Etnolog 17 (2007)
PORABSKI SLOVENCI V MESTNIH OKOLJIH
Katalin Munda Hirnök
167
IZVLEČEK
Prispevek prinaša nova spoznanja o v mestnih okoljih živečih porabskih Slovencih, ki so še
danes bolj ali manj obrobno prisotni v slovenskih znanstvenih in strokovnih razpravah. Razprava
temelji na analizi osebnih intervjujev in pričevanj, zbranih v okviru terenske raziskave “Polo`aj
Slovencev zunaj obmo~ja avtohtone poselitve”, opravljene leta 2002 in 2003.
V prispevku so osvetljeni predvsem vzroki, ki so vplivali na porabske Slovence, da so se odselili
v   notranjost Mad`arske v razli~nih ~asovnih obdobjih, kakor tudi izku{nje v novem okolju
ter njihova politi~na in kulturna organiziranost, ki je rezultat postopnega izbolj{anja pravnega
varstva narodnih in etni~nih manj{in na Mad`arskem.
Ključne besettes porabski Slovenci, Mad`arska, notranje izseljenstvo, izku{nje v novem
okolju, politi~na in kulturna organiziranost
ABSTRACT
The article presents new fi ndings on the Porabje Slovenes who live in urban environments, a
population that is only marginally present in modern Slovene scientifi c and professional treatises.
The article is based on an analysis of personal interviews and statements collected as part of the
fi eld research entitled “The position of the Slovenes outside the area of autochthonous settlement”,
carried out in 2002 and 2003. The article mainly sheds light on the reasons which made the
Porabje Slovene move to inland areas of Hungary in different periods, their experiences in the
new environments, and the political and cultural organisations resulting from the improved
legal protection of the national and ethnic minorities in Hungary.
Key words: Porabje Slovenes, Hungary, internal migration, experiences in new environments,
political and cultural organisations
Uvod
Porabski Slovenci so bili do sedaj predmet številnih raziskav, ne le domačih strokovnjakov, temveč tudi strokovnjakov večinskega naroda in države matičnega naroda (Munda Hirnök 2006a: 83-85). Ko pa govorimo o tistih Slovencih, ki živijo zunaj območja avtohtone poselitve, bodisi v Monoštru, na obrobju slovenskega etničnega
Katalin Munda Hirnök
ozemlja ali v drugih ve~jih in manj{ih mestih na Mad`arskem ter razpr{eni po vsej dr`avi, ugotavljamo, da je bila ta populacija do sedaj skoraj prezrta v {tudijah.1
Z vidika obravnavane tematike ima posebno te`o raziskava Slovenci v mestih – Mono{ter iz sredine osemdesetih let 20. stoletja. Raziskava je na podlagi intervjujev v 15 slovenskih dru`inah, ki so se v {estdesetih letih 20. stoletja iz okoli{kih vasi preselile v Mono{ter, preu~evala spremembe v na~inu `ivljenja, ugotavljala predvsem procese ohranjanja oz. opu{~anja tradicionalne kulture in posledi~no slovenske identitete v ve~inskem mad`arskem okolju (Hirnök, Kozar - Muki~ 1986: 487–493). Omenjena raziskava ~asovno sovpada s strokovnimi razpravami in usmeritvami slovenske etnolo{ke stroke, ko so nekateri vodilni etnologi poudarjali pomembnost raz{iritve raziskav na~ina
`ivljenja Slovencev na mestna jedra na obrobju slovenskega etni~nega ozemlja (Trst,
168
Gorica, Celovec, Radkersburg, Mono{ter ipd.), kakor tudi na tista mesta, ki sicer ne
sodijo k slovenskemu etni~nemu ozemlju (npr. Zagreb, Gradec, Dunaj, Budimpe{ta,
Beograd), so pa zaradi bli`ine in razvitosti skozi razli~na zgodovinska obdobja privla~ila
Slovence. Nekateri so imeli intenzivne stike z omenjenimi mesti in so se tudi preselili
vanje (Kremen{ek 1986: 482–484). Raziskava o Slovencih v Mono{tru potrjuje, da sta
bili obe doma~i etnologinji, Kozar - Muki~eva in Hirnökova, v tesnem stiku s slovensko
etnolo{ko stroko in sta sodelovali tudi v kasnej{ih dolgoro~nih “vseslovenskih” projektih,
kot npr. Na~in `ivljenja Slovencev v 20. stoletju ali Slovenski etnolo{ki leksikon.
V  ostalih {tudijah o Slovencih zunaj Porabja zasledimo le podatke o popisih prebivalstva ({tevilo Slovencev, kraji in `upanije, kjer so naseljeni), izjema je [omodska `upanija, ki izstopa tudi zaradi nekdanje, po novej{ih podatkih (predvsem etnolo{kih) `e izginule slovenske naselitve okrog Taranyja.2
V zadnjih petnajstih letih smo zasledili podatke o Slovencih zunaj Porabja, tudi o tistih, ki `ivijo v mestnih okoljih, predvsem v manj{inskih medijih.3 Ti podatki se nana{ajo na njihovo politi~no in kulturno organiziranost, na predstavitev njihovih programov ipd. ^lanki so po navadi kratki in predvsem informativni, kljub temu pa so kot vir za raziskovalce (lahko) koristni.
[tevil~ni prikaz Slovencev po statisti~nih podatkih in jedra slovenske razpr{ene poselitve
Porabje je obmo~je z izjemno nizko kriti~no maso. Na Mad`arskem `ivi okrog 5000 Slovencev. Porabje lahko ozna~imo kot obmo~je intenzivnega sezonstva (Munda Hirnök 1992: 238–248, 2003a: 119–128) in izseljevanja (Kozar - Muki~ 2003: 111–118).
