu
Odsotnost z dela: 1 dan
SENAD BEGIČ, zaposlen v DE tkalnica II si je poškodoval sredinec desne roke pri transportu osnovnega valja. Pri srečevanju v hodniku je zapeljal s transportnim vozičkom preveč k steni in z roko podrsal po njej.
Vzrok: neprevidnost delavca Odsotnost z dela: 4 dni
HUSEIN ALIBABIČ, zaposlen v DE tkalnica II si je stisnil prst pri nalaganju osnovnega valja na transportni voziček. Ker mu je valj zdrsnil s transportnega vozička, ga je kolut stisnil h kolutu drugega valja.
Vzrok: nepravilen pristop in premajhne delovne izkušnje Odsotnost z dela: 6 dni
T. M.
Prijavite se za potovanje
vČSSR
\____________________J
Vse zaposlene obveščamo, da bomo v sklopu s podjetjem Alpetour TOZD potniški promet iz Kranja v letošnjem letu orgnaizirali izmenjavo gostov iz ČSSR in našimi gosti.
Na razpolago imamo dva termina, in sicer od 18. 7.-23. 7. ter 15. 9—18. 9. 1983, če pa bo zadosti interesentov, pa bomo rezervirali tudi termin od 6.—9. 10. 1983.
Program potovanj je naslednji:
BRNO, PRAGA od 18. 7. do 23. 7.1983
1.	dan: Odhod avtobusa ob 5.00 uri izpred hotela Creina v
Kranju. Potovanje čez mejni prehod Ljubelj v Avstrijo. Krajši postanek na Dunaju, ogled dvorca Schänbrun in krožna vožnja ob središču mesta. Nadaljevanje poti do Mikulova. Po ureditvi mejnih formalnosti potovanje do Brna. Večerja in nočitev.
2.	dan: Zajtrk, nato prosto do kosila. Nato ogled Brna in kul-
turno-zgodovinskih znamenitosti mesta z lokalnim vodičem. Večerja in nočitev.
3.	dan: Zajtrk, nato vožnja do Blanskega, ogled tovarne Me-
tra Blansko. Kosilo. Popoldne ogled kraške jame Macocha. Večerja in nočitev v Brnu.
4.	dan: Po zajtrku potovanje po avtocesti proti Konopištu,
kjer bi si ogledali dvorec avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Kosilo. Nadaljevanje poti do Prage. Večerja in nočitev.
5.	dan: Zajtrk, nato prosto za individualne oglede. Kosilo.
Ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesta z lokalnim vodičem: stari del mesta z magistratom in slovito praško uro, Hradčani, Lorreto, Karlov most. Večerja in nočitev.
6.	dan: Zajtrk, nato vožnja do mesta Tabor, nekdanje sre-
dišče husitskih uporov, krajši postanek za ogled. Nadaljevanje poti do Čeških Budjevic. Kosilo. Nato povratek po Avstriji čez prelaz Hohentauren in čez Gosposvetsko polje v Kranj.
Cena potovanja na osebo je 7.766,00 din, vključuje 5 polnih penzionov, vodenje in organizacijo izleta.
(Nadaljevanje na 10. strani)
° Mini da ali ne
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice in pripravljalnice obrata II za darilo, ki mi bo ostalo v lepem spominu. Vsem skupaj pa želim tudi vnaprej veliko uspehov. Anton Fabjan
Ob smrti dragega očima JANEZA ŠKOFIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tkanice I za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ivan Sladič
Ob smrti moje mame ANTONIJE JEREB se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice obrata II za denarno pomoč in izrečeno sožalje. „	.
Sonja Jereb
TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo:	Žarko
Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko Žagar in Marija Hafnar. Poštnina plačana v gotovini pri PTT Kranj.
PRAGA od 6. do 9. 10. 1983
L dan Odhod ob 5.00 uri izpred hotela Creina v Kranju. Potovanje preko mejnega prehoda Ljubelj v Avstrijo. Nadaljevanje mimo Celovca, Spitalla in po novi tu-renski avtocesti mimo^Salzburga do mejnega prehoda Dolne Dvorište na Češkoslovaško. Prihod v Prago zvečer, večerja in nočnina.
2.	dan: Po zajtrku prosto za individualne oglede. Kosilo, na-
to ogled mesta in zanimivosti z lokalnim vodičem. Večerja in nočitev.
3.	dan: Zajtrk, nato ogled praškega gradu Hradčani s kate-
dralo in Loretto. Kosilo. Prosto do večerje. Nočitev.
4.	dan: Po zajtrku vožnja do mesta Benešov, kjer bi si ogle-
dali grad Franca Ferdinanda, avstroogrskega prestolonaslednika. Kosilo v Čeških Budjevicah. Povratek skozi Avstrijo preko prelaza Phyrn in Nizkih Tur v Kranj.
Stroški potovanja na osebo znašajo 5.746,00 din, vključujejo prevoz, tri polne pensione, organizacijo in vodenje izleta.
Vabimo vse interesente, ki bi se želeli udeležiti omenjenih potovanj, naj se prijavijo na blagajni TOZD Prehrana in oddih, in sicer do zasedbe prostih mest, najkasneje pa do 15. 6. 1983. Pri vpisu vplača vsak prijavljenec 2.000 din akontacije. Zaradi brezdeviznega obračuna penzionskih storitev, pologa za prehod čez mejo ne bo, recipročna izmenjava delavcev pa nam omogoča 40 % cenejši aranžma.
TOZD Prehrana in oddih Marinka Mohar
Zahvale
Vsem sodelavcem in sodelavkam DE gravura se najlepše zahvaljujem za poklonjena darila ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še mnogo uspehov pri delu.
Marija Žvan
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem previjalnice v predilnici najlepše zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Celotnemu kolektivu še vnaprej veliko uspehov.
Pavla Puškarič
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam navij alnice TOZD Predilnica za lepo darilo, vnaprej pa jim želim še veliko napredka in delovnih uspehov-	Jožica Mihelič
Vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice obrata I se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem zaposlenim v Tekstilindusu želim še mnogo delovnih uspehov in napredka.
Marija Kaltenekar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DE gravura za lepo poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na vas in na leta, ki smo jih ob delu preživeli skupaj. Vsem skupaj želim tudi vnaprej še veliko uspehov. Danica Smrekar
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem vsem sodelavkam čistilnice blaga obrata II in tkalnici hale A za lepa darila. Vsem želim še veliko uspehov pri nadalj-nem delu.
Milica Dugandžija