GOSPODARSTVO 10 LETO XVII. ŠTEV. 452 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 10. julija 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-933 Dvojezična kmetijska šola že pred 120 leti Koliko let se slovenska javnost že ukvarja z vprašanjem ustanovitve šole za našo kmečko mladino! Prav, ko smo najbolj pričakovali, da se bo to skoro uresničilo, so nas razo-ni čarali. Vse kaže, da je s to za-r g devo nekako tako, kot je res-'°7 nična želja pristojnih krogov: Potisnjena je v pozabo. Kot da “I bi to bilo nekaj odveč in bi ne Ustrezalo našim razmeram! Ti M krogi si zastirajo oči pred stvarci ncstjo. Po eni strani pred na-Sim znanstveno-tehničnim na-Predkom, ki močno posega v družbeno življenje, po drugi strani pa nočejo temeljito proučiti našega kmetijskega zastoja in njegovih posledic. Namesto o propadanju govore celo o nekem napredku v kmetijstvu v naših krajih, žalostno dejstvo! Take in enake misli so me obletavale, ko so mi prišli v toke podatki, ki se nanašajo Ua razmere v kmetijstvu na Tržaškem pred 120 leti, to je v dobi, ko je bil Trst pred svoja} Jim najjačjim vzponom. Tar Ojj kratna mestna uprava je vi-■tc dela posledice opuščanja krneči: ‘tiske zemlje v neposredni oko-U' lici. S poklicno izobrazbo je nameravala dvigniti zanimanje . 2a kmetijstvo. Leta 1842 je u-)[ stanovila v mestu kmetijsko šo lo za kmečke sinove iz tržaške okolice pod pokroviteljstvom po-... litično - gospodarskega sveta mesta Trsta in pod vodstvom i3; dr. Kandlerja, znanega tržaške-& §a zgodovinarja, ki sicer ni bil d j naklonjen Slovencem. Kmetij-,v j Uvo je poučeval v slovenskem ‘ italijanskem jeziku Jernej Radiča, ki je bil poprej kmetijski učitelj v Istri, šola je bila v škofijskem vrtu pri Sv. Ju-*tu. Pouk je bil od 10. aprila č dalje, vsako nedeljo dopoldne sj °d 8. do 10. ure, teoretično in Praktično. šolsko leto se je končalo 18. decembra; zaključek Je bil v lekarniškem botaničnem vrtu v prisotnosti predstavnikov oblasti in 33 učencev iz Okolice. Kandler je ob tej pri-it Uki rekel, da so okolico nekdaj l' “ulje obdelovali, posebno, da :( gojili vinograde, oljke, sad.ie ;l ‘d gozdove. Vse to pa je začelo popadati, ko so se prebivalci 1 Mali trgovini in dobičkarstvu m zemljo prepustili nevednim Pastirjem; propadanja torej ni Pilo krivo podnebje, ampak ljudje. Učenci so bili stari od 8 do 12 let. Vsakemu so odkazali v vrtu košček zemlje, ki jo je mo-*al. sam obdelovati, in sicer po načinu svojega kraja; vzgojena drevesca in druge rastline so mie potem njegova lastnina. Takoj po sklepu šolskega leja se je na željo učencev zače-u drugo šolsko leto. Za leto :843 pa je bilo določeno, da bo s°la trajala od februarja do novembra; pridni učenci bodo preiti nagrado, po en goldinar. V dačrtu je bilo, da bodo učenci dbiskovali šolo po tri leta, nato Pa še dve leti kot slušatelji; u-Venci bodo lahko postali uči-felji in tedaj se bodo odprli fibietijski vrtovi po predmestju ni okoliških vaseh; tu se bodo Ustanovile neke vrste kmetijskih šol, na kateri bodo učili dčenci v prisotnosti mestnih čuvarjev; drevesa iz vrtov se “odo oddajala za majhno ceno kmetovalcem, zasajala pa se bodo ob cestah pod vodstvom o-menjenih učencev. Iz ' oznanila c.kr. magistrata v Trstu od 14. decembra 1847 pojavljenega y «Osservatore friestino» v slovenskem jeziku, le kmetijska sola v slovenskem k-ziku, v tern letu še delovala. Jjznanilo napoveduje, da se bo-?o tudi v naslednjem letu dajali kmetijski nauki kmečkim mladeničem tržaške okolice v ^ovenskem jeziku; s poukom bo g. Radiča pričel 26. tekočega meseca, potem pa da bodo predavanja vsako nedeljo Mutraj. Kot se vidi, so bila Pozneje ob nedeljah dopoldne J-ama predavanja, ni pa to bila Prava šola Kdaj je prava kmetijska šola prenehala, ni znano. Tako je torej bilo pred 120 Jeti, torej takrat, ko niso bile mzmere na Tržaškem kljub najemu današnjemu napredku tako napete kot danes ko brodimo v gospodarskem in social-dem pogledu v negotovost, če ?° takrat smatrali kmetijsko mobrazbo za potrebno, kako je mogoče, da jo oblast danes pretira? še nekaj odtoka podežoi mih delovnih rok v mesto, oz-jroma v razne nekmetijske police, pa bo zemlja «prosta» in “odo namesto proizvajalcev sa-|Pi potrošniki kmetijskih pro-mvodov. Ali naj se potem — in še prištejemo monopolistič-.e cene veleposestnikov — še ?Udimo o rastoči draginji? O mrn naj bi pristojni krogi temeljito razmišljali in tudi kaj “krenili! Strumnejša organizacija SIV Večstranski kliring med vzhodnimi državami Naloge Banke socialističnih držav VELJA ZA VSE DRŽAVE «Nič hujšega ni, kot izgubiti mupanje ljudstva, nič hujšega ki, kadar ljudje na vodilnih me-*tih, ici so dolžni biti za zgled Pri izvajanju zakonov in spoštovanju zakonitosti, sami kr-%o zakon in zakonitosti (Josip Broz Tito v zvezni jkupščini po izvolitvi za predmetnika SFRJ). Prejšnji teden se je začelo v Moskvi novo zasedanje izvršnega odbora Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, v katerem so organizirane vzhodne države. V tej gospodarski skupnosti ni Albanije, medtem ko imajo Kitajska, Severna Koreja, Severni Vietnam in v zadnjem času tudi Kuba v njej svoje o-pazovalce. Zasedanju predseduje podpredsednk poljske vlade Jarcszewicz. Sploh pripada poleg Sovjetske zveze Poljski važna vloga v Svetu za vzajemno pomoč. To zasedanje je toliko bolj pomembno, ker je nastala med vodstvom in Romunijo precejšnja napetost, in sicer v prvi vrsti zaradi vprašanja delitve dela, to je ozemeljskega razmeščanja posameznih gospodarskih panog, oziroma podjetij. Ob tem vprašanju, ko gre za to, katera država naj i-ma določeno vrsto industrije a-li pa naj se morda bolj posveti kmetijstvu, so nesoglasja povsem razumljiva, saj gre za važne gospodarske koristi, ki so povezane tudi s socialnimi vprašanji. Podpredsednik Jaroszewicz je pred zasedanjem obiskal Prago, še prej pa se je posvetoval s sovjetskim zunanjim ministrom Patoličevom, ko se je ta mudil v Varšavi. Kakor rečeno, se Romuni upirajo sovjetski zamisli glede delitve dela med posameznimi članicami; verjetno se je Jaroszewicz s Če-hoslovaki in Rusi posvetoval tudi glede tega vprašanja. Zdi se, da so Romuni bolj dostopni glede vprašanja, kako naj se vskladi strojegradnja. PORAVNAVA V VEČSTRANSKEM KLIRINGU V Varšavi je bilo še pred moskovskim sestankom posvetovanje predstavnikov članic SIV pod okriljem odseka za zunanjo trgovino. Na tem sestanku so bili mečno zastopani posebno Rusi, saj je sovjetsko delegacijo vodil sam zunanji minister Patoličev. Sestanek je dovedel do važnega zaključka, da se namreč zunanja trgovina uredi v okviru kliringa in sicer na podlagi večstranskega obračunavanja. Ta način poravnave medsebojne trgovine naj prične veljati 1. januarja 1964. Dogodek je velikega pomena za razvoj medsebojne zunanje trgovine, ker je dosedanja poravnava slonela na načelu dvostranskih dogovorov. USTANOVITEV MEDNARODNE BANKE SOCIALISTIČNIH DEŽEL Že na 17. decembrskem zasedanju Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč v Bukarešti je bilo sklenjeno, da se ustanovi Banka socialističnih . dežel, ki bi omogočala večstransko poravnavo trgovinskih po slov med članicami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Medsebojnih trgovinskih obvez naj bi v bodoče posamezne države ne poravnavale več neposredno druga z drugo, temveč bi se poravnava izvršila v sklopu vseh članic, s posredovanjem Banke socialističnih dežel, tako da bi se na primer dolgovi, ki jih ima neka država nasproti drugi, poravnali s terjatvami, ki jih ima prva nasproti tretji državi. Na tej c-snovi je bila organizirana biv ša evropska plačilna zveza (u-nija). Toda banka se ne bo o-mejevala samo na to vlogo, temveč bo tudi finansirala razna podjetja. Poleg tega pa bo imela tudi stike z državami izven Sveta za vzajemno pomoč. Kakor je izjavil glavni ravnatelj poljskega finančnega ministrstva H. Kotlički kmalu po decembrskem zasedanju, bo banka omogočala tudi denarno izmenjavo med zasebniki iz držav Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, vsaj v omejenem obsegu. VPRAŠANJE CEN V MEDSEBOJNI TRGOVINI Glede večstranskega kliringa je poljski minister za zunanjo trgovino Tramczinsky izjavil, da bodo v začetku nastale precejšnje težave. Dodal je, da se bodo prihodnje leto lotili vpra- šanja določitve cen, na podlagi katerih naj se vrši trgovinska izmenjava med članicami. Te cene naj bi v bistvu ustrezale cenam na mednarodnih trgih, m sicer bi vzeli za osnovo povprečne cene, ki so veljale pred zaceikom sedanjega petletnega trgovinskega dogovora, ki velja od leta 1961 do 1965, to je v razdobju 1957—1961. Seveda bodo tudi po določitvi cen skušali ustreči želji pesa meznih držav, da se cene menjajo v skladu z gospodarskim razvojem, ir. sicer se bo to zgodilo, a ko se bodo cene preveč oddaljile od cen na mednarodnem trgu. s tem vprašanjem se bavi posebna komisija za zu nanjo trgovino pri SIV. Kakor je izjavil podpredsednik poljske vlade Peter Jaro-szevvicz že po zasedanju v Bukarešti, gre zdaj za to, da se pristojnosti v=°h organov, to je zlasti izvršnega sveta razširijo in okrepijo, da bi se gospodarstvo vseh članic pa tudi trgovinska izmenjava ter vsi gospodarski stiki bolj uskladili. Naj končno še dodamo, da obstajajo pri izvršnem odboru razne komisije, kakor gospodarska, za zunanjo trgovino, za statistiko, standardizacijo, pa tudi urad za uskladitev gospodarskih načrtov. KORISTI SPECIALIZACIJE V STROJEGRADNJI Pomočnik ministra za težko industrijo na Poljskem D. Keh je izjavil, da gre pri delitvi dela med posameznimi državami tudi za vprašanje specializacije pri izdelavi strojev. Na dosedanjih posvetovanjih so zlasti obravnavali vprašanje graditve strojev za kmetijstvo, ki jih je treba izboljšati. Izvršni odbor je sestavil predloge glede specializacije v gradnji železniških vozov. Na zasedanju v Bukarešti so se dogovorili glede gradnje tovarn za predelavo sladkorne pese. Poljska bo še naprej izdelovala stroje za predelavo pese in sladkornega trsja; takšne stroje so Poljaki dobavili že Kitajski in Vietna mu. Dogovorili se bodo tudi glede specializacije v proizvodnji orodnih strojev. Vsekakor računajo, da bo specializacija v gradnji strojev imela ugodne posledice in da bodo po letu 1965 napravili konec pomanjkanju orodnih strojev. Dogovor j e-na je bila specializacija glede izdelave 182 raznih