/       .....        Hvaležni sin.
(Povest, Pusl.   V. -ž—.
Sin ubozega črevljarja slovenske vasiee si je V daljnjej Ameriki pridobil s pridaostjo nekaj imenja, ter se je zopet vernol v svojo domovino, kjer si je v velicem mestu kupil lepo' hižo, ter ondu začel kupčevati. Njegova rodi-telja eta se ga često spominjala, gorko želeč, da to ga Bog vselej ia povsod.
_^ 21 -
imel pod svojim krilom.   Tudi sin nij zabil roiiteljev, kajti jedva se je  *bil v velicem mesti ustanovil, ko zasede konja ter hajdi k predragim svojim!
Ura je zvečer uže odbila deset, a črevljar in njegova žena sta ležala v terdem spanji, ko ju vzbudi terkanje na vežna vrata. ; ^. v !.,<:. r,,, .-.ž.^iap
,,Odprite!" kliče sin, ,,vaš sia Marko je prišel."
nTo pojdi komu druzemu pripovedovat, če hočeš," odgovori starec, ge omamljen od spaaja, ntu nčmaš ničesar opraviti! Moj sin res aij še mertev, a vendar je zdaj v Ameriki!"
flPovernol se je od tam," zagovarja se sin, ^ter se zdaj mžni z vama. Odprita mi, ter mi dajta k sebi priti, draga moja!"
nJakob," deje mu ž§na, rčaj, vendar bi ntegnilo biti dobro, ako greva pogledat, ali je to res naju sin; po glasu mu je podoben, vse mislim, da ne bode nihče drug, nego on."
Oča vstaae s postelje in prižge luč; a mati se v naglici ogeme z ve-liko plahto, ter oba gresta odpirat. — Nij se prevarfla! — Pred njo je stai nje preljubi Marko, oblečen gospodski ia z gosto brado. Vendar je to nij ovi-ralo, da bi ga ne bila priserčno objela in pritisnola na materino serce. Jedaako je bil tudi Jakob sinoTega prihoda radosten.         ,  .,   . „, u ,    , .     , ;.,,,
Veselja v hiži nij bilo ni konca ni kraja.           • -             ¦ ¦       \'- ; (
,f..., Ko so se prestali veseliti, opomni se sin svojega konja, katerega je bil ostavil zunaj pod milim nebom. Odvedel ga je zatorej najpervo k jedinej kravi v hlev. Potlej je sedla vsa trojica okolo peči, ter sin jarae pripovedovati, kaj je izkusil, potnj6č po širocem svetu; kakove zapr^ke so ga srečavale na potu, koliko truda je prebil, predno si je pridobil imovino. Pazljivo sta ga poslu-šala oča in mati; posebno jima je zadnja točka te povčsti delala veselje in , žalost.                                                                                                ,v
Okončavši svoje prigodke sin roditeljema ponudi d41 svoje "imovine, prosfeč, naj bi oča odslej džlo ostavil.
nNe, moj dragi sinko," reče staree, dela sem uže tako vajen, da bi se mi tožilo pohajkovati brez opraTila."
rKaj ?" začudi se sia,  nali vam uže nij izkrajaji čas misliti o počitku
v svojih starih dneh? Vas ne silim, da bi šli iz doinače vasi, ae,   aam vem,
kako bi vam ta ločitva težko dela;   a veselite  se po  s?oje.>   Ne jemljite
uže težavnih del v r6ko,  in s  kratka,  dajte si nekoliko mird  in počitka ter
. se poživite z vinsko kapljico!"
Ker je bila še mati sinovih mislij, zatorej se ttidi oča nij smel dalje braniti.
nTebi na ljubav, Marko," reče Jakob,   ,,h.o6em od denes le sam sebi in gospodu župoiku popravljati skoraje, — a moji znanci naj si poiščč dru-zega črevljarja!"
Ko je bilo to ukreueao, použil je sia še večerjo, katero mu je bila mati ^c' berzo aapravila.   Preaočil je z očetom ia materjo skupaj aa jedaej postelji, sladil ga je zopet otročji občutek,  katerega aehvaležni otroci niti ne nm6jo niti ne zaajo.
Jutrodaa se sia zopet poverae v mesto, davši roditeljema 300 goldinar-- jev, — in čudo! — v malo tedaih pride oča v mesto!
*- 22 -
Btf   "    nO8a!u kaj vas je s&n prineslo ?" rsklikne Marko ves radosten."
nMarko!" odgovori pošteni črevljar, ,,prinesel sem ti Tse tvoje novce, Tzemi je, a mžni daj, da ostanem, kar sem bil, — delaven črevljar. Zadnje dni malo da nijsem umerl, tako se mi je tožilo ! To naj te uči, da ne bodeš m&iil, kakor bi jedino pozemeljsko bogastvo  in sreča mogla človeka ohraniti
fvve8elega ia zdravega,   ker obilo  mu  tudi koristi  zmerna delavnost ia prid-nost".