Preganjanje kristjanov v Mehiki. Mehika je najbolj južna država Severne Amerike ter že tudi sega v Srednjo Ameriko. Ima za kak milijon več prebivalcev kot naša država. Izmed prebivalcev je preko 99% katoličanov. Med temi katoličani pa je žalibog velik broj takih ljudij, M so sicer krščeni in vsled tega zunanje pripadajo katoliaki cerkvi, po svojem mišljenju pa so ali versko mlačni in brezbrižni,, ali pa izraziti in srdifi sovražniki katoliške cerkve. Sovraštvo proti katoliški cerkvi podjpihuje in razpihuje framasonstvo (prostozidarstvo), M je v Mehiki jako številno zastopano ter ima kakor v Franciji v svoji oblasti cele politične stranke. Te protiverske stranke vodijo borbo zoper katoliško cerkev in katoliško duhovšcino z večjimi ali manjšimi presiledki že 100 let, odkar se je namreč Mehika, ki je prej bila kolonija Španije, leta 1821 ločila od Španije ter se proglasila za samostojno republiko. V Mehiki so od početka njene državne samostojnosti notranji nemiri in neredi in revolucije na dnevnem redu. Vsled teh nemirov največ trpi cenkev in njeno delovanje. Konoem leta 1874 je bil od parlamenta »prejet zakon, po katerem se je državia looila od cerkve, upeljal civilni (brez cerkveni) zakon, odpravili samostaiiii, zatrle zasebne verske šole, upeljala državna brezverska šola ter se duhovnikom zabranilo nošenje duhovniake obleke itd. Dotkler je dolga leta zavzemal mesto predsednika države enegioni Porfirij Diaz, se 'je trudil napraviti v državi red in mir ter s katoliško cerkvijo kljub imenovanermi slabemu zakonu stvoriti mirne in znosne odnošaje, ki so omogo-eili katoliški cerkvi prospeh in procvit. Njegovi nasledniki pa se niso dTŽali te zmerne politicne linije, nekateri so proti cerkvi izvajali nasilje in celo lcrvavo pregaiijanje. Tem se je pridružil sedanji predsednik mehikanake države Calles. ObBovile s« se pr»jš*je proticerkvene zakonske dolocbe ter »e dopolnile z novjmi. Cerkveni samostani so se zaceli preganjati, redovniki in redovnioe izganjati iz države, verske šole zapirati. Državne oblasti so proglasile cerkve kot državno lastnino fer izdale predpise o vršenju službe božje, zabranjujoč javno bogoslužje in odstranjujoo svete kipe in podobe z javnih trgov, prostorov in ulic. Kako velika je hudobija imejiteljev državne oblasti, se vidi iz tega, da so v zavodih zasebnih šol prepovedane tudi kapele, molilnice in verske slike. Tako strupeno je sovraštvo svobodomislecev in framasonov proti katolicizmu. Z dnem 1. avgusta bi naj vsi ti proticenkveni predpisi stopili v veljavo. Proti tem proticerlcveiiim in brezbožnim naredbam in nakanam svobodomiselnih mehiikanskih krogov, ki jih vodijo framasoni, so se zavedni mehikanski katoličani pocl vodstvom svojih škofov postavili v bran. Mehikanski Ikofje (Mehika ima 8 nadškofov in 22 škofov) so izdali pastirsko pismo, s katerim sp na podlag-i pooblastila cerkvenega prava izrekli nad predsednikom Callesom izobčenje iz katoliške cerkve ter v celi državi s 1. avgustom interdikt, to je prepoved javne božje službe in javnega deljen-ja svetih zakramentov. Katoliškega ljujdstva »e je lotilo veliko razburjenjo. Cerkve so bile pred nastopom interdiMa prenapolnjenp vemikov, ki so oblegali spovednice ter se udeleževali d&ritve isv. maše. V glavnem mestu je bilo v nadškofovi pre»tolni cerkvi meseca julija birmovanih okoli 100.000 birmanoev. Sam nadškof jih je en dan birmal 5000, aa kar se je nezavesten zgrudil. Otroci, ki še niso krsoeni, so se nagloma ponesli v cerkve, da prejmejo zakrament sv. fcrsta. Po župnih cerkvah so duhovniki poročili na stotine parov, ki se boje, da bi kasneje ne mogli biti cerkveno poročeni. Organizirana »o bila velika romanja k romarskim cenkvam, posvečenim MB. Na stctisoče vemikov, metl njimi so bili tisoči moških, se \e udeležilo teh romanj. Mehikanski katoličani so dali svetu najlepši zgied v»rske zvestobe in stanovitnosti. Na ukrepe mehikanskih škoiov je predsednik države z vlado odgovoril s tem, da je izdal zaporno povelje zoper nadškofe in škofe. Vsled tega je med katoliakim ljudstvom nastala največ|a nevolja in slcrajiia razburjenost. Boj proti cerkvi je že zahteval kVvave žrtve. Tako so v nekem mestu razjarjeni katoličani lineali župana, ker je dal aretirali duhovniika, čes, da »e je pregrešil zoper državne zaikorup o oerkvi. Vsa država je v stanju velikega razburjenja, kakor da bi stala pred začetkom državljanske vojne.