tipov orodnih strojev; od teh jih bo Poljska izdelovala 34. Tržič kot pristanišče in industrijsko središče V zadnjem času se v Tržiču nekako vzporedno razvijata industrija in promet v pristanišču, ki se čedalje bolj utrjuje-Podlaga za razvoj industrije — kolikor je že Tržič ni imel poprej — je poseben zakon (16. decembra 1961), ki priznava industrijskim podjetjem, ki hočejo postaviti svoje obrate na področju tržiške občine posebne olajšave. Občinska uprava je pohitela tudi z izdelovanjem regulacijskega načrta, ki naj o-lajša snovanje novih podjetij: jugovzhodno je določila v ta namen zemljišče okoli 250 hektarov, drugih 100 hektarov pa jugozahodno od mesta. Računajo, da bo močvirje «Lisert» izsušeno že v tem letu. Tudi predel «Sfondra» bodo uporabili v ta namen. V delu je izpeljava raznih načrtov za cestno in železniško povezavo s pristaniško cono, pa tudi z avtomobilsko cesto Trst—Benetke—Videm. Surovine in izdelano blago bo novim podjetjem mogoče razlagati ob industrijskih prekopih. Beneška družba SADE je predložila tržiški občinski upravi načrt za graditev nove električne centrale. To bo prva industrija, ki bo vstala na področju in bo uživala davčne o-lajšave. Poleg tega bo centrala imela na razpolago 300 me- Japonska industrija tudi v Evropi V primeri z drugimi velikimi industrijskimi državami niso japonske investicije v tujini še tako visoke; saj so leta 1962 znašale Komaj okoli 450 milijonov dolarjev. Toda pri tem o-cenjevanju je treba upoštevati, da je Japonska izšla iz druge svetovne vojne kot poražena država. Lahko torej trdimo, da se je razmeroma naglo gospodarsko opomogla, ako je lahko že pričela misliti na investicije v tujini. Japonci si zdaj prizadevajo, da bi ustanovili čim več lastnih tovarn v tujini ali pa da bi vsaj sodelovali z domačim kapitalom v tujih državah. Sami radi naglašajo, da ne gre morda za japonsko gospodarsko « invazijo* in da v tovarnah, ki so jih oni ustanovili v tujini, delajo domači delavci, torej ne Japonci. JAPONSKE TOVARNE NA IRSKEM IN V BELGIJI Ena izmed prvih japonskih tovarn v Evropi je bila tovarna transistorjev, ki jo je zgradila družba Sonny v Shannonu na Irskem. V tej tovarni izdelajo okoli 6 do 7.000 transistorjev na mesec; vodijo jo štirje japonski inženirji, delavstvo je irsko. Podobno tovarno namerava ista družba zgraditi tudi v eni izmed držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Druga japonska družba — Honda-Giken — je v okolici Bruslja postavila tovarno motornih koles, ki izdela okoli 10.000 koles na mesec. Tovarna računa, da bo svoje izdelke lahko izvažala ne samo v Evropo, temveč tudi v Afriko. Japonska družba Tošibe namerava prav tako v Belgiji zgraditi tovarno lahkih električnih strojev. V ZAHODNI NEMČIJI IN ITALIJI Japonska tovarna kemikalij Sekisui Kagaku se pogaja z nemško družbo Rheinische Stahlvverke za zgraditev tovarne, ki oi v Duesseldorfu ali Hamburgu izdelovala plošče iz plastičnih mas, in sicer okoli 200 ton na mesec. Družba Honda-Giken bi tudi v Zahodni Nemčiji postavila tovarno motornih koles. Japonski kapital zlasti privlačuje južno Italijo, da bi tam postavil več tovarn. Japonska družba Ajinomoto bo s sodelovanjem italijanske družbe Breda postavila v mestu Foggia tovarno kemikalij za konservi-ranje živil. Ta tovarna bo proizvajala 400 ton teh kemikalij na mesec, ki jih bo izvažala Japonci gradijo lastna podjetja in sodelujejo z domačim kapitalom predvsem v države Evropske skupnosti. Tudi japonska družba Kyowa Hakko Kogyo namerava postaviti podobno tovarno v južni Italiji, ki bi proizvajala v sodelovanju z družbo Nestle’ okoli 300 ton kemikalij za konserviranje živil na mesec. Z italijanskimi oblastmi se je lani pogajala japonska družba Showa Denko za zgraditev tovarne elektrod z zmogljivostjo 10.000 ton na "leto. TUDI NA PORTUGALSKEM, ŠPANSKEM IN V GRČIJI Velika japonska trgovinska družba Mitsui Bussan ter druž- ba Shinetsu Kapaku sta se pridružili portugalskemu kapitalu da bi skupno zgradili tovarno plošč iz plastičnih mas «Cires». Ustanovile so mešano družbo z glavnico 1 milijona dolarjev, ki je bila v glavnem podpisana s strani domačega portugalskega kapit-ua. Ena izmed največjih japonskih tvrdk za mehanizirano gradnjo Hitachi proučuje možnost postavitve lastne tovarne na Španskem. Japonska družba Ishikavvaima Hari-ma, ki se bavi z ladjedelstvom, se pogaja z grškim brodarjem Onassisom, da bi v Grčiji ustanovili ladjedelnico za popravila. 41 japonskih ladij za Gnijo Japonci gradijo ladje cenejše kakor Američani V zadnjih devetih mesecih so grške plovne družbe naročile na Japonskem 41 ladij s skupno tonažo 2.279.000 ton. Ladje bodo stale 240 milijonov dolarjev. Glavni posrednik, ki je o-mogočil zaključitev teh poslov je pomorski agent Allalouf & Co. v Atenah in Pireju; dvanajst raznih operaterjev je naročilo 32 velikih petrolejskih ladij in 9 velikih tovornih ladij za prevoz suhega tovora. Grške plovne družbe bodo morale takoj ob izročitvi ladii plačati 20 odst., preostali denar pa bodo plačevale v obrokih, ki pre-do do 8 let. Japonske ladjedelnice so trenutno najbolj zaposlene na svetu. Ladje računajo po 100 dolarjev za deadweight tono, medtem ko stane iona v ameriških ladjedelnicah 300 dolarjev. Največje naročilo je dala grška družba P. Goulandris Sons (sinovi), ki je naročila 6 petrolejskih ladij z nosilnostjo 360.000 ton in tri tovorne ladje za suhi tovor s skupno tonažo 135.000 ton. Družba Sta-vros Livanos je naročila šest petrolejskih ladij s tonažo 410 tisoč ton. Grški družbi s< avros Niarchos in Aristotel Onassis sta naročili pet petrolejskih ladij s tonažo 330.000 ton in šti ri petrolejske ladje s tonažo 240.000 ton. Ladje so na Japonskem naročile tudi družbe N. Goulandris Sons, C. M. Lemos G. Verghottis, G. A. Emirikos in Karellas Company. Velika pozornost v Franciji V zadnjem času posveča posebno francoski tisk veliko pozornost gospodarskemu prodiranju Japonske na tuje trge, med temi tudi na evropskega. Povod za pozornost francoske dejavnosti je dala sklenitev trgovinskega sporazuma med Francijo in Japonsko. Zanimivo je v tej zvezi mnenje člana komisije Evropske gospodarske skupnosti Jeana Reya, ki ga je priobčil <-,Le Monde diplomati-que». Pisec naglasa, da je Japonska takoj zaslutila, kakšne koristi utegne imeti od sodelovanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zato je že leta 1958 imenovala diplomatskega predstavnika pri Evropski gospodarski skupnosti. Pisec opozarja, da je treba računati s poostritvijo konkurence japonskih izdelkov v Evropi in drugod po svetu. Evropski trg se vedno bolj odpira japonskim proizvodom, ki so dobri. Japonska proizvaja po nižjih proizvodnih stroških kakor Evropa, vendar se ta razlika v proizvodnih stroških vedno bolj manjša. Dejstvo je, da je Japonska danes s prometnega vidika neprimerno bližja Evropi kakor nekdaj; danes prispe potnik s Kitajskega v Evropo z letalom lahko v 18 urah, poprej je potreboval za vožnjo na ladji šest tednov. Japonska je postala tudi član Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ne vem, kje bi našli obmorski narod s tako kratko obalo, kot je naša slovenska. Pa se nam zaradi tega nikakor ni treba sramovati pred drugimi obmorskimi narodi, vsaj sorazmerno ne. Saj je bil socialni, gospodarski in politični položaj našega naroda že od pamti-veka tak, da na razmah v pomorstvu niti sanjati nismo mogli. A kljub temu: naši ljudje so že zdavnaj pluli po oceanih kot mornarji, da, tudi kot kapitani. Listi naše pomorsko-zgodovin-ske knjige za davna stoletja so še beli in čakajo človeka, da jih popiše; listi poslednjih stoletij so pa že precej (čeprav še ne popolnoma!) izpisani. 2e leta 1750 je neki trgovski ladji poveljeval naš rojak Gregor Cotič, ki prav gotovo ni bil prvi Slovenec na takem mestu. Iz poznejših časov so nam znani mnogi kapitani trgovskih ladij Na morju nismo novinci tudi naši ljudje iz zaledja: Pi-tamic iz Postojne, Ljubljančana Noč in Račič, Koh iz Kranja, škofjeločan Sušnik in še mnogi drugi Celo pri ekspediciji avstrijske mornarice v Arktiko v letih 1872-1874 najdemo naše '.udi. že davno tesno povezavo našega človeka z morjem nam jasno izpričuje povest o lepi Vidi, ki so si jo pripovedovali naši nrapradedje na Primorskem, čeprav nam je prvo pisano povest iz pomorskega življenja «Janez Svetlin na morju» dal šele leta 1833 Janez Cigler (1792-1869). Slovesnost, ki smo jo doživeli 22. VI. letos v Domu pomorščakov v Piranu, bo zapisana v zgodovini slovenskega pomor- skega življenja s posebnim poudarkom: slovensko pomorstvo je prejelo priznanje z naj višjega znanstvenega mesta v državi. Pod okriljem Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je bilo ustanovljeno Društvo za proučevanje in pospeševanje pomorstva. Sedež društva je v Zagrebu, njegov prvi predsednik, Grga Ni-vak, je predsednik iste akademije. člani tesra društva morejo biti le zaslužni pomorski strokovnjaki in znanstveniki. Iz vse države je bilo doslej i-menovanih 134 osebnosti. V to našo naj višjo pomorsko elito je bilo poklicanih tudi nekaj naših ljudi. Omenjenega dne smo iz rok podpredsednika Društva za proučevanje in po- speševanje pomorstva Vicka I" ti.uloviča prejeli članske diplome dosmrtnih rednih delovnih čl -nov: dr. Ferdo Gestrin, profesor ljubljanske univerze: inž. Karlo Fojan iz ladjedelnice, P v !; Boris Šnuderl, davni ravnatelj Splošne plovbe, Piran; Teodor Tijan, komercialist Splošne plovbe, Piran; Bran1 r Velkavr.i, kapitan dolge plovbe, Piran, član-sodela-vec s področja pomorske zgodovine je postal prof. Pahor Miroslav, ravnatelj Mestnega muzeja, Piran. Prvič v zgodovini je bilo dano i n pomorskim težnjam visoko priznanje, ki pa nikakor ne bo ostalo tudi zadnje, s. nooseblja teh šest imen staro tradicijo slovenske pomorske zavesti, ki bo, okrepljena z velikim dr godkom, zavzemala čedalje širši razmah. MiKo trov obale, ob kateri bo morje globoko 9 metrov. Poleg te družbe, ki je sicer bila podržavljena, bosta tudi družbi Screw in Bolt-Europa zgradili poseben obrat. Tudi prenosna električna centrala, oziroma družba SELVEG iz Trsta bo izkoristila davčne olajšave, ki jih daje industrijska cona v Tr- (Nadaljevanje na 2. strani) Rako se razvija obmejna trgovina Goriška trgovinska zbornica poroča, da je bilo meseca maja izdanih 40 dovoljenj za uvoz v obmejni trgovini v skupni vrednosti 