Po podatkih popisa prebivalstva za leto 2001 ugotavljamo, da so v Porabju brez Mono{tra (ki vklju~uje tudi Slovensko ves) na{teli 1.031 oseb s slovensko narodnostjo,
1 Podobne ugotovitve veljajo za Slovence npr. v Avstriji in v Italiji. Na selitvene procese, na obstoj “notranjega izseljenstva” sta v svojih delih opozorila Zupan~i~ 1999 in Bufon 1992.
2 O na~inu `ivljenja Slovencev v Taranyju v [omodski `upaniji glej Kozar - Muki~ 1984, 1996.
3 Gre za ~asopis Porabje (1991) in za Slovenski koledar (1986), izdajatelj je Zveza Slovencev na Mad`arskem.
Porabski Slovenci v mestnih okoljih
na Mad`arskem pa skupaj 3.040.4 Iz tega sledi, da ve~ kot polovica popisanih Slovenk in Slovencev na Mad`arskem `ivi razpr{eno v razli~nih predelih Mad`arske, zunaj obmo~ja avtohtone poselitve, Slovenskega Porabja.
Po podatkih popisa prebivalstva za leto 2001 so v Szombathelyu na{teli 75 oseb s slovensko narodnostjo, v Mosonmagyaróváru 29, v Budimpe{ti pa 359. Statisti~ni podatki ka`ejo, da se je med letoma 1990 in 2001 {tevilo Slovencev v omenjenih mestih
znatno pove~alo.5
Strokovnjaki omenjajo {tiri jedra slovenske razpr{ene poselitve: zahodna
Mad`arska (sem sodi tudi @elezna (Vas) `upanija in `upanija Győr-Moson-Sopron),
obmo~je osrednje Mad`arske z Budimpe{to, obmo~je ju`ne Mad`arske ([omodska
`upanija in Baranya), o ~etrtem razpr{enem jedru pa ne moremo govoriti, kajti vzhodna
169 polovica Mad`arske je s Slovenci zelo redko naseljena (Zupan~i~ 2000: 133–134).
Omenjeno notranje izseljenstvo se je izoblikovalo v dalj{em ~asovnem obdobju
in iz razli~nih razlogov: v ~asu nekdanje monarhije, ko so se sprva selili kot sezonci ali
zaradi poklicnih dol`nosti; mo~nej{e razseljevanje je sledilo zlasti v obdobju po drugi
svetovni vojni (tu gre za prebivalce, ki so jih mad`arske oblasti izselile iz Porabja v
~asu takoj po informbiroju6, ter za poznej{e, predvsem ekonomske migrante). Proces
odseljevanja iz Porabja zaradi ekonomskih in drugih razlogov (izobra`evanje, sklenitev
zakonskih zvez itd.) je zaznati vse do danes (Munda Hirnök 2006b: 214).
Terenska raziskava
Polo`aj porabskih Slovencev v ve~inskih (mad`arskih) mestnih okoljih na Mad`arskem bomo predstavili na podlagi izsledkov raziskave “Polo`aj Slovencev zunaj obmo~ja avtohtone poselitve”, opravljene leta 2002 in 2003.7 Prostorsko smo se omejili na tri mestna jedra: Szombathely (`upanija Vas), Mosonmagyaróvár (`upanija Győr-Moson-Sopron), Budimpe{ta (`upanija Pest), kjer `ivijo Slovenci v ve~jem ali manj{em {tevilu. Za izvedbo intervjujev smo uporabljali polstrukturirani vpra{alnik, ki je vseboval dolo~ene skupine vpra{anj, s katerimi smo `eleli ugotoviti in ovrednotiti: zgodovinske dogodke (zlasti po drugi svetovni vojni); vzroke odseljevanja Slovencev iz Porabja v mestna jedra Mad`arske; demografske podatke o Slovencih na Mad`arskem s poudarkom na Slovencih v treh mestih; medsebojno povezanost v obdobju pred politi~nimi spremembami ter po letu 1990; percepcije in stali{~a o mad`arski in slovenski
4 Glej Népszámlálás 2001. 4. Nemzeti kötődés. A nemzeti, etnikai kisebbségek adatai. Budapest. 2002.
5 Med popisnimi kriteriji za ugotavljanje strukture narodnih in etni~nih manj{in je vpra{alnik vseboval dva nova kriterija, in sicer “uporabo jezika v dru`ini, med prijatelji” ter “pripadnost h kulturnim vrednotam in tradicijam”. Po drugem kriteriju najdemo najve~ Slovencev na Mad`arskem (3442 oseb) na sploh. Ta ugotovitev velja tudi za Szombathely (79 oseb) in Mosonmagyaróvár (30 oseb), medtem ko v Budimpe{ti najdemo najve~ Slovencev po prvem kriteriju (427 oseb). Glej Kovács 2003 in opombo 4.
6 To obdobje po sporu med Mad`arsko in Jugoslavijo zaradi resolucije kominforma (1948) je s seboj prineslo ve~kratne popise prebivalstva, preseljevanje, psiholo{ko propagando, popolno zaprtje meje, gospodarsko nazadovanje ter zatrlo skromen za~etek manj{inskega {olstva.
7 Raziskavo smo izvajali na In{titutu za narodnostna vpra{anja v sodelovanju z Muzejem Savaria v Szombathelyu, nosilka dr. Katalin Munda Hirnök, sodelavca Marija Kozar - Muki~ in dr. Attila Ko-vács. Raziskavo sta fi nan~no podprla Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Katalin Munda Hirnök
manj{inski politiki; spremljanje manj{inskih medijev; raven povezanosti Slovencev
v Szombathelyu, Mosonmagyaróváru in v Budimpe{ti z avtohtonim poselitvenim
obmo~jem, s Slovenci in z njihovimi organizacijami v drugih mestnih jedrih ter s
Slovenijo; ohranjanje elementov tradicionalne kulture.
