/Pregled najvažnejših digodkov v letu 1944«/ 1945 IZDAL POKRAJINSKI ODBOR OP ZA GORENJSKO 2 Pregled važnejših dogodkov / v letu 1944* Skoraj neverjetno se nam danes zdi ,da so 'januarja 1944 stali Nemci še oL Dnjepru-12oo km od Beograda -in da so še vedno trdovratno oblegali Lenin & rad.Anglo-amerikanci so se te daj nahajali nekje pred Cassinom v južni ~ v a liji, V Jugoslaviji so se še vedno bahat, / so pirili izdajalci:l.jotič, Nedič, Mihajlovič h Rupnik. Mihajloviceva izdajalska vloga še ni bila do kraja razkrinkana.Vendar nismo obupa vali, kajti zaupali smo vase, v moč in pomoč bratske Rdeče armade in ostalih zaveznikov. Tedaj so v januarju zagrmeli ruski topo vi pri Leningradu in Novgorodu. Rdeča armada je prebila dolgotrajni nemški obroč pred Le¬ ningradom in pognala ohole Priče v Baltik.Le ningrajska pokrajina je bila osvobojena. Tej zmagi so februarja sledile zmage na Bugu.Rdeča armada je osvobodila ruske dežele do Dnj estra, nemške čete pa pognala preko re kc. Začela se je klavrna pot v Berlin, klavr na za Švabe, zmagoslavna za bratsko Rdečo ar mado. Tudi pri na?s v Sloveniji smo tedaj doživ Ijali velike dneve.Dne 19.in 2o.februarja je namreč prvič v zgodovini zasedel slovenski parlament SNCS, ki predstavlja naš najvišji zakonodajni in izvršni orcan.Na zasedanju so predstavniki slovenskega naroda potrdili sk¬ lep naše delegacije v Jajcu, da se SxOvenij^ kot samostojna in enakopravna federalna dr"a vna enota vključi v demokratično,federativno Titove Jugoslavijo. Kot najvišja in edina ob last na slovenskem je SNOS izdal več varnih sklepov in odlokov.Z deklaracijo o temeljnih pravicah in dolžnostih državijanov,ki pomeni prvi zametek slovenske ustave, je proglasil, da imajo vsi državljani pravico do dela,oddi ha in starostne preskrbe, svobedo vesti, bese .de, vere in zborovanje .deklaracija nadalje p- rogiaša enakopravnost vseh državljanov ne glo de na spol in ugotavlja, da je najsvetejša da žnost.državljana obramba domovine,kakor je u- gotovil že Kočevski zbor, ki je proglasil sp¬ lošno mobilizacijo vseh človeških in material nih sil,Zvest temeljnim točkam iz leta 1941 ii držeč se načel doslednje ljudske demokracije, je parlament raspisal volitve, Po tem odloku so se vse leto vršile pc vsej Sloveniji,-na os v ©boj enem in. kontroliranem ozemlju, volitve v narodno osvobodilne odbore, ki pomenijo osnav ne celice ljudske oblasti, V aprilu in maju so sovjetski vojaki cčis tili polotok Krim, osvobodili le večja prista niš.ča. na Črnem morju Odeso in potisnili nemške vojake v morje. Hitler je doživljal ne vshodu poraz za porazom. Tudi z zapada so se pričeli zbirati nad Nemčijo grozeči oblaki,Vsem je po stalo očito; da je Hitlerjeva blazna igra iz¬ gubljena,le domači izdajalci domobranci so še naprej verovali v njegovo zvezdo in sicer tako trdno, da so v maju prisegli na ljubljanskem stadionu vpričo gestapovskega generala Resener ja, ki ga pozramc pc tem, da je podpisan na vseh lepakih, s katerimi so bili objavljeni u mori naših talcev v Dragi in drugot ngjveČ j e mi krvniku vseh časov Hitlerju večne zvestobo v borbi proti lastnemu narodu, proti zaveznikom in proti vsem svobodoljubnim narodom.S prisego so se do kraja pogreznili v blato izdajstva, škof Rozman pa jim je dal še svoj amen in bla goslov,Ef jibovo izdajstvo pa zaradi tega ni nič manjše in nič manj sramotno. Vse te krive prisege pa Hitlerja niso re¬ šile .Zmagam na vzhodu-so se pridružile smage na zapadu in jugi; .Tret j ega junija je padelEim in šestega junija se. je pričela težko rrieako vana invazija.v katero naši nasprotniki ni?c verjeli.Vse,Ki so računali na spor med zave z— - 4 - niki je obšlo grenko spoznanj e, da sn ^3 pošteno uračunali. Z invazij-o so bili Nemci čez noč prisiljeni v vojno na dveh frontah, kar je Sovjetska Zveza vedno smatrala za ključ do z- mage. Takrat, se je kolo zgodovine pobliskoma zavrtelo in Hitlerjeva ’svrepska trdnjava se je začela krušiti na vseh koncili in krajih,Za padni zavezniki