109.870.000 lir; .v tem mesecu so uvozili «čez carinarnico« za 282.726.360 lir blaga. Poleg tega je bilo izdanih 30 dovoljenj za izvoz v vrednosti 52.467.792 lir blaga- Uvozna dovoljenja se nanašajo predvsem na govejo živino (okoli 58 milijonov lir), goveje meso (21 milijonov) in svinjsko meso (23 milijonov) pa tudi mleko (za 6.375.000 lir). Pri uvozu «čez carinarnico« gre predvsem za konje (31 milijonov), sirek (sko-. raj 21 milijonov), drva (43 milijonov) in trdi les (34 milijonov), celulozo (okoli 99 milijonov) itd. Iz Italije izvažajo predvsem tkanine (za 17 milijonov), razne železne izdelke (7 milijonov) in nadomestne dele za avtomobile (6,7 milijona) ter za kolesa (4,6 milijona). Ob koncu aprila je saldo avtonomnega računa v prid Jugoslavije znašal 2.006.422.305 lir. V maju je bil jugoslovanski račun obremenjen zaradi nabav v Italiji za 111.448.803 lire, tako da se je do konca maja saldo v prid Jugoslavije skrčil na 1.894.973.502 liri. TRŽAŠKA OBMEJNA TRGOVINA V PRVEM POLLETJU 1963 Tržaški avtonomni račun za obmejno trgovino z Jugoslavijo kaže večje ravnovesje kot goriški. Na razpolago so podatki za vse prvo polletje leta ’63. Iz njih se vidi, da je saldo v prid Jugoslavije ob koncu meseca junija znašal 319.873-002 liri. To stanje je povsem normalno, ako upoštevamo še, da je 1. januarja saldo v prid Jugoslavije znašal 416.779.000 lir. Trgovina med obmejnimi področji se je v prvem polletju razvijala takole: Meseca januarja smo iz Jugoslavije uvozili za 389.413.564 lir blaga, februarja za 233.138.894, marca 268 milijonov 85.537, aprila 237.175.962, maja 269.683.397 in junija za 335.417.402. Skupno je uvoz iz Jugoslavije dosegel 1 milijardo 732-914.756 lir. Izvoz s Tržaškega v Jugoslavijo se je v prvem polletju gibal takole: V januarju 293 milijonov 439.927 lir, februarju 185.798.135, marcu 360.631.000, a-prilu 410.685.080, maju 318 milijonov 145.740 in juniju 261 milijonov 621.289 lir. Skupno smo s Tržaškega izvozili na jugoslovansko obmejno področje za 1.829.821.171 lir blaga. Izvoz s Tržaškega je bil torej za okoli 96,9 milijona lir večji kakor uvoz iz Jugoslavije. Toda upoštevati je treba, da je saldo v prid Jugoslavije ob začetku leta znašal 416.779.000 lir, tako da je znašal saldo v prid Jugoslavije dne 30. junija še vedno 319.873-002 liri. V' Švica se plaši tujcev Težka izbira: Se več tujcev ali gospodarski zastoj V švicarskem listu «Neue Žuercher Zeitung« smo zasledili zanimiv članek, ki ga je napisal dr. H. Ramsler, ravnatelj strojne tovarne «Gebrueder -Baebler» (Urwill) ob vselitvi visoke šole za gospodarska in socialna vprašanja v nove prostore v St. Gallenu. Zanimiv je namreč uvod tega članka. Pisec pravi, da je Švica v zadnjih desetih letih doživela brezprime-ren gospodarski razvoj. Toda ta razvoj je spremljal nevaren pojav: okoli 600.000 tujcev v industriji, trgovini in obrtništvu. V Švici grozi poplava tujcev. Ti ne osvajajo samo mest nižjih stopenj, vse švicarsko gospodarstvo potrebuje novega dotoka delovne sile, sicer bodo v razvoju nastale motnje, napetosti in težave. Vedno težavnejše nastaja vprašanje zadostnega števila sposobnih vodečih sil. Ako hoče švicarsko gospodarstvo ostati zdravo, mora biti kader v vsakem primeru švicarski. švicarski izdelki niso več tako privlačni po svoji kakovosti. Zakaj ? Odnos delovne sile nasproti delu se je spremenil, tuji delavci vnašajo svojo miselnost. Poleg tega je u-poraba novih industrijskih postopkov v tujini omogočila zboljšanje tujih izdelkov. Švicarji si morajo prizadevati, da ohranijo pridobljene prednosti, to naj bo, namen industrijskega raziskovanja pa tudi strokovne m trgovinske organizacije v švicarskih podjetjih- Smoter naj bi bil čim večja prožnost; edino tako se Švica lahko prilagodi naglo se menjajočem položaju na svetovnem trgu. Poleg tega potrebuje švicarsko izvozno gospodarstvo mnogo kvalificiranih strokovnjakov, ki jih je treba namestiti v tujini. Za ta naraščaj strokovne in trgovinske vodeče sile naj skrbijo švicarske univerze in visoke šole. KOLIKO JE PRAVZAPRAV TUJCEV Lani, in sicer meseca avgusta j-e bilo v Švici zaposlenih okoli 650.000 tujcev, kar predstavlja okoli 30 odstotkov zaposlene sile. Švicarji se vznemirjajo, ker je število tujcev naraslo tako hitro, saj jih je bilo leta 1959 samo 365.000. Razmerje med domačo in tujo delovno silo je v Švici desetkrat slabše kakor pri sosednih državah. Prvotno je bilo mnogo tujcev zaposlenih predvsem v kmetijstvu, pozneje pa so pričeli prodirati v druge panoge, kakor v gradbeništvo, predelovalno industrijo, posebno pa v tekstilno in strojno. Pri mnogih podjetjih je danes 50 odstotkov tuje delovne sile. Nekaj časa so sami podjetniki omejevali nastavljanje tujcev, v zadnjem času pa je vlada posegla vmes s posebnim zakonom, ki omejuje najemanje tuje delovne sile. Švicarje vznemirja zlasti doseljevanje iz Španije Južne Italije in Grčije. Omejiti najemanje tuje sile ni tako lahko. Švicarji se dobro zavedajo, da ne bi bilo mogoče tako naglo povečati investicij (leta 1961 kar za 33 odstotkov in leta 1960 za 19 odstotkov), ako bi se švicarska industrija ne zatekla k tujcem. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Švicarjem v zadnjem poročilu svetovala, naj pritegnejo v industrijo več ljudi s podeželja, toda tega nasveta ne bo lahko izvesti, ker ne bo potem dovolj delovne sile za kmetijstvo, ki se že tako mora razvijati v manj ugodnih vremenskih razmerah, kakor v drugih državah. Prevladuje mnenje, da se bodo Švicarji morali odpovedati nadaljnjemu gospodarskemu razvoju, ako se bodo hoteli ubraniti tujcev. RAZVOJ PROMETA V ITALIJANSKIH PRISTANIŠČIH Po podatkih osrednjega statističnega urada v Rimu je promet v italijanskih pristaniščih meseca februarja 1963 napredoval v primeri z lanskim za 6,8 odstotka v pogledu prevoza blaga, nazadoval pa je za 1,3 odstotka glede prevoza potnikov. Mednarodni trgovinski promet vkrcanega in izkrcanega blaga je v italijanskih pristaniščih dosegel 24,3 milijona ton (lani 21,4 milijona ton), napredovalo je tudi število prepeljanih potnikov, in sicer od 133.385 na 137,253 v februarju leta 1963. ^eo]e Spremembe tudi v vrhovih Edvard Kardelj, predsednik zvezne skupščine SFRJ Nova ustava, ki jo je v glavnih potezah zamislil dosedanji | podpredsednik Zveznega izvrš-} nega sveta E. Kardelj, je prine-! sla nekatere važne spremembe ; tudi v vrhovih državnega vod-1 stva. Na čelu Socialistične fe-! derativne republike Jugolavije je predsednik; za to mesto lahko zvezna skupščina izvoli določeno osebo samo enkrat, le glede predsednika Josipa Broza Tita velja zaradi njegovih izjemnih zaslug za državo izjema in bo lahko ostal na krmilu države do smrti. Doslej je bil državni poglavar hkrati tudi pred sednik Zveznega izvršnega svo ta, po novi ustavi pa ne bo več združeval obeh teh funkcij, temveč se po novi ustavi izbere predsednik Izvršnega sveta posebej in sicer na predlog predsednika republike. Odslej bo torej samo eden pod- predsednik SFRJ, ne več štirje. Zvezna skupščina je ponovno izvolila za predsednika SFRJ maršala Josipa Broza Tita, in sicer na predlog 50 poslancev in zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki ga je obrazložila Vida Tomšič. Med drugim je rekla: Titov življenjepis — pomeni nekaj najbolj plodnih desetletij naše zgodovine, njegova misel in pogum sta vtisnila vsebinski pečat na vse pridobitve delavskega razreda in pobratenih narodov Jugoslavije, na pridobitve, ki so iz naše stvarnosti napravile ustvarjalno socialistično epoho. Zg podpredsednika SFRJ je narodna skupščina izvolila Aleksandra Rankoviča. š> prej, to je takoj po sklicanju je nova zvezna skupščina izvolila za svojega predsednika Edvarda Kardelja; za podpredsednike so bili izvoljeni Mij alko Todorovič, Strahil Gigov m Zvonko Brkič. Kakor poroča «Tanjug» so v skupščinski dvorani Kardeljevo izvolitev po zdravili z viharnim ploskanjem. Zanimiv je komentar velikega ameriškega lista «The New York Times» o teh spremembah na najvišjem mestu. Dopisnik iz Jugoslavije pripominja, da so v beograjskih diplomatskih krogih mnenja, da sta mesti podpredsednika SFRJ in predsednika zvezne skupščine po svoji važnosti in vplivu e-naki. Po novi ustavi so se pristojnosti predsednika skupščine razširile. V primeru dolgo- (Nadaljevanje na 2. strani) HppŽgl Avto v redu, toda človek... Morda je z avtomobilom tako kakor s cigareto. Nekoč sem zapisal, da zavidam prijatelje, ko ob oknu v kavarni pošiljajo v zrak oblačke dima in v živčnem ugodju, ki ga vzbuja nikotin z zadovoljstvom zrejo v mestni vrvež v ulici, kakor bi se hoteli požvižgati na ves svet. Pa stoji tudi za njimi bela žena s koso, ki jo počasi kle-pa rak na pljučih. Avto. Si moreš zamisliti žir>-Ijenje brez avtomobila? Poslovnega človeka, zdravnika, inženirja, geometra, odvetnika, profesionalca sploh ali celo novinarja brez avtomobila? Si lahko predstavljaš fanta v mestu, ki gre snubit dekle peš? In tudi na avto pogosto, na žalost, preži smrt, včasih skrita za debelim drevesom ob cesti, včasih naslonjena na krasko skalo za ovinkom, lahko pa se izzivalno ustavi tudi na najširši avtomobilski cesti. Pokol človeštva, vzklika neki Francoz. Vsako leto zgine zaradi cestnih nesreč z zemeljske površine prebivalstvo srednjeve-likega mesta... Torej nnj si ne privoščim niti cigarete, ne avtomobila, a-ko hočem dolgo živeti, me vprašuješ. Privošči si oboje, toda pazi, da te ne obvlada ne nikotin ne omotica stroja (avta). Ti ju moraš obvladati s svojo pametjo iv. nikakor jima ne smeš podleči. Polomljeni udje, omrtvičenja, za vedno pokvarjena življenja, poguba celih družin v trenutku — vse to ni morda posledica slabih poti in avtomobilov, temveč slabosti človeka in tragičnega neravnovesja med močjo, mehanično poslušnostjo in dovršenostjo voza z ene strani ter nemočjo, zaslepljenostjo, neurejenostjo in nezrelostjo ljudi na drugi, piše i-sti Francoz. Zdaj zaradi nepravilnega prehitevanja, potem morda, ker ' i vozač hotel drugemu dati prednosti, zdaj zopet zaradi pomanjkanja bistrine vozača... Ni dovolj, da si oblasti prizor devajo, da bi vozači izpolnjevali prometne predpise, da postavljajo na cesto prometnike. To ni dovolj, kajti vzroki nereda na cesti so v psihološkem razpoloženju človeka, ki se ga je polastila moč stroja. Avto draži domišljijo slabih in krepkih ljudi, da lahko drzno