Zbiranje podatkov (osebni intervjuji) v Szombathelyu je potekalo v ~asu med
oktobrom in novembrom leta 2002, v Mosonmagyaróváru julija leta 2003, v Budimpe{ti
pa septembra leta 2003. Pri oblikovanju manj{ega vzorca (v Szombathelyu smo anketirali
13 oseb, v Mosonmagyaróváru 15 oseb, v Budimpe{ti pa 14 oseb) 8 v omenjenih mestih
smo upo{tevali pripravljenost in odprtost ljudi, ki so vklju~eni v slovenske manj{inske
organizacije (bodisi v dru{tva ali samouprave).
Anketiranci so imeli mo`nost izbire jezika, v katerem je potekalo intervjuvanje, 170
saj so bili anketarji dvojezi~ni. Poleg mad`ar{~ine in knji`ne sloven{~ine so bili ve{~i
tudi porabskega nare~ja, in ravno obvladanje nare~ja se je pokazalo kot nujno, kajti
materin{~ina ve~ine anketirancev je porabsko nare~je, slovenski knji`ni jezik slabo
obvladajo.
Predstavitev izbranih rezultatov raziskave
Nekateri rezultati terenske raziskave so bili `e parcialno objavljeni v strokovni periodiki in predstavljeni na znanstvenih konferencah, kljub temu jih bomo tudi v tej razpravi povzeli, navajali, kajti brez tega bi te`je razumeli obravnavano tematiko.
V nadaljevanju bomo analizirali sklop vpra{anj, s katerimi `elimo na podlagi zbranih terenskih podatkov osvetliti predvsem a) ~as in vzrok odselitve iz Porabja v mestna okolja, b) izku{nje v novem okolju in c) politi~no in kulturno organiziranost.
^as in vzrok odselitve iz Porabja v mestna okolja
Podrobna analiza pri~evanj anketirancev nam ka`e, da se je dobra tretjina Slovencev preselila v Szombathely v osemdesetih letih 20. stoletja, po starostni strukturi jih lahko uvr{~amo v srednjo generacijo. Ostali, to so predstavniki starej{e generacije,
8 Demografska struktura vzorca (13 intervjuvancev – to je 17,3 % od vseh, ki so se leta 2001 opredelili za Slovence) v Szombathelyu je naslednja: a) narodnostna struktura: po narodnosti so se anketiranci opredelili za Slovence; na vpra{anje, kateri etni~ni skupnosti ~utijo, da pripadajo, so ve~inoma odgovorili: Slovenec sem, porabski Slovenec; Slovenec z mad`arske strani meje; mad`arski dr`avljan, po narodnosti Slovenec; starostna struktura: {est anketirancev smo uvrstili v srednjo generacijo (od 31–50 let), sedem pa v starej{o generacijo (nad 51 let – to so ljudje, ki so `e upokojeni); struktura po spolu: glede spola prednja~ijo `enske (9) pred mo{kimi (4); izobrazbena struktura: pri izobrazbi smo zasledili tri kategorije: pet jih ima kon~ano osnovno {olo, ravno tako pet poklicno {olo, trije pa so kon~ali vi{jo {olo oziroma univerzo. Demografska struktura vzorca (15 intervjuvancev, to je 37,9 % od vseh, ki so se leta 2001 opredelili za Slovence) v Mosonmagyaróváru: narodnostna struktura: po narodnosti so se anketiranci opredelili za Slovence (11), Mad`are (3) ter za drugo (1); starostna struktura: osem anketirancev smo uvrstili v srednjo generacijo (od 31–50 let), sedem pa v starej{o generacijo (od 51 let naprej); struktura po spolu: glede spola prednja~ijo `enske (8) pred mo{kimi (7); izobrazbena struktura: pri izobrazbi smo zasledili tri kategorije: dva imata nedokon~ano osnovno {olo, sedem jih ima kon~ano osnovno {olo, {est pa poklicno {olo. Demografska struktura vzorca (14 intervjuvancev, to je 3,89 % vseh, ki so se leta 2001 opredelili za Slovence) v Budimpe{ti: narodnostna struktura: po narodnosti so se anketiranci opredelili za Slovence (14); starostna struktura: {est anketirancev smo uvrstili v srednjo generacijo (od 31–50 let), osem pa v starej{o generacijo (od 51 let naprej); struktura po spolu: glede spola prednja~ijo `enske (9) pred mo{kimi (5); izobrazbena struktura: pri izobrazbi smo zasledili tri kategorije: trije imajo kon~ano osnovno {olo, pet poklicno {olo, {est pa kon~ano vi{jo {olo oziroma univerzo.
Porabski Slovenci v mestnih okoljih
so se preselili v ~asu od druge polovice {tiridesetih let do sedemdesetih let 20. stoletja, razen ene, ki je pri{la leta 1990.
Vsi anketiranci, ki so se opredelili za Slovence, so se odselili v Mosonmagyaróvár v {estdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja.
Kar 12 od 14 anketiranih oseb se je v Budimpe{to preselilo pred letom 1990. Glede ~asa preselitve so anketiranci dokaj razpr{eni, od za~etka petdesetih let do za~etka devetdesetih let 20. stoletja (na za~etku petdesetih eden, dobra tretjina v {estdesetih in sedemdesetih, ostali pa v osemdesetih letih).
Pri razlogih za preselitev v omenjena mesta prednja~i ekonomski, v manj{em {tevilu pa drugi razlogi, npr. izobra`evanje, sklenitev zakonske zveze itd. Med anketiranimi v Szombathelyu je kar polovica navedla, da so se preselili zaradi slu`be. Ostali so navedli razli~ne razloge, kot so: sklenitev zakonske zveze, izobra`evanje, ena se je preselila po smrti mo`a, da bi bila z otroki, ki so `e `iveli v mestu, neka druga je omenila, da so mo`a slu`beno premestili v Szombathely, ena je navedla, da so jo preselili zaradi politi~nih razlogov.9
Slovenci, ki `ivijo v Mosonmagyaróváru, so se tja preselili iz ekonomskih razlogov. Gre za zanimivo skupino, kajti za vse je zna~ilno, da so se sprva zaposlovali kot sezonski delavci na dr`avni posesti Lajta - Hanság, ~ez ~as pa so se stalno naselili.
