Za poduk in kratek cas. Nesrečui duevi geuerala Szapary ja v Bosni. (Spisal po lastnej Bkušnji D. Živkov.) V. Komaj predstraža do Kiseljaka pride, je ,,freitarja" cden na hrastu .sedeč Turek skoz vrat ustrelil, da je v tistem trenutku dušo izdabnil. Njegovi pajdaši bitro Turka s brasta spravijo. Ker pa je začelo od spredaj buje pokati, obrnejo se in gredo nazaj poročat, kaj so videli. General bitro pošlje 1 bataljon naprej, kteri pa dobro vtrjenega sovražnika ne more pregnati. Kanonirji obrnejo kanone na cesti in dva šrapnela med Turke spustijo. Po prvem strela deloma omolknejo, pri drugem pa proti Tuzli pobegnejo, kajti arapnel, kteri dobro zadene, stori strašen učinek. Cez trideset raztrganih in težko ranjenih Turkov je na mestu obležalo ; lehko ranjeni so pobegnoli. Zato so se Turki naših kanonov, ktere so vragove cevi imenovali, neznano bali. Kakor smo poznej izvedeli, bilo je Turkov okolo 600. Ker nas je to dolgo zadržaio, smo dobili povelje utaboriti se. Toda sumili smo, da je več sovražnika v okolici, zato nismo smeli kuriti pa tudi ne kubati, akoravno smo bili uže dva dni brez jesti. Kedar si je koji hotel fajfo zažgati, zavil se je v plašč. Dne 9. avgusta smo bili zgodaj na nogah pa smo morali do 8. ure čakati. Med tem smo si čaja skuhali, pa kaj je pet žlic čaja za dva dni lačen želodec? Pri Han-Pirkovci zapazijo naše straže, da je cesta pred Dolnjo - Tuzlo , najbolj pa severnozahodna stran hriba, vsa polna sovražnikov. General razpostavi vojake na potrebne kraje in preme sovražnika na dveb straneb. 0 pol desetib se je počelo posamezno streljanje sem ter tje. Nasi so najprvlje prodrli na desni strani. No, in to je bila krvava pot, nastlana z mrliči, umirajočimi in ranjenci, polita s krvjo naših hrabrib pešcev. Sovražniki so bili dobro utrjeni in v streljnih jamab na vznožji brega in po bregu. Naši kanoni jim niso mogli prav pritiskavati, ker je bil most čez Sprečo podrt in se niso mogli nikjer drugod kakor oa cesti postaviti, brežnih kanonov pa divizija imela ni. Oddelek kanonov io rudeči križ sta se morala nazaj potuakuiti, ker sta bila sovražnim krogljam pieveč izpostavljena. Sovražna leva stran je popoldne s pomočjo nekterih brežuih kanonov naše budo napala. Naši so jib čvrsto odbijali. Tako je trajal boj do temne noči. Ko puike zamolkuejo, počne sa kuriti na obeh straneh, na prijateljski in sovražni. Tudi mi smo po gladnih treh dneh enkrat jedli. Sovražniki so si celo noč z gorečimi bakljami zoamenja davali iz briba do hriba. Nisem jih dolgo gledal. Bil sem preveč spehan in hitro zaspal, dokler me niso drugega dne zgodaj puške iu kanoni prebudili. Kakor bitro je 10. avgusta zora napočila, pričel se je boj. Naši kanonirji so v Tuzli dosta hiš porušili in mesto na večib stranib zažgali. Na levi stiani so naši do cesti proti Brčki prodrli, pa v ravnici se je našim huje godilo, kakor včeraj, ker so jih Turki od vseb straui iz hriba pričeii napadati. Naši so se hudo branili in ker je nekterim uže streliva maujkalo, so napadajoče z bajonetom odbijali. Strelivo se jim je moralo v hribe nositi, da so se laglje branili. General je poslal zadnje oddelke v boj pa nikako ui mogel premočnega in dobro utrjenega sovražnika pregnati. Ubogi 39. in 61. polk sta zgubila veliko častnikov in Ijndi. Boj je trajal do večera. Sovražniki so se začeli po straneh naprej pomikati, da bi nas zajeli. Vojaki so bili od dvadnevnega boja preveč spehani. Živeža se jim pa v hribe ni moglo donašati. Sedaj ukaže general Szapaij od boja nehati io smo se nazaj napotili, ker so nam boteli sovražniki za hrbtom pot zapreti. Mi smo dospeli tisto noč v stari tabor ua Kiseljaku. Ali veliko jib je bilo, kteri se niso več vrnoli od Dolnje Tuzle, še več pa takib, ki so pred dveiua dnoma po ti poti čvrsto in veselo marširali naprej, sedaj pa se s prestreljenimi udi nazaj peljali. Mnogo živeža, sena in druge takšne robe se je iz vozov pometalo, da so imeli dovolj prostora za ranjence. Doe 11. avgusta nas je celi dan dež neusmiljeno pral in smo pozno v noči v Dubošnico prišli. V jutru 12. avgusta so nas sovražniki napali. Počela se je mala bitka. Turki so jo mabnoli v bribe, naši pa za njimi. Eden bataljon 39. polka jo mabne pri začetku bitke po strani v bribe. Bil je poprej na višini, kakor pobegli Turčini od druge strani. Ker se Turki zajeti niso hoteli udati začeli so jib naši pokati, kakor lovci zajce. (Dalje prih.) Sinešničar 31. Na smrtnej postelji leži skopub. Prijatelj ga obišee iu vpraša, kako inu kaj je? Skopub odvrne: jojmene, pri inoji biši se vse boji; jaz se bojim, da nebi umrl, moji se pa bojijo, da nebi ozdravil.