nihajo med življenjem in smrtjo. Naša civilizacija s svojimi krizami, s svojo reklamo in tiskom ter s svojimi kolosal-nimi nastopi žene v nas potre bo po senzaciji do skrajnosti. Predvsem mladi radi v avtomobilu pokažejo, da se ne pla-■' 'm nevarnosti, in to tembolj, ker v vseh podrobnostih organizirana naša družba podžiga v nas potrebo po dogodivščinah. Čutimo potrebo po svobodi in sprostitvi v avtomobilu, ker nas tlači občutek tesnobe, ki jo ustvarjajo socialne borbe, vojske in filmi, v avtomobilu lahko mlado in staro daje dušica svojemu nagonu po moči in oblasti. Ali bomo dopustili, Se vprašuje pisec, da se to morje avtomobilov, ki podirajo pešce, drevesa in hiše ter ustvarjajo pravo družbo zase, spremeni v vesolje smrti? Kako to preprečiti? Na to vprašanje odgovarja bralec nekega italijanskega tednika v pismu uredništvu, da bo treba udariti cestne divjake tam, kjer so najbolj občutljivi in tako napraviti konec njihovi oblasti. Ti oblastneži, ki s takšno lahkoto in brezbrižnostjo riskirajo življenje drugih, prič-no trepetati, ko ugledajo prometno policijo za vogalom, ker se bojijo, da bo treba zaradi prometnega prekrška plačati nekaj borih tisočakov. Jedro problema je torej v duševnem neravnovesju, da ne rečemo v pokvarjenosti nekaterih ljudi. —Zb— NOVA VLADA V VELIKI ZADREGI. Pred senatom je nova vlada, ki jo je sestavil bivši predsednik zbornice Leone prodrla s prav majhno večino (133 proti 110). Nato se je vlada predstavila poslanski zbornici. Razprava še ni bila zaključena, pač pa splošno pričakujejo, da bo tudi v zbornici vlada prodrla z majhno večino. Splošno vlada prepričanje, da bodo krščanski demokrati glasovali za Leoneja, medtem ko se bodo vzdržali socialni demokrati in republikanci, ki navadno sodelujejo v krščanskih demokratskih vladah, pa tudi socialisti" proti bodo glasovali po vsej verjetnosti poleg komunistov, neo-fašistov in monarhistov tudi liberalci. Vlada je sestavljena iz samih krščanskih demokratov. Leone ne prikriva, da ima vlada samo določene namene, predvsem da izposluje odobre-nje začasnega proračuna. Verjetno bo ostala na krmilu do kongresa socialistične stranke, ki utegne bolj razčistiti politični položaj v Italiji. V zadnjem času so nekateri politični voditelji zopet pričeli govoriti o razpisu novih volitev. NESOGLASJE MED SOCIALISTI UBLAŽENO. Italijanski socialisti so se ob vprašanju sestave nove vlade levega centra pod predsedstvom glavnega tajnika krščanske demokratske stranke Mora razdelili v dve skupini, in sicer na Nennijevo in Lombardijevo. Nenni je v bistvu že sklenil sporazum z Mo-rom glede sestave takšne vlade, Lombardi in njegovi ljudje pa so s svojim nastopom preprečili izvedbo sporazuma. Nenni je nato objavil nekakšno »belo knjigo* o poteku pogajanj in skušal v njej dokazati, da so bili pogoji za sestavo takšne vlade za socialiste ugodni, Lombardi pa je tudi objavil takšno «knjigo*, ki ji pravijo «rdeča knjiga*; v njej trdi, da je danes v Italiji takšno politično ozračje, da ni mogoče sestaviti takšne vlade. V novi Morovi vladi naj bi bil Fanfani podpredsednik in minister za zunanje zadeve, republikanec La Malfa pa naj bi ostal minister za proračun in planiranje. V njej pa ne bi bilo krščansko-social-nih desničarjev Pelle in Scel-be. Takšne domneve so naletele na odpor pri krščansko demokratskih desničarjih in Moro jih ie moral v imenu stranke zanikati. V zadnjem času sta se Nenni in Lombardi zopet močno zbližala in sestavljata zdaj skupno podlago za kongres stranke, ki bo meseca oktobra. FRANC OSKO-NEMŠKO SODELOVANJE PRI GRADITVI LETALA. Edini konkretni zaključek, ki ga je prinesel De Gaullov obisk v Bonnu, je ta, da bodo francoski in zahodno nemški strokovnjaki sodeloval pri izdelavi posebnega vojaške ga letala, ki bi se lahko dvignilo skoraj navpično. Prejšnji dogovor glede graditve poseb nega oklepnega vozila, ki naj bi ga potem tudi izdelovali za potrebe Atlantske zveze, se ni obnesel. Tedaj so se dogovorili, da bo vsaka država zgradila takšno vojaško vozilo zase in da bodo potem izbrali tisto, ki bo najbolj ustrezalo strateškim zahtevam. Glede letala so se zdaj dogovorili, da bodo vprašanje izdelave takšnega letala proučevali skupno strokovnjaki obeh dežel. V Franciji je takšen tip letala z imenom «Balzac» že zasnovala Generale Aeronautigue Marcel Das-sault, v Nemčiji pa se s to zadevo bavi znana tovarna Hein-kel. ZA ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE. Na pobudo zveze nemških sindikatov (D.G.B.) je bilo v Dortmundu posvetovanje sindikalistov iz šestih držav, članic Evropske gospodarske skupnosti. Na dnevnem redu je bilo vprašanje organizacije Evropske gospodarske skupnosti in vprašanje odnosov do Velike Britanije. Spregovoril je tudi Jean Monnet, ki je pred sindikalisti izrazil prepričanje, da misel združene Evrope napreduje. Odnosi med Evropo in A-meriko naj se postavijo na osnovo enakopravnih sodelavcev. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, naj se Evropska gospodarska skupnost spremeni v Združene države Evrope, ki bodo vključevale tudi Ve. liko Britanijo. SE VEDNO NESOGLASJE MED FRANCIJO in NEMČIJO De Gaullov obisk v Bonnu ni prinesel nikakšnega napredka v gospodarskih odnosih med obema državama, še posebno, kolikor gre za sodelovanje pod okriljem Evropske gospodarske skupnosti. Prav tako ni dovedel do razčiščenja pregledov obeh držav glede pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Vse se je v bistvu končalo z naglašanjem prijateljskih odnosov, praktično pa niso prišli na gospodarskem področju do nikakšnih zaključkov. To velja zlasti glede kmetijskih cen, ki naj bi se v smislu splošnih dogovorov čim bolj zbližale. Prišli so do zaključka, da naj gospodarska komisija pri Evropski gospodarski skupnosti prouči to vprašanje pred začetkom kmetijske sezone 1964 1965. Komisija naj najde pot da se nesoglasja izgladijo. Pri tem gre zlasti za ceno govejega mesa, mlečnih izdelkov in riža. Glede vprašanja pristopa Velike Britanije k EGS ni bil do sežen nikakšen napredek. Zadnje drobtine s tržaškega velesejma Češkoslovaški tranzit naglo napreduje Zadnji teden tržaškega velesejma se je začel z «dnevom češkoslovaške«. V ponedeljek, 1. julija, si je češkoslovaško odpreslanstvo v katerem so bili rimski poslanik Busniak, ko-mercielni svetnik pri češkoslovaškem poslaništvu v Rimu Balcar ter dva funkcionarja češkoslovaškega predstavništva za trgovino v Milanu, ogledalo velesejemske prostore. Na tiskovni konferenci je svetnik Balcar poudaril zlasti, da je češkoslovaška glede svojega prispevka k okrepitvi prometa v Trstu v veliki meri izpolnila dane obveze, saj je v prvih petih mesecih tega leta uresničila že dve tretjini dogo-vorjenega prometa. Nato je dejal, da so se gospodarski, kulturni in tudi politični odnosi med obema državama zelo zboljšali. V tem vzdušju se lahko tudi kritično, toda v konstruktivnem smislu razčleni trgovinski položaj pristanišča v korist pospešitve blagovnega prometa s češkoslovaško in drugimi državami. Ta promet tržaško pristanišče lahko še okrepi z učinkovitejšo gospodarsko zaščitno politiko in z ojačenjem konkurenčne zmogljivosti nasproti velikim mednarodnim lukam, kot so Hamburg, Reka, Rotterdam, Amsterdam, Gdinja, Marseille in druga. Tržaško luko je treba opremiti sodobneje, zlasti pa je treba tranzitnemu prometu čez Trst zajamčiti neoporečno organizacijo in ustalitev primernejših pristaniških tarif. V resnici potrjujejo tudi statistični podatki, ki srno jih zbrali, optimistično mnenje češkoslovaškega predstavnika. Značilno pa je, da je Češkoslovaška povečala predvsem u-voz množičnega blaga čez Trst, medtem ko je letos njen izvoz čez Trst nazadoval. V prvih štirih mesecih tega leta se je uvoz preko Trsta v ČSSR povzpel na 183.488 ton, v istem razdobju lanskega leta pa je dosegel le 78.445 ton. Izvoz Češkoslovaške preko Trsta je v prvih štirih mesecih lani znašal 79.519 ton, letos pa je padel na 23.681 ton blaga. ČSSR je v prvih štirih mesecih letos čez Trst uvozila predvsem velike količine železne rude: 24.591 ton in 12.772 ton drugih kovinskih rudnin, 510 južnega sadja, 552 ton natrijevega boraksa in med drugim 152 ton raznega blaga na drobno. Izvozila je 2.574 ton lesa, 573 ton stekla in kristalov, 414 ton keramičnih izdelkov, 411 ton raznega blaga na drobno, 246 ton slada, 93 ton bombažnih tkanin in poleg drugega tudi 25 ton stroievja. dovanjem družbe «Centropro-duct» v Milanu, s katero sodelujejo velika jugoslovanska izvozna podjetja, kakor na primer «Jugoelektro» iz Beograda. V zadnjem času je družba «Centroproduct» v Milanu zaključila po naročilu italijanskih uvoznikov kupčijo 300 tisoč mikromotorjev. Prav tako bo Italija uvozila s posredovanjem »Centroproducta« iz Jugoslavije veliko količino žarnic, ki jih izdeluje tovarna «Tež-Croatia«; nadalje električne kuhinjske štedilnike, izdelek tovarne «Elma» iz Črnuč; Italija bo tudi uvozila 100.000 baterij — za transistorje (tudi izdelek tovarne «Tež-Croatia»); nadalje so italijanske družbe v pogajanjih za uvoz elektroštev-cev in telefonskih aparatov, ki jih proizvaja tovarna »Iskra« iz Kranja. Zagrebška tovarna «Kontakt» bo tudi izvozila večje količine raznih elektrotehničnih izdelkov, kakor stikal. Italija bo 'v Jugoslaviji nabavila tudi 12.000 ton brezšivnih cevi, in sicer pri železarni Si-sak. Veliko zanimanje za jugoslovanske izdelke že v prejšnjih poročilih o tržaškem velesejmu smo omenili, kako so se obiskovalci zlasti zanimali za jugoslovanske usnjarske izdelke tovarne ((Toko« in drugih tovarn iz Slovenije. Zdaj naj omenimo še, da ni bilo nič manj zanimanja za jugoslovansko pohištvo, ki je bilo razstavljeno na sejmu. Vse razstavljeno pohištvo je bilo razprodano že prve dni. Med raznimi zaključki naj tudi omenimo, da so se italijanski uvozniki zanimali za nakup platnenih izdelkov tovarne «Jarše», zlasti za pokrivanje tovornjakov, nadalje za »drobilca karanja«, ki ga je izdelala Strojna tovarna v Trbovljah, pa tudi za tovorna dvigala, izdelek tovarne «Skip». Izredno zanimanje je bilo za razne folklorne predmete, le škoda, da ti drobni predmeti niso bili na prodaj. Morda bi bilo v bodoče koristno, če bi Jugoslavija nastopila s takšnimi izdelki v večjem obsegu, pa jih tudi prodajala, kakor prodajajo druge države podobno blago. Med velesejmom so se sestali tudi strokovnjaki iz