Ve~ina anketirancev (10 oseb) se je preselilo v Budimpe{to zaradi bolj{ih zaposlitvenih mo`nosti, ostali pa so za razlog preselitve navedli sklenitve zakonske zveze in {tudij.
Za ilustracijo bomo navedli 10 nekaj zna~ilnih odgovorov anketirancev o vzrokih odselitve iz Porabja:
“V Mono{tru ni bilo take poklicne {ole, ki bi mi ustrezala, pa {e vsak dan bi se moral voziti z Gornjega Senika. Zato sem se odlo~il za Szombathely. Mlad sem bil, hotel sem malo spoznati svet, nisem hotel doma kravje repe vla~iti. Po {olanju sem ostal v Szombathelyu.” 11
“…iz Mosonmagyaróvára so nas nova~ili za sezonsko delo. Sezonsko delo, pospravljanje koruze, je trajalo dva meseca, toda ostal sem. Delo mi je bilo v{e~, poro~il sem se, in zdaj `e 30 let `ivim tukaj.” 12 “Moj mo` je bil grani~ar na Gornjem Seniku,
9 Informatorko so leta 1950 internirali v pokrajino Alföld, v vas Kistarcsa, kjer je pre`ivela 39 mesecev. Po njenem prepri~anju so jo odpeljali zaradi tega, ker je mo` ilegalno od{el v Kanado. Zaradi tega je postala v o~eh mad`arskih oblasti “politi~no nezanesljiva”. Po odpravi tabori{~ se veliko internirancev ni moglo vrniti v doma~i kraj, ker so bile slovenske vasi medtem uvr{~ene v obmejni pas. Podobno usodo so do`ivele {tevilne porabske dru`ine. Z izgradnjo t. i. `elezne zavese (1949) je bilo Porabje odrezano od Jugoslavije in Avstrije. Kot nova pojma sta se pojavila obmejni pas in obmejna cona, v to obmo~je so ljudje lahko vstopili pod razli~nimi, toda enako strogimi pogoji. Vstopiti in se zadr`evati tam je bilo mogo~e le z dolo~enim dovoljenjem. Glej Gráfi k 2001.
10  Pri citiranju pogovorov z informatorji bom navajala naslednje oznake: za informatorje v Szombathelyu: S02-1–13 (pri ~emer S pomeni kratico za mesto, 02 datum anketiranja, 1–13 pa {tevilo anketirancev); za informatorje v Mosonmagyaróváru M03-1–15, za informatorje v Budimpe{ti pa B03-1–14.
11 S02-01
12 M03-02
Katalin Munda Hirnök
tako sva se spoznala. Bil je iz Budimpe{te. Ko je kon~al vojsko, to je bilo leta 1966, je pri{el po mene in me odpeljal v Budimpe{to, od takrat `ivim tukaj.”13
“V Porabju je bila rev{~ina, zaradi tega se nismo mogli {olati. Jaz sem `e s 16 leti {la na sezonsko delo, potem pa v Sopron, kjer sem spoznala mo`a in sva se potem preselila v Szombathely.” 14
Poleg omenjenih dejavnikov, ki so pripomogli k odseljevanju porabskih Slovencev in smo jih zasledili v pri~evanjih anketirancev, je treba izpostaviti {e naravne – geografske zna~ilnosti Porabja, ki so negativno vplivale na kmetovanje, pomanjkanje zaposlitvenih mo`nosti (razen v Mono{tru, ni bilo delovnih mest), zaprtost obmo~ja (`elezna zavesa) in nerazvito prometno infrastrukturo.
172
Izku{nje v novem okolju
Zanimalo nas je, ~e so priseljeni Slovenci v novem okolju zaznali kak{ne pritiske s strani delodajalcev ali sosedov zaradi narodne pripadnosti.
Odgovori anketirancev v Szombathelyu ka`ejo, da ve~ina ni imela slabih izku{enj zaradi narodne pripadnosti ne na delovnem mestu ne v okolju, kjer so `iveli. Le ena anketiranka iz starej{e generacije je povedala, da se ni upala pogovarjati s sodelavko v slu`bi v porabskem nare~ju, ker se je bala posledic:
“Na delovnem mestu dolgo ~asa niso vedeli, da sem Slovenka, edino tisti najbli`ji so vedeli. Takrat so bili tak{ni ~asi, ljudje so se bali. Zelo smo morali paziti, da ne bi ugotovili, da smo Slovenci. Posebno {e v tistem obdobju, ko smo rabili posebno dovoljenje za to, da bi lahko {li na obisk v Porabje. Ve{, takrat je bilo strogo vse, moral si paziti kaj govori{, kajti ljudem so prislu{kovali.”15 To je bilo v sedemdesetih letih 20. stoletja, v ~asu Kádárjevega re`ima, ko {e ne moremo govoriti o formalnem varstvu manj{in in o svobodni rabi manj{inskih jezikov, tudi sloven{~ine. Pri anketirancih iz starej{e generacije se pri znanju oziroma rabi mad`arskega jezika {e danes ~uti vpliv sloven{~ine (napa~en besedni red, nagla{evanje), zaradi tega so bili ob~asno predmet posmehovanja Mad`arov. Anketiranka iz starej{e generacije se spominja dogodka {e iz ~asa, ko je delala v osnovni {oli: “Med pogovorom s sodelavko, Mad`arko, sem v mad`ar{~ini uporabljala napa~en besedni red, ona se je za~ela smejati. Nisem bila u`aljena, sem ji pa rekla, da ~e bi ona pozabila mad`arsko, bi morala lajati, ~e bi pa jaz pozabila mad`arsko, bi {e zmeraj obvladala en jezik, slovenskega.”16
Mlaj{i anketiranci so poudarili, da je bilo pri njih znanje slovenskega jezika prednost pri zaposlitvi, znanci so jim celo zavidali. Pri uporabi mad`arskega jezika pri njih v glavnem ni ~utiti vpliva sloven{~ine.
