Ob dnevu JLA
Bliža se 22. december. Rada berem in tudi poslu-šam o dogodkih iz II. sve-tovne vojne. Nekega večera smo sedeli pri ličkanju koru-ze in poslušali, kako je naS ,,stric Jože" prvoborec, pri-povedoval o boju. Njegovo pripovedovanje se mi je zde-lo zanimivo, zato sem ga prosila za intetvju.
Privolilje:
- Ko ste odšli v partiza-ne, ste bili še zeto mladi Kaj vas je napotilo k odbčitvi, da se bojujete?
,,Res je, bil sem star le 17 let, zato sem sam le ne-koliko odločal o tem. Več so prispevali starejši. V naši vasi je delovala skupina belo-gardistov. Tudi mene so silili k njim, pa sem spoznal, da to niso napredni ljudje, zato sem se odločil in odšel k par-tizanom. Pa tudi drugi, na primer oče in bratranca, so bili včlanjeni v OF Hudo, za-to sem se tudi jaz včlanil v to skupino kot mladinec. Se pravi, odločil sem se malo pod vplivom drugih, pa tudi jaz sem bfl takih misli."
-  V kakšni enoti JLAste delovali?
,,V začetku sem deloval pri OF Hudo kot mladinec, pozneje pa pri VOS (var-nostna obveščevalna služba) Stična kot borec StiSke gru-pe. Mladinci smo zbirali sa-nitetni matetial (rjuhe, oble-ke, čevlje, ipd.) in varovali Stično in druge bližnje kraje pred okupatorji. Ko pa se je VOS reoiganizirala v VDV (vojska drzavne vamosti), pa sem odšel na Notranjsko in sem bfl tam kot borec. Tik pred zmago sem bil pre-meščen na letališče Ll v Be-lo krajino kot kurir zaščitne čete."
-  Ali vas je kaj mučilo domotožje?
»Dokfcr setn deloval pri VOS Stična, sem lahko še obiskoval dom, mi ni bUo dolgčas. Ko pa sem odšel na Notranjsko in potem v Belo krajino, pa sem čedalje več-krat mislil na dom."
-  Na kaj ste največkrat misUH?
,,Največkrat sem raz-mišljal, kako kaj doma oče in mama. Sanjarfl sem tudi o svobodi ter da bi se spet enkrat najedel domačega kruha."
-  Ali ste kdaj videli pred seboj smrt?
,^les je, wHko je bilo ta-kih trenutkov, najbolj groz-no pa se mi je zdelo, ko smo branili dohod domobrancev na osvobojeno cerkniško ozemlje.
Aprila leta 1944 smo do-bili nalogo, naj gremo branit osvobojeno Cerknico. Ta-krat sem sodeloval pri 4. ba-taljonu VDV in to pri 4. če-ti. Irvedeli smo, da se nam bliža četa domobrancev. Pri-pravili smo zasedo in takoj nato so se izza ovinka prika-zali prvi domobranci. Nas je bilo okrog 70, domobrancev približno 150. Puške so po-
kale, kupi sovražnikovih tni-pel so se večali, ampak kar je, je. Spoznali smo, da bi se bilo treba umakniti. To smo hoteli izvršiti, pa smo ugoto-vili, da smo obko^eni. Zače-li smo izgubljati živce, pa se je med mnogimi domobrand pokazala prosta pot. Vdrli smo jo čez. Ko so se domo-branci zbudili iz račudenja, smo biU že na Slivnici
Ko smo se na zbomem mestu prešteli smo vsi sre-čni ugotovili, da smo še vsi živi, in razen nekaterih, tudi zdravi."
-   Vsaka slaba stvar ima tudi dobro plat. Kaj pa naj-lepšidogodek?
,,Tudi teh je veBko. Naj-lepši dogodek pa je bil ta-krat, ko sem srečal tovariša, za katerega sem mislil, da je mrtev. Četrta četa četrtega bataljona, v kateri sem delo-val jaz, se je po naključju srečala z drugo brigado. Ro-kovali smo se in v svoji ioki sem začutfl roko, ki se mi je zdeJa tako znana. Pogkdal sem ga v obraz, enkrat, dva-krat, in spoznal sem ga, svo-jega soseda Jožeta.
Ko sem bil še doma, je nekega večera izginil. Pripo-vedovali so, da so ga odpelja li belogardisti. Takrat pa sem srečen spoznal, da je tu-di on odšel v partizane."
-  Biti ste eden mnogih srečnežev,   ki ste 9.   maja 1945 prišli v Ljubtjano. Ka-ko pa se spominjate tega dne?
,,Po prihodu v Ljubljano nas je dočakala vzklikajoča množica. Z oken, balkonov, ali pa kar s pločnikov so na nas metali rože, nam ponuja-li pedvo in k!obase,Ze med vojno je med borci krožih nrisel, da se po zmagi dobi-mo v Ijubljanski gostilni Pri Figovcu. Zdaj se je to res zgodflo. Zbrali smo se in se Se enktat pogovorili o raznih dogodldh v boju. Izmenjali smo tudi naslove. NajboIjS prijatelji pa so mi bili Lojze in Jože Oven in Medved Sla-
-  Ali vam je danes kot odraslemu možu žal, da ste se odbčiti za odhod v JLA ?
,3ploh ne. Kljub raznim težavam sem ponosen na to. Maščeval sem očeta, ki so ga belogardisti zverinsko ubiii, maščeval sem mnogo svojfli padiih tovariSev, maSčeval sem njihove družine, ki so jih pobili in eden mnogih U-stib sem, ki smo prispevali k zdajšnji svobodi.
Ne da bi se hvalil, rad sem pretrpel marsikaj, samo da zdaj lahko resnično žrvim v svobodni Jugoslaviji."
Mislim, da nam te besede tov. Jožeta dajejo tudi v da-našnjem svetu vzpodbudo za boljše delo in spoštovanje življenja v svobodni domoyi-ni.
Jelka Zaletel
Osnovna šola
,,Ferdo Vesef
Šentvid pri Stični