italijanske in jugoslovanske tekstilne in usnjarske stroke ter se dogovarjali o raznih možnih oblikah kooperacije, predvsem na usnjarskem področju. Strokovnjake pohištva je zanimala predvsem jugoslovanska »tipizacija« pohištva. NOVA POMORSKA ZVEZA PARIZ - ANCONA - ZADAR — Francoska turistična ustanova »Mediterranče* je vzpostavila pomorsko turistično zvezo med Parizom ir, Zadrom. V veljavi je že od 8 junija, zadnja vožnja pa bo 29. septembra letos. Izletniki, katerih je lahko posamič največ 240 do 250 stopijo v Parizu na poseben vlak, ki jih vsako soboto okoli 12. ure pripelje v Ancono. Po ogledu mesta in okolice, se izletniki vkrcajo na sodobno motorno ladjo »Andrea Mantegna», ki ob 21. uri zapusti pristan v Anconi ter odplove proti Zadru. Tu je francoska družba dala zgraditi prijetno počitniško naselje z vveekend-hišicami in «tu-kuii», v katerih se lahko izletniki med ogledom dalmatinske obale odpočijejo. SOVJETSKE LADJE NA JADRANU. Sovjetska zveza je naznanila, da namerava uvesti redne trgovske pomorske zveze z Jadranom, in sicer z italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči. Sovjetska vlada je prišla do tega sklepa zaradi živahnega prometa ruskih ladij, ki so ga v zadnjih mesecih zabeležili na Jadranu. V sami tržaški luki in v pristanišču Portorosega v Tržiču se je namreč v prvih petih mesecih letos zasidralo kar 13 ruskih ladij vrste «Liberty», ki so jih Rusi kupili v Italiji. Omenjene ladje so pripeljale v Italijo velike množine bombaža, ze-melskih lešnikov in drugih poljedelskih izdelkov, natovorile pa so v glavnem kovinske izdelke. Trgovinska proga med Sovjetsko zvezo in Italijo bo imela izhodišče na Črnem morju. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 5. julija priplula v Ancono, od koder se je preko Trsta, Kopra in Benetk odpravila na Reko, iodolni — ^ UT&INKI Vprašanje kontingentov Zadnji zaključki za izvoz jugoslovanskih elektrotehničnih izdelkov Obiskovalci tržaškega velesejma so opazili, da so letos Jugoslovani razstavili zlasti mnogo elektrotehničnih izdelkov. Ti že na prvi pogled ne zaostajajo za elektrotehničnimi izdelki iz drugih držav. V resnici Jugoslovani zaključujejo tudi velike posle z italijanskimi uvozniki za izvoz elektrotehničnih izdelkov. Ta trgovina se vrši predvsem s posre- Ker je uvoz iz Jugoslavije v | Italijo v veliki meri sproščen, j se vprašanje sejemskih kontin-I gentov ne postavlja več tako | ostro kakor prejšnja leta- Za-i to so letos odpadli običajni 1 kontingenti za živino in goveje meso. Ostalo je odprto samo vprašanje kontingentov za, svinjsko meso v konservah ter za nekatere živilske proizvode, kakor sadne sokove, sir in mlečne izdelke sploh. Rim je odobril za uvoz sira kontingent 20 milijonov, za sadne sokove tudi 20 ter 5 milijonov za uvoz vina. Nerešeno je ostalo vprašanje kontingenta za uvoz svinjskega mesa, ki naj bi v smislu jugoslovanske zahteve znašal 20 milijonov lir. MANJ ITALIJANOV BREZ DELA. Ministrstvo za delo je izdalo poročilo, iz katerega se vidi, da se je število nezaposlenih oseb v mesecu aprilu letos skrčilo na 1.048.817, kar pomeni 133.677 manj kakor v marcu, oziroma 11,30 odstotno izboljšanje. V primerjavi z aprilom lanskega leta pa se je število nezaposlenih znižalo za 131.462 ali za 11,14 odsto. Najbolj se je zmanjšalo število nezaposlenih moških (—111.102), manj pa število nezaposlenih žensk (—2.575), zboljšanje je nastopilo v vseh gospodarskih panogah, zlasti seveda v tistih, ki so pod vplivom vremena. K skrčenju števila nezaposlenih je pripomoglo tudi izseljevanje. VELIKA STAVKA V MILANU Uslužbenci družbe Montecati-ni v Milanu so proglasili 120-urno stavkovno gibanje, s katerim hočejo doseči od vodstva, da bi ugodilo njihovim zahtevam za izboljšanje delovnih pogojev in plač. Stavka se je končala danes ob 6. uri. Zakaj varčujejo ljudje v Italiji Za vsak primer, za stanovanje, za avto pa tudi za stara leta Gospodarstvo je že ob drugi priložnosti omenilo zavod MI-SURA, ki se ukvarja s statistiko in vprašanjem proučevanja tržišč. Danes se spet vračamo k MISURI v zvezi s poizvedovanjem o varčevanju v Italiji, ki ga je ta zavod izvedel pred kratkim. Poizvedovanje je pokazalo, da pri nas na vsakih 100 prebivalcev le 43 nekaj prihrani in 54 ne prihrani niti ficka, trije so dali nejasen odgovor. Sorazmerno je štednja bolj razširjena v krajih z višjim dohodkom, bolj na severu kot na jugu, Italije, v manjših središčih bolj kot v večjih. V kateri starostni dobi ljudje najbolj varčujejo? Iz ankete sledi, da varčujejo ljudje Vseh starostnih dob, najbolj med 36 in 55 letom, četudi ne v enakem razmerju. Na 100 o-seb, ki nekaj prihranijo od svojih dohodkov, nasproti 125, ki ne prihranijo ničesar, polovica približno skrije v »nogavico* nekaj manj kot desetino svojih dohodkov. Ostali prihranijo vsaj tretjino dohodkov in tudi več. Več kot tretjino zaslužka prihrani 8 oseb na 100. ZAKAJ LJUDJE • NE VARČUJEJO Na prvi pogled se zdi, da nas omenjeni podatki zadovoljijo, saj se nanašajo na visok odstotek prebivalstva, kar da slutiti, da je tu zajet tudi mali in srednji dohodek. Nihče ni mislil, da kljub vsemu toliko družin vendar nekaj prihrani. Bolj zanimivo je vprašanje, zakaj dobra polovica prebivalstva sploh ne varčuje. Ali zaradi stvarnega nezadostnega zaslužka, ali morda, ker je varčevanje danes manj vabljivo. Vse kaže, da prevladuje prva skupina. Dohodki milijonov družin so komaj zadostni ali celo nezadostni za življenje. Gotovo je pa tudi, da mnoge družine razpolagajo z več kot potrebnim za življenje in zanemarjajo varčevanje iz raznih razlogov. Nekateri smatrajo varčevanje za nepotrebno, češ da se denar prehitro razvrednoti. Drugi spet, ker se ne znajo u-braniti željam po odvečnih izdatkih. Dejstvo, da je več nri-hrankarjev v manjših središčih, bi nekako podkrepilo to domnevo. ZAKAJ VARČUJEJO? Zanimivo je tudi vprašanje, zakaj varčevalci varčujejo oz. kakšne namene imajo. Anketa je pokazala, da polovica varčevalcev, natanko 49 odsto, varčuje, ker se boji, da ne bi zašli v nepredvidene stiske. Želijo imeti na strani »kupček*, ker se ne ve, kdaj lahko pride prav. 30 odsto varčuje za starost, ker ne more računati na pokojnino oziroma, ker je pokojnina nezadostna v odnosu na življenjski standard. Otali so dalj različne odgovore, ki pa so v bistvu spadali v navedene skupine. 12 varčevalcev na sto štedi, da si kuni stanovanje, 11 in to mlajši, varčuje zato, da si lahko ustvari družino in 10, ker želi s prihranki na počitnice. Le 4 so odgovorili, da si želijo s prihranki kupiti avto. Slednji bi pravzaprav ne spadali med varčevalce. Tu gre raje za vnaprej predvideno odplačevanje na obroke. Iz vsega sledi, da odstotek o-seb, ki varčuje, ni prav tako visok. Zdi se res neverjetno, da ie 43 oseb na sto v stanju prihraniti si večji ali manjši kapital. Prihranek, kot ustvarjalec kapitala zaradi pridobivanja novega dohodka, najdemo v mnogo manjšem številu primerov. Ne ozirajoč se na bančne vloge, ki nudijo nizke obresti, vzemimo rajši v poštev vin-kulirane hranilne knjižice, obveznice in delnice ter investicije v samem podjetju varče- valca. Na sto anketiranih varčevalcev jih je 8 odgovorilo, da vlaga svoje prihramke v vinkuli-rane vloge; v stalen dohodek to je v obveznice le 6 oseb in v delnice le dve osebi. Teže je bilo klasificirati tiste, ki so izjavili, da vlagajo svoje prihranke v nepremičnine. Tu nastane vprašanje, katere nepremičnine, stanovanja, zemljišča i.dr. Drugi spet so odgovorili, da prihranki gredo v razne oblike zavarovanja. V slednjem primeru ne gre za dohodek, pač pa za varnost v primeru nepredvidene potrebe. Varčevanje se mora razširiti na vse sloje, privleči mora čim več ljudi. Najnovejša pobuda po vsestranski popularizaciji delničarstva nam potrjuje, da bi se nagnjenje k varčevanju lahko razširilo, če bi bil delničarski trg dostopen z malimi vsotami. To pobudo je prevzela neka italijanska banka, ki prejema naloge za nakup tudi ene same delnice nominalne vrednosti 1000 lir. Zasluga gre torej dotičnemu denarnemu zavodu, če so danes tudi mali in skromni varčevalci v mogočnosti, da kupijo s prihranki manjše količine delnic od 10.000 in celo 1000 lir nominale. Pojav tega načina investiranja prihrankov je zanimiv že zaradi tega, ker nudi varčevalcu neko novo do sedaj nepoznano obliko varčevanja, medtem ko zastarele oblike varčevanja in odnosnega izkoriščanja prihrankov izginjajo. Priča smo dejstvu, da se prav sedaj vedno več ljudi približuje krogu delničarjev, da začenja spoznavati ekonomske pojave, ki so bili svoj čas predmet bogatih, da se bo iz te novosti rod'la navada in da pojav kot tak ima tudi svoj finančni pomen. Rado Lautip kjer se bo zasidrala 17. julija. Ladij a »Bohinj* je 3. julija pristala v Buenos Airesu. »Bovec* je na Reki; od tu bo 12. julija odpotovala proti Benetkam, nakar se bo vrnila na Reko. «Ze-lengora* je 3. julija dospela v Conakry, nato- pa je odnlu-la v Takoradi. Ladja »Pohorje* je zapustila tržaški pristan in se preko Benetk namenila v Re ški pristan, kamor bo priplula 13. julija. »Kraljeviča* je 1. julija pristala v Lomeju, nakar je preko Apape, Port Harcour-ta, Teme in Takoradija odplula proti Abidjanu, kjer se bo zasidrala 6 avgusta. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Daljni Vzhod: »Kostrena* 1. avgusta; «Lovčen» 12. julija; «Triglav» 31. julija. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Vojvodina* 25. julija; »Hrvatska* 21. julija; Proaa Jadransko morje — Zaliv ZDA: »Šibenik* 10./15. julija. Proga, Jadransko morje — Severna Evropa: »Ivan Mažura-nič» 16. julija. Proga Jadransko morje — Ciper & Izrael: «Risnjak» 13. julija. ZAHVALA Organizacijski odbor za tržaški velesejem Gospodarskih zbornic SR Slovenije in SR Hrvatske se toplo zahvaljuje spoštovani tržaški javnosti za številni obisk jugoslovanske razstave NA XV. TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU. Posebna zahvala vsem poslovnim krogom in oblastem, ki so pripomogli k uspehu letošnje jugoslovanske razstave. Tito o gospodarskem in socialnem položaju v Jugoslaviji TITO Po svoji izvolitvi za predsednika SFRJ je predsednik Josip Broz Tito v svečanem govoru postavil smernice za socialno-gospodarsko politiko pa tudi za zunanjo politiko v novi zakonodajni dobi v smislu nove u-stave. Posebno veliko pozornost je predsednik posvetil gospodarskemu in socialnemu razvoju. SOCIALISTIČNA DRŽAVA Naglasil je, kako so oči vseh državljanov uprte v voditelje, da bi videli, ali bodo dosledno uresničevali načela ustave. «U-stvarili smo močno socialistično državo, je dejal govornik, ki trdno stoj. na temeljih samoupravljanja- delovnih ljudi v vseh domenah našega družbenega življenja, na temeljih enotnosti ljudstva, cementiranih s pravilno rešitvijo nacionalnega vprašanja, ki je zagotovila, da se sleherni narod sam upravlja v okviru svoje republike, vsi skupaj pa v federaciji, poosebljeni v tem visokem domu. Trdne enotne osnove, na katerih je zgrajena naša socialistična skupnost, so danes zagotovilo svobode, varnosti in mirnega razvoja socializma — edine zanesljive poti vseh naših narodov v skupno veliko in srečno prihodnost.