Slovenci v Mosonmagyaróváru so bili zelo skopi v svojih odgovorih, ko smo jih spra{evali, kako so jih obravnavali Mad`ari na delovnem mestu zaradi narodne pripadnosti. Mnenja ve~ine je, da so jih na za~etku sezonskega zaposlovanja oz. kasnej{e stalne zaposlitve v dr`avni zadrugi Mad`ari do neke mere prezirali. Ker so se pa izkazali
13 B03-13
14 S02-10
15 S02-06
16 S02-11
Porabski Slovenci v mestnih okoljih
kot dobri in zvesti delavci, so jih s~asoma lepo sprejeli (tako delodajalci kot sodelavci mad`arskega porekla). V ~asu bivanja v Delavskem domu kakor tudi na delovnem mestu so se Slovenci dru`ili z Mad`ari, celo nau~ili so jih slovenskih pesmi.
Ve~ina anketirancev (10 oseb) v Budimpe{ti je poudarila, da ni imela nobenih problemov zaradi narodne pripadnosti, ne v slu`bi in tudi ne v okolju, kjer so `iveli. Nekateri so izpostavili, da so zaradi narodne pripadnosti in znanja slovenskega jezika dobili zaposlitev, spet drugi so poudarili, da zlasti danes, ko se mad`arski trg odpira, podjetja znajo ceniti ljudi z znanjem tujih jezikov, tudi sloven{~ine.
Le ena anketiranka iz starej{e generacije je priznala, da je do leta 1990 prikrivala
svojo narodno pripadnost: “Do leta 1990 tukaj v Budimpe{ti nisem govorila o tem, da
sem Slovenka. V slu`bi sem govorila izrecno v mad`ar{~ini, po letu 1990 pa `e tudi
173 slovensko (npr. po telefonu z znanci, ko nisem hotela, da bi me drugi razumeli). Zdaj se
mi ni treba ve~ sramovati, da nisem Mad`arka.”17
Anketiranka iz srednje generacije je odprto in (samo)kriti~no opisala izku{nje zaradi narodne pripadnosti v okolju, kjer `ivi, in zlasti {e v dru`inskem okolju: “Prijatelji vedo, da sem Slovenka, sosedje pa ne, saj z njimi niti stikov nimamo. Ni mi bilo lahko na za~etku. ^lovek pride iz va{kega okolja v velemesto. Iz slovenske dru`ine sem pri{la k mad`arski dru`ini, in je samoumevno, da se pogovarjamo v mad`ar{~ini. Priznam, da moja h~erka ne zna slovensko, nisem je nau~ila. Znam tudi knji`no slovensko, sicer ne tako dobro, da bi jo lahko nau~ila. In tako minevajo leta. Doma v Porabju smo se pogovarjali v porabskem nare~ju. Jaz sem `ivela en ~as pri babici, zato nisem znala mad`arsko. Mad`ar{~ino smo za~eli uporabljati po rojstvu moje sestre, da ne bi imela te`av v {oli, in po~asi smo opustili sloven{~ino.”18
Zgoraj opisani podatki o jezikovnem polo`aju v Budimpe{ti (podobne podatke smo zasledili tudi v Szombathelyu in v Mosonmagyróváru) so ekvivalentni s tistimi v izvornem okolju, v Porabju. Raziskave o jezikovnem polo`aju Porabja potrjujejo, da osrednji problem obstoja slovenskega jezika ni ve~ samo pomanjkanje javnih govornih polo`ajev, temve~ da je v sporazumevanje med dru`inskimi ~lani vdrl mad`arski jezik, ki ogro`a medgeneracijsko kontinuiteto. S tem je ogro`ena tudi transmisija drugih (slovenskih) vrednot, kar se pri nekaterih izra`a kot premik pri izpovedovanju etni~ne pripadnosti (Ne}ak Lük 1998: 248).
Politi~na in kulturna organiziranost
Pred prikazom organiziranosti Slovencev v mestnih okoljih bomo na kratko povzeli razvoj pravne za{~ite manj{in na Mad`arskem, ki je prispevala k organiziranosti Slovencev na sploh. Podatki ka`ejo, da pravni za{~iti manj{in na Mad`arskem med dvema svetovnima vojnama in tudi po njej niso posve~ali ve~je skrbi. Socialisti~no gospodarstvo in dru`bena ureditev nista dopu{~ala skoraj nobene iniciative in {ele spremenjena ustava iz leta 1972 je dala manj{inam (tudi slovenski) na Mad`arskem vsaj formalno varstvo in mo`nost rabe sloven{~ine. O “pozitivnem konceptu” pravne za{~ite varstva manj{in lahko govorimo {ele po letu 1990. Republika Mad`arska je po
17 B03-02
18 B03-06
Katalin Munda Hirnök
demokrati~nih volitvah leta 1990 in z vstopom v Svet Evrope ter v procesu za vklju~itev v Evropsko unijo za~ela izbolj{evati odnos do narodnih in etni~nih manj{in in njihov pravni polo`aj. Pravna za{~ita se je izbolj{ala predvsem z novo ustavo leta 1989, s podpisom in ratifi kacijo bilateralnega Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manj{ine v Republiki Mad`arski in mad`arske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji (1992), s sprejetjem Zakona o pravicah narodnih in etni~nih manj{in na Mad`arskem (1993). Po letu 1990 so k postopnemu izbolj{anju pravne za{~ite manj{in prispevali tudi sprejeti mednarodni dokumenti, ki jih je podpisala tudi Mad`arska (Munda Hirnök 1998: 4–5, 2003b: 151–152).
Omenjene pozitivne spremembe na podro~ju pravne za{~ite varstva manj{in so prispevale k ustanovitvi krovne organizacije Zveze Slovencev na Mad`arskem (1990)19
174
v Porabju in k ustanovitvi Slovenskega dru{tva v Budimpe{ti (1990).
