fCniiževnosi in umefnosf. Spominu Ivana Cankarja (lb/0—1918). V prid Cankarjevemu spomeniku izdall njegovi prijatelji. Založila »Omladina«. Ljubljana 1919. Učiteljska tiskarna v Ljubijani. Str. 33. — Vsebina: Oton Zupančič: Posmrtnica; dr. Ivan Lah: Nekrolog; Zofka Kveder-Demetrovičeva: Prigo_om smrti; Otoa Zupančič: Slovo ob rakvl; Alojz Kraigher: Ob sedrnini; Djordje Cirič: U spomen lvanu Cankaru; dr. J. Šlebinger: Cankarjevi spisi; aforizmi iz Cankarjevih spisov. — Dar prijateljev — spominščica na grob — odprta vrata v kraljestvo Cankarjeve umetnosti. —1. Dr. R. Nachtigall: Južno-slovanskoitalljansko sporno vprašanje v luči nekifr znanstvenih podatkov. — lzdala in založila »Oinladina« 1919. Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 19. Cena" 1 K. — Naš odlični znanstvenik, vseučiiiški profesor dr. R. Nachtigall, dokazujc na temelju najzanesljivejših virov, da nimajo ltalijani do našega, sedaj zasedeiiega ozemlja nobene pravice. Slovani tvorijo tod prvotnejše prebivalstvo, sedanji ltalljani na naši zemlij pa niso pototnci Staroromanov, nego so priseljenci, ki so se innogo pozneje z nasiljem vrinili v naše narodno telo. Z jasno razpravo je pisatelj znanstveno dokazal, da niniajo italijanske aspiracije po našem ozenilju nikake opravičenosti. —1. Narodna umetnost. Višji šolski svet v Ljubljani je Izdal sledeči razpls: 1. Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetoni, 2. ravnateljstvom vseii srednjili šol in učiteljišč v območju Narodne vlade SMS v Ljubljani. Bivši deželni šol. svet v Ljubljani je priporočil z razpisoin z dne 18. junija 1918, št. 3647, zbirko »Narodnih vezenin na Kranjskem« v r 1 o d e 1 o profesorja risanja na niestnem dekliškem liceju v Ljubljani, Alberta Siča, ki je izšlo v založbi knjigarne Ig. pl. Kleinmayr &Bamberg v Ljubljani, ter to zbirko odobril kot pomožno knjigo za ženska ročna dela in 3. in 4. del tudi za prostoročno risanje na ljndskihj-n meščanskih šolali, na rnoškib in ženskih učiteljiščih ter na mestnem dekl. liceju v Ljubljani. — Irnenovani profesor je zbral tudi vzorce našivov in vezenin na starih kožuhih ter vzorce pirhov, ter jih namerava izdati v lastni založbi. — Ker iinajo vse tejzbirke namen, domačo slovensko ornamentalno umetnost rešiti pozabljenosti, ter jo na-flovo oživiti in uvesti v slov. .umetne obrti, a tudi svetu pokazatl kiilturtiost slovenskega naroda, in ker se naposled dado uporabljati pri prostoročnem risanju na vseh ljudskili in srednjih šolali ter ua učiteljiščih, višji šolski svet znova najtopleje priporoča vsem ravnateljstvom srednjih šol in učiteljišč v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani v nabavo za poedinc šole kot kulturni prispevek in kot pripomoček za risanje, oziroma za ročna dela. — Šestinsedemdesetlistna zbirka »vezenin«, od katere sta že izšla I. in II. del( (K 8.50 iif K 7), stane okroglo 45 K, štiriindvajsetlistna zbirka vzorcev na kožuhih bi utegnila stati 12 K, desetlisttia zbirka pirhov pa okroglo 5 K. — Ker namerava, kakor rečeno, profesor Sič izdati zadnji dve zbirki v lastni založbi in bi mogel to storiti ie tedaj, ako dobl zagotovilo, da si naroče ti dve zbirki vse slovenske so!e, se priporoča, naj se obrnejo vsa ravnateljstva in vodstva narav-nost na profesorja Albert Siča ter naroče pri njem ti zbirki. — Pristavek ad 1): O tcm se obvestijo vsi okrajni (mestni) šolski sveti z naročilom, da naj opozore vsa vodstva (ravnateljstva) podrejenih Ijudskih (meščanskih) šol tia vse zbirke ter jim zlasti priporoča naročitev zadnjih dveli zbirk pri profesorju Albertu Siču.« — Pričakujemo za trdno, da ne bo šole, ki ne bi upoštevala tega razpisa. Naša dolžnost na je tudi, da pridejo vse te zbirke med narod, ki so imi namenjene. zato priporočajmo. da si jih naroče tudi privatniki, zlasti žene in dckleta. Da je nabava lažja, si more vsakdo naročiti vsa ta dcla tako, da (.'nbiva na Ufsec po dva zvezka po 2 K Der Mo:d von Sarajevo und Tiszas Schuld an dem We!tkriege. Spisal dr. .1 A. 2 i b e r t. Dmbr v Sarajevu. (Dostavki h gorenji brošuri). Spisal I. I) o 1 e n e c. — Dve veiezanimivi in pa prav poučni brošuri, ki nam vsaj deloma razkrivata onc dvorne intrige, katerih je nioral biti naš pokojni Iiabsburško-lotariiiški dvor tako poliu da je slcdnjič inoralo priti do katastrofe. Avtor dr. .1. A. Zibert, po poklicu duliovnik in knjižničar na univerzi na Dunaju, je pač lc malo posvetil v ono tajinstvcno vprašanje, ki pretresa ves civtlizovani sv-et, kclo je namrce zakrivil sedanji svetovui požar. -e -a.