* Tito je v svojih nadaljnjih izvajanjih navedel nekatere zanimive podatke o gospodarskih in socialnih spremembah. NEKDAJ IN DANES Nacionalni dohodek Jugoslavije je danes za približno trikrat večji, kot je bil pred vojno. Industrijska proizvodnja daje približno polovico skupnega narodnega dohodka, ki je petkrat večji kot pred vojno. Kmetijska proizvodnja je bila v preteklem petletju za približno 50 odsto večja, kakor je znašala v predvojnem desetletnem povprečju; na socialističnem sektorju se je kmetijska proizvodnja v tem obdobju zvečala za več kot trikrat. Nekmetijsko prebivalstvo sestavlja danes več kot polovico skupnega prebivalstva, medtem ko se pred vojno ni preživljalo s kmetijstvom samo 25 odsto prebivalstva. Pred vojno je bi- lo samo 300.000 industrijskih delavcev, danes pa je v družbenem sektorju gospodarstva zaposlenih 3.200.000 ljudi, v sami industriji 1.200.000. RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE Zunanja trgovina kaže sicer še precej slabosti, vendar se je njen obseg znatno razširil; v mednarodni blagovni menjavi se je položaj Jugoslavije bistve- da ko se življenjska raven dviga, ima skupnost pravico zahtevati tudi povečanje proizvodnosti dela; kajti zboljšanje življenjskega standarda je pogojeno s povečanjem produkj tivnosti z boljšo organizacijo; dela, z racionalnejšim izkori-j ščanjem proizvajalnih sredstev,; s pravilnejšo razdelitvijo in or-j ganizacijo proizvodnje itd. Danes so velike možnosti gmotnih virov, med temi je zdaj še v:SPLe^tnlL^lk°hcLJei,,VJc1n: I mnogo zamrznjenih, in sicer ne njih šestih letih obseg jugoslovanskega izvoza podvojil. Po svoji sestavi zadobiva jugoslovanski izvoz čedalje bolj značilnosti izvoza razvitih držav. Industrijski proizvodi predstavljajo zdaj približno tri četrtine jugoslovanskega skupnega izvoza; pri tem so proizvodi visoke stopnje izdelave udeleženi s približno 50 odsto (pred vojno samo s 5 odstotki). ŠOLA IN SOCIALNO SKRBSTVO V zadnjih šestih letih se je osebna potrošnja prebivalstva realno povečala za približno 50 odsto, oziroma na prebivalca za približno 44 odsto. Zadnja leta zgradijo v Jugoslaviji več kot 100.000 stanovanj na leto. Omrežje šol in drugih prosvetnih ter kulturnih ustanov se je močno razširilo. Danes obiskuje šole približno 3.5 milijona o-trok in odraslih ali skoraj vsak peti prebivalec Jugoslavije; srednje šole konča vsako leto približno 45.000 dijakov. Z univerz, drugih visokih in višjih šol pride vsako leto približno 20.000 kvalificiranih strokovnjakov raznih strok. Dokaj se je razširilo omrežje zdravstvenih ustanov. S sistemom zdravstvenega zavarovanja so v Jugoslaviji zajeli skoraj celotno prebivalstvo. Za socialno zavarovanje so lani porabili okrog 420 milijard dinarjev. Predsednik je govoril tudi o pomenu samoupravljanja; približno 1.5 milijona ljudi sodeluje v raznih organih družbenega samoupravljanja. ZA ZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI Jugoslavija zdaj lahko zmanjša tempo investicijskih naložb, da bi lahko trošila več za zvišanje življenjske ravni ljudi, to- Spremembe tudi v vrhovih (Nadaljevanje s 1. strani) trajne bolezni, ki bi ovirala maršala Tita pri izvajanju njegovih funkcij, bi te funkcije prevzel predsednik zvezne skupščine E. Kardelj, in sicer do nove izvolitve novega predsednika. V primeru Titove odsotnosti ga bo nadomestoval podpredsednik A. Rankovič. Za predsednika Izvršnega sveta SFRJ je zvezna skupščina izvolila Petra Stamboliča, za podpredsednike pa Borisa Kraigherja, Miloša Miniča in Veljka Zekoviča; za člane Izvršnega sveta so bili izvoljeni Jakov Blaže vič (predsednik Zvezne gospodarske zbornice), dr. Jože Brilej, Fadil Hodža, A v do Humo, Radojka Katič, Milutin Morača. Svetislav Stefanovič in Borko Temelkovski. Zvezna skupščina ima več stalnih odborov. Za predsednika odbora za zunanje zadeve je bil izvoljen Vladimir Popovič, za predsednika odbora za družbeni plan in finance dr. Slavko Komar, za družbeno ekonomske odnose Sergej Kraigher, za industrijo Hairo Kapitanovih, za kmetijstvo Geza Tikvicki itd. V odboru za zunanje zadeve sta tudi Sergej Kraigher in Vida Tomšič. V komisijo za usklajanje zveznih zakonov z ustavo je zvezni zbor izvolil tudi Zorana Poliča. Za predsednika ustavnega sodišča je zvezni zbor na predlog predsednika republike izvolil Blaža Jovanoviča; med sodniki je tudi Aleš Bebler. poročali ob drugih priložnostih — pri kateri so udeležene občina Tržič, trgovinska zbornica v Gorici, goriška pokrajina in družba oziroma državni holding IRI. , Zadovoljiv gospodarski položaj na Goriškem Iz poročila trgovinske zbornice v Gorici o gospodarskem razvoju v maju je razvidno, da se je industrijska dejavnost na Goriškem v tem mesecu razvijala zadovoljivo. Proizvodna dejavnost ladjedelnice je ohranila ugodno raven. V delu so številne ladje različne tonaže, kar zagotavlja tudi za v bodoče razmeroma dobro konjunkturo. V zadnjih časih se je začelo uveljaviti ladjevje iz plastike, zla- sti seveda jadrnice in motorni čolni. Tudi proizvodnja ladijskih motorjev v elektromehanskih delavnicah v Tržiču se razvija ugodno. Kovinska industrija je zabeležila znaten napredek, in to celo v tistih tvor-nicah, ki so še pred nedavnim bile v težavah. Na področju tekstilne industrije se težave pri razpečavanju posebno bombažnega tkiva še niso razblinile. Ugodno se razvija proizvodnja umetnih vlaken, četudi je pred kratkim prišlo do sindikalnih agitacij po vsej Italiji, katere so pričele resno ogrožati normalen potek tekstilne dejavnosti. Lesni operaterji so premostili težave, v katere sta zabredli lesna industrija in proizvodnja vezanih plošč. Na kemičnem področju (barvila, fir-než, sodavica) je položaj ustaljen- V Gorici bodo zgradili novo kemično tovarno, v kateri bodo izdelovali barve in lake. Blagovni promet v tranzitu čez tr-žiško luko je zadovoljiv. čbrekovum ne miruje Za zvezne državne sekretarje (tajnike) so bili imenovani: za narodno obrambo Ivan Vošnjak, za zunanje zadeve Koča Popovič, za industrijo Filip Bajkovič za promet Marin Cetinič, za delo Risto Džunov, za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič, za finance. Kira Gligorov, za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Ingolič, za trgovino Dragotin Kosovac, za notranje zadeve Vojina Lukič, za zdravstvo in socialno politiko Moma Markovič, za proračun in organizacijo uprave Zoran Polič, za pravosodje Arnold Rajh, za informacije Vinko Vinterhalter, za prosveto in kulturo Janez Vipotnik, za sekretarja Zveznega izvršnega sveta dr. Milivoj Rukavina. Zvezni zbor je imenoval za predsednika zveznega komiteja za turizem Milko Kufrin, za zveznega sekretarja za zakonodajo in organizacijo Trajčo Grujoskega, za generalnega direktorja Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Nikola Minčeva in za zveznega sekretarja za splošne gospodarske po ’ j Hajkijo Pozderca. Za zveznega javnega tožilca je bil imenovan dr France Hočevar. DRZNA OPERACIJA NAŠEGA ROJAKA. Dr. Alojz Štrukelj, naš tržaški rojak, ki se je specializiral na področju srčne kirurgije na kliniki prof. M. Do-gliottija v Turinu je nedavno izvršil v bolnišnici v Palmanovi drzno operacijo na 41-letnem bolniku F. Zorzinu. Med operacijo slepiča je dr. štrukelj o-pazil, da je bolniku nehalo biti srce. Kirurg se je odločil za drzno operacijo- Odprl je prsi bolnika ter z masažo spet obudil srce, ki ni že več minut delovalo. O tem redkem uspehu dr. štruklja so obširno poročali tudi italijanski listi. ODKRITJE POLJSKIH ZNANSTVENIKOV. Profesorja Ta-deusz Baranowski in Zygmunt Albert sta z drugimi sodelavci Po dveh letih raziskovanja odkrila v tkivu rakastih človeških obisti, prisotnost encimov »gam-ma - glutamylopeptida siques». V obistih vola so odkrili povsem čist entim ter so analizirali njegove lastnosti. Ta odkritja bodo v veliki meri pripomogla k preiskovanju tumorjev. Poljski učenjaki so svoja od- kritja razložili na mednarodnem kongresu za pobijanje raka v Moskvi ter jih objavili v znanstveni reviji »Glinica et Chdmica-Acta«. ŽELEZNIŠKI PROMET V ITALIJANSKI PRISTANIŠČIH je v primerjavi z lanskim nazadoval za 1,9 odstotka glede prevoza blaga in za 3,2 odstotka glede prevoza potnikov; sicer je po vsej verjetnosti bila kriva tega na-zadevanja huda zima. spričo objektivnih, marveč za radi subjektivnih slabosti in napak. Predsednik je ugotovil, da je povečanje proizvodnosti. dela glavni materialni vir zaj zboljšanje življenjskega stan-: darda. Drži sicer, da je produktivnost dela v Jugoslaviji znat-| no pod povprečjem evropske ravni, toda tudi nagrajevanje je pod ravnijo evropskega povprečja. PROTI PRETIRANEMU OBDAVČENJU IN NAVIJANJU CEN Tito je kritiziral tudi zgreše-; no davčno politiko ljudi, ki mi-j slijo, da morajo vzeti več tiste-; mu podjetju ali proizvajalcu, ki z racionalizacijo, pridnostjo in varčevanjem zasluži več kot drugi. Takšno ravnanje ni v skladu z načeli nagrajevanja po delu. Tito je tudi obsodi navijanje cen ter se dotaknit tudi vprašanja presežka delov-j ne sile, ki ga imajo v Jugoslaviji. Naglasil je, da mora industrija bolj izkoriščati proizvajalna sredstva, skrajšati rok a-mortizacije, saj zastari moder" na industrija že v petih letih-Treba je dvigniti njeno kon-| kurenčnost, da bo lahko nastopala na zunanjih trgih. Dosedanja praksa zelo širokih olaj' šav pri izvozu ne sme več dolgo trajati. Poleg vsega prav gotovo ni spodbuda za znižanje proizvodnih stroškov. Treba je povečati proizvodnost dela. Vi' šoke cene na notranjem trgi niso spodbudne za razširitev -0 povečanje proizvodnje. Bojazen pred tem, da povzroča večja kupna moč širših množic prebivalstva zvišanje cen na trgu, ni umestna. Večja potrošnja j8 gotovo spodbudna za še večje proizvodnjo. Skrajšanje delovnega tedna na 42 ur je šele začetek nadaljnjega skrajševanja delovnega časa, toda vzporedno s tem bo treba uvajati racionalnejšo organizacijo nrois vodnje. REORGANIZACIJA KMETIJSTVA Predsednik je tudi omenil; da pripravljajo jugoslovanski strokovnjaki sedemletni družbeni plan. Ta mora biti realeh-in zato ne preveč napet. K®0-tijstvo je treba zboljšati, zla* sti živinorejo. V nekaterih jih je gibanje v smeri soeiftl1' stične proizvodnje na vasi s® j zmerom počasno, čeprav od te- | ga,'da ostajamo pri individual* ni, zaostali proizvodnji, ni®9 koristi ne kmet ne skupnost-Treba je dvigniti kmetijsk° proizvodnjo, da bo imela skupnost več koristi, toda ne z pravnim ukrepanjem, marve® s prepričevanjem in dokazovanjem s primeri, za kar štorij0 premalo. Kjer ni mogoče ustanoviti velikih socialističnih g0-spodarstev, je treba okrepiti Sl' stem kooperacije in zadrug. Predsednik je ostali del sv®f jega govora posvetil zunaflJ1 politiki ter omenil velike koristi izvajanja načela o miroljufr nem sožitju. Jugoslavija je vsemi državami v dobrih odn°" sih, razen s Kitajsko in Albanijo. Z zadoščenjem je naglasil, da je Organizacija zdrUj Ženih narodov sprejela zamisv sklicanja velike mednarodu0 gospodarske konference, ki S° jo predlagale nevezane držav8 na konferencah v Beogradu $ Kairu. 