20. ~len Zakona o pravicah narodnih in etni~nih manj{in na Mad`arskem je omogo~il politi~no organiziranost Slovencev na Mad`arskem. Od leta 1994, ko so bile prve volitve v manj{inske samouprave, ki jim je leta 1998 sledila ustanovitev manj{inskih samouprav v Budimpe{ti, Szombathelyu in v Mosonmagyaróváru, vse do danes opa`amo aktivno vlogo Slovencev pri politi~ni organiziranosti.20
V nadaljevanju se bomo osredoto~ili na razvoj organiziranosti v obravnavanih treh mestih, dru{tva in manj{inske samouprave bomo predstavili kronolo{ko, glede na ~as nastanka.
O dolo~eni stopnji organiziranosti Slovencev v Budimpe{ti lahko govorimo `e v osemdesetih letih 20. stoletja, ko so se Slovenci znotraj Demokrati~ne zveze ju`nih Slovanov na Mad`arskem21 sre~evali v t. i. “Prijateljskem krogu”. Po razpadu omenjene zveze leta 1990 so Slovenci v Budimpe{ti {e isto leto jeseni (20. oktobra, ko so zbirali delegate za ob~ni zbor ustanovitve Zveze Slovencev na Mad`arskem) ustanovili Slovensko dru{tvo. Leta 1998 pride do ustanovitve manj{inske samouprave v 18. okro`ju.
Slovenci, ki `ivijo v Szombathelyu, so leta 1998 ustanovili slovensko manj{insko samoupravo. Pobudo zanjo je dal dr. István Pintér, po poklicu pravnik, doma z Gornjega Senika.22 Januarja leta 1999 pride do ustanovitve Slovenskega kulturnega dru{tva Avgust Pavel. Za ustanovitev obeh organizacij so se odlo~ili predvsem zaradi mo`nosti
19 Zveza Slovencev na Mad`arskem se je v svojem Statutu in v programu z ustanovnega zbora opredelila za konkretne cilje in naloge, ki naj bi pripomogli k ohranitvi in razvoju narodne identitete Slovencev na Mad`arskem. Glej Munda Hirnök 2001.
20 Slovenci na Mad`arskem so leta 1994 ustanovili pet manj{inskih samouprav (Andovci, [teva-novci, Slovenska ves, Dolnji Senik, Gornji Senik). Leta 1995 so ustanovili dr`avno slovensko samoupravo s sede`em na Gornjem Seniku in s predstavni{tvom v Budimpe{ti, na rednih lokalnih volitvah leta 1996 so na Verici-Ritkarovcih izvolili manj{insko samoupravo. Leta 1998 so volili in ustanovili slovenske manj{inske samouprave v desetih krajih, v vseh slovenskih vaseh ter v Budimpe{ti – 18. okro`je, v Szom-bathelyu in Mosonmagyaróváru. Glej Munda Hirnök 1999.
21 Demokrati~na zveza ju`nih Slovanov na Mad`arskem, s sede`em v Budimpe{ti, je do leta 1990 zastopala kolektivne in posami~ne pravice in interese mad`arskih dr`avljanov srbske, hrva{ke in slovenske narodnosti. Od leta 1972 so Slovenci za svoje posebne interese imeli v tej organizaciji svojo referentko. Oddaljenost omenjene organizacije od Porabja in {ibka zastopanost Slovencev v njej sta privedli do tega, da problemi s terena niso pri{li do izraza. Obstoj in delovanje organizacije ni pri{lo v zavest prebivalcev Porabja.
22 On je bil tudi prvi predsednik samouprave od novembra leta 1998 do maja leta 1999, potem se je odpovedal tej funkciji.
Porabski Slovenci v mestnih okoljih
pridobivanja fi nan~nih sredstev, kajti na nekatere razpise se lahko prijavijo samo samouprave, na druge pa dru{tva. Dejavnosti omenjenih organizacij (zna~ilno je, da imata obe organizaciji skupne programe) so razvejane in usmerjene predvsem v revitalizacijo slovenskega jezika (programi potekajo prete`no v porabskem nare~ju ali dvojezi~no) in kulture (predstavitev {eg, ljudsko petje, ljudski plesi, koncerti, gledali{ke predstave ipd.), kakor tudi k promoviranju slovenske kulture ve~inskemu prebivalstvu. Izvajalci programov so ve~inoma ~lani omenjenih dru{tev, gostujo~e skupine in posamezniki iz Porabja, v manj{i meri pa iz Slovenije (predvsem iz Prekmurja) ali iz sosednjih dr`av, kjer `ivijo Slovenci.
Terenski podatki pri~ajo o tem, da so se Slovenci v Szombathelyu pred ustanovitvijo navedenih organizacij slabo poznali in niso bili tesno povezani med seboj. Ve~ina anketirancev je v svojih odgovorih navedla, da so vedeli za dolo~ene sova{~ane, toda zavestno niso iskali stikov z njimi, ne s Slovenci iz drugih krajev v Porabju. Ob~asno so se sicer zdru`evali predvsem v krogu sorodnikov ali so se sre~evali na delovnem mestu. Po ustanovitvi omenjenih organizacij je pri{lo do bistvenega premika, kajti slaba polovica anketirancev se danes sre~uje med seboj ne le na organiziranih programih, temve~ tudi zunaj njih (ne toliko na domu kot pri ob~asnih opravilih v mestu, npr. na cesti, na tr`nici ali v cerkvi).
Ustanovitev slovenske manj{inske samouprave v Mosonmagyaróváru leta 1998 je v tesni povezavi s pobudami in te`njami nekaterih posameznikov po organiziranosti in povezanosti z osrednjo slovensko organizacijo, Zvezo Slovencev na Mad`arskem, ter z doma~im krajem.23 Slovence v Mosonmagyaróváru ter v okolici so mobilizirale dejavnosti slovenske manj{inske samouprave, ki so usmerjene v ohranjanje in razvijanje jezika in kulture. Tako lahko ugotavljamo, da se je od ustanovitve pa do ~asa anketiranja v aktivnosti slovenske manj{inske samouprave vklju~ila ve~ina Slovencev iz mesta in okolice.
Skoraj vsi anketiranci v Mosonmagyóváru so z Gornjega Senika, kar pomeni, da so se `e prej poznali. V mestu so sprva vsi stanovali v Delavskem domu. Po podatkih anketirancev so bili medsebojni stiki intenzivni ne le med delovnim ~asom, temve~ tudi v prostem ~asu: udele`evali so se programov kluba, ki je deloval v Delavskem domu, pogovarjali so se slovensko, peli slovenske pesmi ipd. Te vezi so se zrahljale zaradi sklenitev zakonskih zvez in posledi~no z izselitvijo iz Delavskega doma (nekateri so kupili hi{e blizu dr`avne posesti, na t. i. Marofu (v mad`ar{~ini Majorok), drugi so kupili stanovanja ali hi{e v mestu), kakor tudi zaradi opustitve dela v dr`avni zadrugi (izu~ili so se razli~nih poklicev in si na{li zaposlitve drugje). Terenski podatki govorijo o tem, da so se stiki med Slovenci od ustanovitve slovenske manj{inske samouprave ponovno okrepili.
23 Na pobudo nekaterih posameznikov iz Mosonmagyaróvára so leta 1996 povabili predstavnike Zveze Slovencev na Mad`arskem in nekatere posameznike iz Prekmurja, naj jih obi{~ejo. Ob obisku so predstavili knjigo Srebrni breg/Srebrni brejg, ki jo je izdala Zveza Slovencev na Mad`arskem. Leta 1997 so ob slovenskem kulturnem prazniku organizirali Kulturni ve~er, na katerega so povabili Slovence, ki `ivijo v mestu in okolici, ter delegacijo Zveze Slovencev na Mad`arskem. Ob kulturnih dnevih mesta so imeli avgusta leta 1997 “dan slovenske kulture”, na katerem so se predstavile porabske kulturne skupine.
Katalin Munda Hirnök
Stali{~a anketirancev v obravnavanih mestnih okoljih o delovanju lastnih organizacij so v glavnem pozitivna. Ve~ina je v svojih odgovorih izpostavila, da se udele`ujejo programov zaradi bogate, raznovrstne vsebine kakor tudi zaradi sre~anja z drugimi Slovenci. Udele`ba na programih je za nekatere, zlasti za tiste, ki `ivijo v me{anih zakonih, edina mo`nost za rabo materin{~ine. Obisk programov v organizaciji Zveze Slovencev na Mad`arskem in Dr`avne slovenske samouprave (npr. Dr`avno sre~anje Slovencev na Mad`arskem) in udele`ba na izletih v Porabje (obisk Slovenskega kulturno-informacijskega centra, manj{inskih samoupravah v porabskih vaseh ipd.) je dobra prilo`nost za ugotavljanje stanja avtohtonega obmo~ja neko~ (ko so tam `iveli) in danes in govori o povezanosti z obmo~jem tradicionalne poselitve. Izleti v Slovenijo pa predvsem {irijo njihovo vedenje o dr`avi mati~nega naroda in krepijo zavest o slovenski narodni pripadnosti. Z obiskom kulturnih in drugih skupin iz Slovenije na programih omenjenih dru{tev pa se {iri vedenje o obstoju in delovanju Slovencev v omenjenih mestih.
LITERATURA
BUFON, Milan
1992  Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. Trst : Zalo`ni{tvo tr`a{kega tiska.
GRÁFIK, Imre
2001  Tromeja : od srednjeevropske nacionalne travme do sti~i{~a narodov. V: Etnologija Slovencev na Mad`arskem 3, str. 17.
HIRNÖK, Katalin; KOZAR - MUKI^, Marija
1986  Szlovének a városokban – Szentgotthárd V: A III. Békéscsabai Nemzetközi Néprajzi Nemzetiségkutató Konferencia előadásai 2. Str. 487–493.
KOZAR - MUKI^, Marija
1984  Slovensko Porabje = Szlovénvidék. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete; Szombathely :
Savaria Müzeum. 1996  [omodski Slovenci. V: Etnolo{ki slovar Slovencev na Mad`arskem = A magyarországi szlovének néprajzi
szótára. Mono{ter : Zveza Slovencev na Mad`arskem ; Szombathely : Savaria Müzeum. Str. 159. 2003  Arhivski   podatki o izseljevanju porabskih Slovencev med drugo svetovno vojno. V: Sezonstvo in
izseljenstvo v panonskem prostoru. Zv. 1. Marina Luk{i~ Hacin, ur. Ljubljana : Zalo`ba ZRC, ZRC
SAZU. Str. 111–118.
KOVÁCS, Attila
2003  [tevil~ni razvoj Slovencev na Mad`arskem v lu~i zgodovinskih dogodkov in pri~evanj anketirancev v Sombotelu. Razprave in gradivo, {t. 43, str. 164–184.
KREMEN[EK, Slavko
1986  A városi környezetben élő nemzetiségek néprajzi kutatása. V: A III. Békéscsabai Nemzetközi Néprajzi Nemzetiségkutató Konferencia előadásai 2. Str. 482–484.
MUNDA HIRNÖK, Katalin
1992  Vzroki in razvoj poljedelskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci. Razprave in gradivo, {t. 26–27, str. 238–248.
1998  O nekaterih aktualnih vpra{anjih Slovencev na Mad`arskem : ekspertiza. Ljubljana : In{titut za narodnostna vpra{anja.
1999  Kratka ocena trenutnega polo`aja Slovencev na Mad`arskem : ekspertiza. Ljubljana : In{titut za narodnostna vpra{anja.