1/Ta inoV/V ni v planine' HOTEL ADRIA ANKARAN vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! -ha Carica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Tržič kot pristanišče in industrijsko središče (Nadaljevanje s 1. strani) žiču. Pred kratkim je bila tudi ustanovljena posebna delniška družba pod imenom En te zona industriale e portuale di Monfalcone — o tem smo že BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S, P A, - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH L IR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon ŠT. 38-101, 38-045 brzojavni naslov.; BANKRED o-S ^ » o g e. P-H-» < g. o ir -s »a g s a.Pa g s &'&' :• :• 31.— 28.87 31,- Cin (stot. dol. za funt) . . . 117,75 116.50 117,25 10,75 10.75 11 — Cink (stot. dol. za funt) . . . 12.25 12.25 12, < 5 Aluminij (stot. dol. za funt) . . ? .• 22,50 22.50 j.2.50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . . . 79.— 79 — 79,— Živo srebro (dol. za steklenico) 183.— 183,— 183,— Bombaž (stot. dol. za funt) . 35.70 35.65 33,95 Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) . 33.— 33.— 33,— LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . 234 1/4 234 1/4 234 Vi Cin (funt šter. za d. tono) . . ? • 904,— 892 1/2 908,— Cink (funt šter. za d. tono) . . . . 76 5/8 75.— 74% Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 65 3/8 64 1/4 65 Ve SANTOS Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg) 1326.— 1330.— 1322,— italico 420-440 crescenza 350 do 360, gorgonzola 350-360, taleg-gio 380-400, fontina 470-480 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA LODI — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 160-175 iir za kg, v škatlah po Vis kg 200-205, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175-190, po V2 kg 210-220, v tubah po 200 g 63-75-lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130 lir škatla, grah v škatlah pa 1 kg 150-170 iir kg, v škatlah po Vi kg 170-180, droben fižol v škatlah po 1 kg in Vi kg 240-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2300, čebulice v kisu 250 do 270, kumarice v kisu 310 330, paprika 220-240, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 220-230 lir kg, breskve v sirupu 250-300, marelice 270-290, češnje 260-280; tuna v oljčnem o-lju 1100-1200, tunina 650-680, skuše v škatlah po 400 g 110-130 lir škatla, sardine v oljčnem olju 490-520, slana polenovka tipa A 240-250, tipa B 220-250 lir za kg. VINO V preteklem tednu so na mednarodnih tržiščih zabeležili znaten napredek cene sladkorja, pa tudi volne, žita, cina, svinca in cinka. Nazadovala je cena kakaa in kavčuka. VLAKNA MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 585-625 lir za stop/stot, Barbera sup. 13-14 stop. 725-775, Oltrepo’ pavese 10-11 stop. 580-620, matitovan-sko rdeče vino 10-11 stop. 510 do 540, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop 610-680. jSoave belo 11 st on. 570-590, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 630-660, Reggiano 10-11 stop. 530 do 560, mociensko vino 10-11 stop. 530-600, belo vino iz Ro-magne 10-11 stop. 535-545, rdeče 10-11 stop. 535-555, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410 do 450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-700, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 550-670, belo vino iz Mark 540-560, rdeče 540-560, Barlettano extra 14-15 stop. 530 do 560, navadno 13-14 stop. 515 do 535, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 550-570, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 540-550, rdeče 13,5-14,5 stop. 540-560 lir za stop/stot. Mednarodno posvetovanje o usnju V Londonu so te dni odprli mednarodno razstavo usnja (International Leather Fair). Ob tej priliki je bilo zasedanje Združenja evropskih trgovcev na debelo s kožami in usnjem, pri katerem so sodelovala tudi odposlanstva držav članic Skupnega evropskega tržišča ter Švice in Velike Britanije. Strokovnjaki iz Nemčije, Italije, Nizozemske in Švice so razčlenili položaj usnjene trgovine v lastni deželi, nakar so vsi udeleženci zasedanja proučili najbolj pereča vprašanja, organizacijskega in tehničnega značaja. Razpravljali so zlasti o razvoju spiošnoevropske trgovine z usnjem, o znatnih prednostih, ki jih lahko na tem področju nudijo nove plastične snovi; o u-voznem davku na usnje in drugih problemih carine, o uvoznih kontingentih in o naj novejših pogodbah, ki urejajo trgovinsko izmenjavo z usnjem med evropskimi državami. Prihodnje zasedanje tega združenja bo 10. decembra letos v Parizu ob priliki «Tedna usnja«. IZVOZ JUGOSLOVANSKE OBUTVE POVEČAN Po naj novejših podatkih je v prvi polovici tekočega leta jugoslovanska industrija obutve izvozila 1,9 milijona parov čevljev. Glede na doseženo proizvodnjo in na število ugodno zaključenih kupčij računajo, da bodo v prihodnjih šestih mesecih tega leta izvozili nadaljnja 2,3 milijona parov čevljev. To pomeni, da bo konec leta 1963 skupen izvoz znašal 4,2 milijona parov, kar pa daleč presega načrt, po katerem naj bi v tem letu izvozili 2,8 milijona parov čevljev. Strokovnjaki menijo, da se zmogljivost proizvodnje nenehno veča. NOVI KONTINGENTI ZA IZVOZ SUROVE KOŽE KOŽE BANKOVCI V CURIHU 8.7.1963 JA (1 dolar) nglija (1 funt št.) ranči j a 1100 n. fr.) ali ja GOO lir) /stri j a GOO šil.) 5SR (100 kr.) emčija (100 DM) ?! rij a (100 b. fr.) -orlclro (100 kr) izozemska GOO gold.) panija (100 pezet) rgentina (100 nezov) gipt G eg. funt) rgoslavija (100 din) vstralija (1 av. funt) DRŽAVNE OBVEZNICE UONI DEL TESORO — 5%) KOVINE Cena cina se je na londonskem trgu okrepila. Sicer je General Services Administra-tion razpečala samo 50 ton cina, medtem ko so ponudbe dosegle vsega 400 ton; Razpečala ga je po cenah med 1,13 in 1,58 dolarja na funt, odvisno pač od kakovosti kovine. Malajska proizvodnja cina se je dvigni-}a na 24.607 ton v prvih petih mesecih letos; to pomeni 686 ton več, kakor v istem času la; ni. Glavni odbor pri londonski kovinski borzi sodi, da bi bilo treba vspostaviti tesnejšo zvezo z Mednarodnim svetom za cin, kajti le tako bi se dalo preprečiti neredno nihanje cen. Svinec je v Londonu napredoval, tudi glede na to, da so največji ameriški in kanadski proizvajalci sklenili prodajati ga po višji ceni. V prvih petih mesecih tega leta je Velika Britanija porabila 160.029 ton svinca, kar pomeni 3 odsto več kot v istem razdobju preteklega leta. TEČAJI z dne 5. julija (v oklepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna) LONDON G funt šterhng za 1 tono 1.016 kg): baker standardne vrste proti takojšnji izročitvi neiz-premenjen pri 2341/«; cink 74% (74(1). NEW YORK (1 stotinka dolarja za 1 funt): baker v I. terminu 29,76 (29,63); svinec New York ostal pri 10,75, cink Saint Louis ohranil 11 Ve", aluminij v lingotih nespremenjen pri 2,50; antimon Laredo (1 dolar za 1 tono) ostal pri 32y2; lite železo pri 63,33; Buf-falo 63‘A; živo srebro (v steklenicah po 76 funtov) 182 — 185 (183—186). Dospelost Tečaji 1.4.64 100,40 1.4.65 100,77 1.4.66 102,05 1.1.68 102,02 1.4.69 102,— 1.1.70 102,65 1.1.71 102,90 Stanovitnost v prodaji volne na avstralskih dražbah je odjeknila na vseh tržiščih za terminsko prodajo. Avstralska proizvodnja volne v sezoni 1962-1963 bo za celih 6 odsto prekosila proizvodnjo v sezoni 1961-1962, ki je dotlej veljala za najvišjo. Izvoz kodeljaste volne iz desetih glavnih držav proizvajalk se je v prvem tromesečju letos dvignil na 68 milijonov funtov proti 59,3 milijona funtov v istem času lani. TEČAJI, VOLNA. New York (1 stotinka dolarja za 1 funt): vrsta suint proti takojšnji izročitvi 132 (131); vrsta tops proti takojšnji izročitvi 169 G68,5). London (kodeljasta volna vrste 64’ sB.; 1 peni j za 1 funt); 118,3 (115,2). Antvverpen (avstralskega tipa; 1 belgijski frank za 1 kg); 155% (152V2). Roubaix: 15,05 (15,00). BOM- BAŽ New York (1 stotinka dolarja za 1 funt): proti takojšnji izročitvi jjeizpremenjeno pri 35,65; proti izročitvi v juliju 33,75 (33,93). SAO PAULO (državna pogodba št. 5; v kruzej-rih in stotinkah dolarja za 1 kg): proti takojšnji izročitvi 39,30 (38,55). JUTA. London (1 funt šterling za 1 tono): vrsta first marks neizpremenjeno pri 110. MILAN — Cene veljajo od zbiralca do strojarne, prometni davek vštet. Krave z glavo in parklji do 30 kg 180-195, čez 30 kg 180-90, voli z glavo m parklji 185-195, biki čez 4q kg težki 150-160, hrbti volov in krav 360-390, goveja ramena 200-220, Poki 130-140; teleta brez glave in parkljev do' 4 kg 500-530, 4 do 6 kg- težka 600-650, 6 do 8 kg 560 590, 8 do 12 kg 480-480, junci brez glave in parkljev od 2 dc 20 kg težki 350-390, 20 do 26 kg 280-310, žrebeta 6 do 12 kg težka 270-290, konji 190-200, mule 80-90, osli 60-70, jagnjeta «berger» 1300-1400, jagnjeta z belo volno 1000 do 1150 lir za 100 kož, kozice 2600-2700, koze 800-825 lir za 100 kož. Velike količine kave v tržaški luki V tržaško pristanišče sta prispeli dve trgovski ladji z tovorom kave. Ladja «Mikinai», ki je last neke ameriške plovne družbe, je pripeljala 400 ton kave in okoli sto ton bombaža. Ladja «Vidaland», ki pripada isti ameriški družbi pa je imela na krovu 300 ton kave, namenjene krajevnim operaterjem in 250 ton kave ter bombaža za druge italijanske tvrdke, Skupno je bilo izkrcanih nekaj več kot 11.660 vreč kave, vsaka po 60 kg. Ministrstvo za trgovino s tujino je za drugo polletje 1963 določilo nov kontingent za izvoz surove kože v države, ki so označene na seznamu «Ex-port« (razen držav članic EGS). Kontingent znaša 200 ton ovčje in kozje surove kože, ki je ni mogoče uporabiti za krznarstvo-Za isto dobo je tudi dovolilo ocarinjen izvoz (dogana con-trollata) v prej omenjene države 1.334 stotov surove zajčje kože; 10 odsto teh kož mora biti belih, kontingent pa je razdeljen v dva tromesečna 0-broka po 667 stotov vsak. Zajčja koža sme biti cela ali v kosih in uporabna ali pa neuporabna za krznarstvo. Izvozili je bodo skozi sledeče carinarnice: Genova 223 stotov, od katerih 22,30 stota belih; Milan 222, od katerih 22,20 belih; Livorno 222 (22,20 belih). Možni ostanki prvega obroka ne bodo prišli v poštev za drugi obrok. mm KMEČKE ZVEZE Brez strojev ne pojde Vprašanje večjega pridelka in pomanjkanja delavcev narekujeta uporabo strojnega o-rodja. V ta namen smo opustili, oziroma opuščamo setev na široko in uvajamo setev (saditev) v vrstah. Kjer se tega ne drže, ne morejo zmagovati pravilnega oskrbovanja poljskih rastlin: pietve, osipavanja itd. Brez teh opravil pa pridelki, posebno pa okopavme ne morajo dobro uspevati. Za žito so nekoč rekli: Pletev— dobra žetev. To nedvomno drži tudi za ostale pridelke; saj s tem opravilom zemljo zračimo. To je zlasti potrebno v času suše, ko se težka zemlja strdi in ne mo-, re dihati, hočemo reči, da zastane pronicanje vlage iz spodnjih v gornje plasti in vpijanje zračne vlage. To velja tudi za trto. Z rahljanjem zemeljske skorje ustvarimo boljše pogoje koreninam vinske trte, nadzemeljskim delom pa pomagamo ostraniti nadležni visokorastni plevel, ki pospešuje razvoj glivičnih bolezni na listih in grozdju, jemlje trti hrano in vlago. Rahljanje vršimo brž ko je to potrebno, to je navadno 2 do 4-krat do trgatve. Ponekod obračajo zemljo samo enkrat, visoki plevel pa po potrebi izrujejo. Vendar tam, kjer je rahljanje potrebno zaradi sestave zemlje (težka zbita zemlja —■ kot so primeri pri nas) ga opravljamo redno. Zemlja mora biti za to delo primerna: ne premokra in ne presuha. Z ročnim delom je to res le težko izvedljivo, ker padejo v ta čas razna druga vinogradniška de- Živalska jetika nevarna tudi človeku Goveja jetika se z lahkoto prenaša na druge domače živali v hlevu ali v njegovi bližini: na konje, prašiče, ovce, koze, pse, mačke in celo na človeka. Marsikje se je namreč zgodilo, da se je človek okužil z govejem tipom jetičnega bacila in ta oblika bolezni je prav tako huda kakor človeška sušica. la, ki jih moramo izvršiti le ročno. Nujno je torej potreben okopalnik ali celo motorno vozilo; prvi naj zamenja motiko (sapon), stroj pa vinogradnikove žulje in znoj. ŽVEPLJAJMO PRAVOČASNO! NOVI KONTINGENTI ZA UVOZ SVININE KAVČUK Cena kavčuku je na vseh tržiščih nazadovala. V Singapu-ru je dosegla v zadnjih petih letih na)nižji tečaj. Sovjetska zveza bo v tekočem mesecu občutno skrčila nakup malajskega gumija, in sicer na približno 12.000 ton. TEČAJI, LONDON (1 dolar za 1 funt): vrsta R.S.S. proti takojšnji izročitvi 215/16 — 2l3/e (21 9/16—21 11/16); vrsti fumč in cotelč proti takojšnji izročitvi 215/16 — 22 1/16 (22 3/16—22 3/16). SINGAPUR (1 dolar za 1 funt): 72—72Ve (73‘A—73’A). NEW YORK (1 stotinka dolarja za 1 funt): 29,25 (26,75). ŽIVILA Cena sladkorju je poskočila na londonskem in newyorškem trgu. Ameriški gospodarski odsek za poljedelstvo računa, da znaša svetovna proizvodnja sladkorja za sezono 1962-1963 približno 54,5 milijona ton, kar naj bi predstavljalo 1,7 milijona ton sladkorja manj, kakor pa je bilo izračunano v lanskem novembru. Cena kavi je v New Yorku ostala nespremenjena. Svetovno proizvodnjo kave cenijo za sezono 1962-1963 na 66,1 milijona vreč; to prekaša kar za 4 milijone ton svetovno povpraševanje. TEČAJI, NEW YORK (1 stotinka dolarja za 1 funt): ka-kao proti izročitvi v juliju 22,20 (22,34); proti izročitvi v septembru 22,85 (23,13). Kava je v pogodbi «B» proti izročitvi v juliju ohranila 34,00. Sladkor proti takojšnji izročitvi 9,67 (9,55); proti izročitvi v septem bru 9,30 (8,35). ŽITARICE CHICAGO (1 stotinka dolarja za 1 bušel): žito proti izročitvi v juliju 183‘A (1845A); proti izročitvi v septembru 185% (186Ve). Koruza proti izročitvi v juliju 129 (127); proti izročitvi v septembru 125‘A (123%). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. Ministrstvo za trgovino s tujino je za čas od 1. julija do 1- septembra letos dovolilo uvoz sledečih kontingentov sveže in zmrznjene svimne v kosih: Iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti in Pto-ma 12.000 stotov svinjskega mesa, porazdeljenih takole: Mi- lan 1.900, Neapelj 565, Chiasso 1.900, Ventimiglia 915, Torino 850, Bologna 1.975, Como 1.900, Rim 1.555 in Verona 440. Iz držav, ki so označene na seznamu «A» Import (razen držav članic EGS in PTOMA) 6.000 stotov in sicer 335 skozi Milan, skozi Chiasso 400, Genova 900, Ponteba 265, Neapelj 235, Do-modossola 265, Bologna 1.060, Como 880, Rim 165, Verona 165 in Trst 1.330 stotov. Uvoz skozi Genovo je dovoljen samo za svinino . argentinskega izvora. .GOSPODARSTVO' Na vsa ostala vinogradniška opravila, kot na pr. odstranjevanje jalovih (nerodnih) poganjkov, 2 do 3-kratno vezanje poganjkov (kar je odvisno od rasti mladik), prikrajševanje zalistnih (pazdušnih) poganjkov, ki odjemajo hrano rodnim Goveji jetiki so najbolj podvržene ovce, ki dobijo odprto pljučno jetiko (s kavernami). Podvrženi so ji tudi konji, kar se je pokazalo zlasti v zadnjih letih in je povzročilo veliko začudenje in preplah; doslej so namreč strokovnjaki domnevali, da se te živali spričo njihove odpornosti, jetika ne loti. Prašiči se po navadi okužijo z mlekom. Bacil jetike v mleku uniči šele visoka pasterizacija pri 82 stopinjah C. ali pa najmanj 10 minutno vrenje mleka. Tega bacila ni v trdih sirih, pač pa se človek največkrat okuži z uživanjem mehkih sirov, sirotke, masla in kislega mleka jetičnih molznic. Zaradi vimenske jetike je nevarno tudi kozje mleko, če ga pred uporabo dobro ne prekuhamo. Mačke obolijo predvsem po okužbi t mlekom jetičnih krav; naj pogostejša bolezenska oblika je pri njih škrofulozna jetika, ki jo pogosto zasledimo tudi pri prašičih. Psi se v glavnem okužijo s človeškim tipom jetike; niso namreč v neposrednem stiku z živino in drugimi živalmi, pač pa se držijo pretežno na dvorišču, kjer ližejo in žro hrano po tleh; pri tem lahko naletijo na jetične izpljunke človeka. Nekoliko manj je raz- tudi ta se lahko prenese na človeka. Iz teh podatkov vidimo, da je jetiko zelo težko zatreti. Ni dovolj da uničimo njen bacil samo pri goveji živini; vse živali moramo natanko pregledati, hlev, dvorišče in druge prostore pa temeljito razkužiti. Vse to moramo storiti vsaj enkrat na leto. Dokler ne bomo izkoreninili vseh žarišč te bolezni, bodo živina, in druge živali, pa tudi človek v stalni nevarnosti. K. Gl. X n Uspela vinska razstava Prejšnjo soboto so v Nabrežini odprli 2- vinsko razstavo, ki jo je priredila devinsko-na-brežinska občina. Otvoritvi razstave, ki je trajala do pozne ure naslednjega dne, so priso-stovali tudi predstavniki tržaških oblasti in številni strokovnjaki, ki so se laskavo izrekli o kakovosti razstavljenih vin. Bela in črna vina je razstavljalo 17 kmetov iz Nabrežine, Mavhinj, Medje vasi, Slivnega, šempolaja, Prečnika, Praprota in Trnovce. Nagrajeni so bili za bela vina Lambert Pertot iz Nabrežine, Josip Marušič iz Sliv- lija nega in Avgust Radetič iz Med- je je vasi; za črna vina Franc še-mec iz Prečnika, Rado Kosmi-na iz šempolaja in Alojz Mer-kuža iz Trnovce. Nagradni slovesnosti v Sesljanu so prisostvovali nabrežinski občinski svet z županom kakor tudi ravna- I dir telj urada za kmetijstvo pri generalnem vladnem komisariatu dr. Zatta, predstavniki kmetij- II gov tu okv 196 no žar ske ske 1 gos 'T tn se 3e Poj opi kre opi hu dvi mil v : ba v i kal stij širjena jetika med perutnino; sko razstavo. ^ vv*p pioUotCVVlUAi lullcLlj* > skega nadzorništva dr. Baša in izv dr. Radillo pa tudi tajnik Kmečke zveze inž. j. Pečenko ter poveljnik karabinjerjev. Dr. Zatta je pohvalil vinogradnike pa tudi devinsko-nabrežinsko občinsko upravo, ki je priredila vin- mladikam, na 1 do 3 liste, so našemu vinogradniku že dobro znana, kot mu je že v krvi skrb za zatiranje glivičnih bolezni — r mospore in oidija. Prvi prija bolj vlažno .drugi že zračna vlaga brez dežja. Prej se v vinograd vtihotapi oidij, kot pa peronospora Zaradi tega je u-mestno pogosto žveplanje, se pravi, da je razen prvega (ko so poganjki dolgi okrog 10 cm), drugega (pred cvetjem) in tretjega žveplanja (ko so jagode debele kot grahovo zrnje) potrebno še nekajkratno žveplanje, in to zlasti pri sortah, ki so za to bolezen zelo občutljive. Rahlo žveplanje ni v vinogradu nikoli odvečno, saj razen te bolezni zatira razne hrošče, vinsko pršico i. dr. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Na-rdča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Liubljana, Stritarjeva ul 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva trža- škega tisaa (ZTT) Trst JfttsAlUAj&fMi KbfISA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX; 03-517 5 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah m sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodaj anje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd Zagreb. Ljubljana Rijeka Maribor. Sarajevo Sežana Subotica Novi Sad Zrenja-nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina. Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 KMEČKA BANKA O. J. GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 I Jui dri dri let goi od< ju E Ita od: let- jut mi (15 Sto PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE la goriziana Gorica Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo I Sos bo izv vei bo brs 6V( Ir a if s