2001  Zveza Slovencev na Mad`arskem. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 15 : Wi–@. Str. 265–266.
2003a Sezonstvo med porabskimi Slovenci v 19. in 20. stoletju. V: Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem
prostoru. Zv. 1. Marina Luk{i~ Hacin, ur. Ljubljana : Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 119–128. 2003b Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v Szombathelyu/Sombotelu. Razprave in gradivo, {t. 43,
str. 151–152. 2006a Raziskovanje etni~nosti in manj{in na Mad`arskem – na primer institucionalizacije. Razprave  in
gradivo, {t. 50–51, str. 83–85.
Porabski Slovenci v mestnih okoljih
2006b Polo`aj porabskih Slovenk v mestnih okoljih na primeru Szombathelyja. Dve domovini, {t. 23, str. 214.
NE]AK LÜK, Albina
1998   Jezik in etni~na pripadnost v Porabju. V: Medetni~ni odnosi in narodna identiteta v slovenskem etni~nem prostoru I, izsledki projekta. Ljubljana : In{titut za narodnostna vpra{anja. Str. 248.
NÉPSZÁMLÁLÁS 2001
2002   Nemzeti kötödés : a nemzeti, etnikai kisebbségek adatai. Knj. 4. Budapest : Központi Statisztikai Hivatal.
ZUPAN^I^, Jernej
1999   Slovenci v Avstriji. Ljubljana : In{titut za geografi jo. (Geographica Slovenica ; 32).
2000   Slovenci na Mad`arskem. Razprave in gradivo, {t. 36-37, str. 33-134.
177
BESEDA O AVTORICI
Katalin Munda Hirnök, dr., etnologinja. Doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Vloga in pomen ljudske kulture in na~ina `ivljenja pri opredeljevanju in ohranjanju narodne identitete porabskih Slovencev (1997). Od l. 1991 dela na In{titutu za narodnostna vpra{anja v Ljubljani, od l. 2004 kot vi{ja znanstvena sodelavka. Raziskuje predvsem vlogo kulture in medijev pri oblikovanju medetni~nih odnosov ter polo`aj Slovencev na Mad`arskem. V etnolo{kih raziskavah se ukvarja zlasti s sezonstvom, s polo`ajem porabskih Slovencev v mestnih okoljih zunaj obmo~ja avtohtone poselitve, sestavlja tudi kronolo{ko etnolo{ko bibliografi jo Slovencev na Mad`arskem. Rezultate svojega dela predstavlja v doma~em in tujem znanstvenem in strokovnem tisku ter na {tevilnih doma~ih in tujih znanstvenih sre~anjih. Je sourednica ve~ strokovnih publikacij.
ABOUT THE AUTHOR
Katalin Munda Hirnök, Ph. D., is an ethnologist, who took her PhD from the Faculty of Arts in Ljubljana with a dissertation entitled “The role and importance of folk culture and the way of living in defi ning and preserving the ethnic identity of the Porabje Slovenes (1997). She has been employed with the Institute of Ethnic Studies in Ljubljana since 1991 and was appointed senior scientifi c collaborator in 2004. Her research focuses on the role of culture and the media in shaping the interethnic relations and situation of the Slovenes in Hungary. Her ethnological research mainly addresses seasonal work, the situation of the Porabje Slovenes in urban environments outside the area of autochthonous settlement, and the compilation of a chronological, ethnological bibliography on the Slovenes in Hungary. She has published her research fi ndings in domestic and foreign scientifi c and professional journals and at many scientifi c conferences at home and abroad. She is also a co-editor of several professional publications.
Katalin Munda Hirnök
SUMMARY
PORABJE SLOVENES IN URBAN ENVIRONMENTS
The present article contributed to the knowledge and fi ndings about the way of living of the Slovenes, who live in urban environments outside the Slovene ethnic territory; that is environments, which attracted Slovenes because of their vicinity and/or higher development; environments which with they had contacts in different periods and to which they moved for a variety of reasons.
The fi eld research “The position of the Slovenes outside the area of autochthonous settlement” was carried out in 2002 and 2003 and focused on three urban centres in Hungary ((Szombathely, Mosonmagyaróvár, Budapest), where Porabje Slovenes live in smaller or greater numbers. Selected results from the research shed light on the reasons for moving away from the inland of Hungary in different periods, (negative and positive) experiences in the new environment resulting from their ethnic affi liation, and the political and cultural organisations which resulted from the gradual improvement of the legal protection of national and ethnic minorities in Hungary.
The detailed analysis of the personal interviews shows that the migration of the respondents started in the fi rst half of the 1940s and lasted throughout the 60s, 70s, and 80s until the early 1990s. Most respondents migrated for economic reasons, because Porabje was (and still is) an economically undeveloped region with little employment opportunities (with the exception of a few factories in Mono{ter, there are no other jobs); the natural and geographical features had a negative impact on agriculture, the area was isolated until 1989 (because of the Iron Curtain), and the traffi c infrastructure was poorly developed. A small minority of respondents had moved for reasons of marriage, study, or other. Most respondents had had no bad experiences in the new environment (at their jobs or where they lived), only some people from the older generation stated in their answers that they did not dare declare themselves Slovenes in public or speak the Porabje dialect, because they feared negative reactions. The younger respondents stated that their knowledge of Slovene was an advantage in fi nding employment, especially nowadays, when the Hungarian market is opening up to Slovenia.
The positive changes in the fi eld of the legal protection of the minorities in Hungary, adopted in the early 1990s, contributed to the political and cultural organisations of the Slovenes in Porabje and Budapest. After the adoption of the “Act on the rights of national and ethnic minorities in Hungary” (1993), the same was true of other places outside the area of autochthonous settlement, in particular in the bigger urban centres (Szombathely, Mosonmagyaróvár, and Budapest). The programmes of the Slovene cultural societies and minority self-management councils in these urban centres contribute to the preservation and development of their ethnic identity and enhance the connections with the autochthonous settlement area and the parent nation’s state.