so v silnem zaletu začeli raz bijati 75 nemških divizij in jih do srede sep tembra izgnali iz Francije. Pri tem so imeli Nemci milijonske izgube na mrtvih,ranj enih in ujetih. Istočasno je Rdeča armada na vseh frontah zmagovito tolkla okrog 25 o nemških in satelit skih divizij. Že v maju in juniju je razbila obrambene črte na Finskem in osvobodila velik del Karelofinjke republike. V juniju in juli¬ ju je premagala nemške čete pred Vitebskom in Bobrujskom, obkolila pri Minsku 3o nemških di vizij in jih. potolkla, osvobodila Belorusko republiko, velik del Poljske in doberšen del Litavske sovjetske republike. Prekoračila je reko Njemen in konec julija že dosegla nemško mejo na Pruskem. Vse te zmage zaveznikov so spravile Nemce v silen obup. Nekaj razsodnejših generalov-je sklenilo napraviti konec brezsmiselnemu preli vanju krvi. Napravili so pue. Atentat na Hit¬ lerja se je sicer ponesrečil in gestapo se je z brezprimerno-Himmlerjevo krutostjo še obdr¬ žal na oblasti, a klice razdora so ostale in razjedala Hitlerjevo trdnjavo v mejah samega rajha. V avgustu je Rdeča armada- porazila nemške čete pri Lvovu,osvobodila zapadno Ukrajino in izsilila prehod preko Visle, Na področju Kisi n jeva in Jasi ja je obkolila 25 nemških divizij ne vš~evsi rumunskih.S tem udarcem je bila do končno osvobojena Moldavija, istočasno pa je tudi kapitulirala Rumunija, prestopala na st¬ ran Sovjetske Zveze in napovedala vojno Nemci ji. I - 5 - Takoj nato je nastopil preobrat v Bolgari ji. Zor so še fašisti na čelu s princem Ciri¬ lom- pomislimo na princa Pavla!- z zvijačo ho teli se vzdržati na oblasti, je Sovjetska Zve za napovedala Bolgariji vojno, ki pa jo traja la le tričetrt ure, To je bila doslej najkraj ša vojna v zgodovini. Bolgarija je namroč ta¬ koj zaprosila za mir in bolgarsko ljudstvo jc s pomočjo svoje Domovinske fronte vrglo iz se dla fašistična vodstvo in samo zagrabilo za državno oblast. Nova Bolgarija je takoj 'napo¬ vedala vojno Nemčiji in umaknila predvsem iz Jugoslavije /Makedonije/ svoje okupacijske če te os. so te, čete skupno z Titovimi partizani začel' izganjati Nemce iz Srbije. Na ta način so Bolgari ve-j deloma popravili krivico, ki jo je Jugoslaviji naredilo fašistično vodstvo z zahrbtnim napadom leta 1941 in z grozodejst vi za časa okupacije. Z novo Bolgarijo se bo Titova Jugoslavija gotovo lahko sporazumelain bomo za naprej lahko živeli v slogi in brat¬ skem sosedstvu, ker je Nemcem naklonjena reak cionarna klika za vedno izgnana. Obstoja upra vičeno upanje, da bodo spori med jušnimi Slo¬ vani, ki so se vlekli vse od leta 1912, na ta način za vedno prenehali* Tako so podrepniki drug za drugim začeli zapuščati "nezmagljivegr" Hitlerja in obrača¬ ti Orožje proti njemu. Na ta način je Hitler, doživel tudi-silen političen poraz, ker se je za vedno razblinila njegova bajka, da govori, mori in se bori v imenu vseh evropskih naro¬ dov za "novi red", Vse te uspehe zaveznikov so spremljali vo jaški in politični uspehi vj ugoslavi j i. Vojska maršala Tita se je večala iz dne¬ va v dan. Osvobodilno gibanje je v vsej Ju-ros levi ji zajemalo vedno širše množice. Na hrvas kem je n,pr. večina pristašev Hrvatske Seljač ke Stranke z vsemi vidnejšimi predstavniki vred.krenila na pot borbe in ostro obsodila - 6 - izdajalski oportunizem starega računarj a in mečkača Mačka, ki' je s pridigovanjem politike čakanja slepil množice in v protiljudskih na¬ gibih toliko časa kolebal nad krvnikom Paveli čem in starimi čarši.jskimi reakcionarji, dok¬ ler ni ostal sam, množice pa so šle svojo edi no pravilno in možno pot. Prav tako se je osvobodilno gibanje v sil nem'poletu razširilo na Makedonijo in vso Sr¬ bijo, za katero so nasprotniki trdili, da sto 'ji za Mihajlovičem. V Makedoniji, ob Moravi,v Sumadiji in Mačvi so nastajale nove divizi js partizanov. Končno »s je pokazalo,na čigavi strani je Srbija. Končno se .je tudi posre¬ čilo razkrinkati izdajalsko vlogo Mihajloviča in begunske vlade v Londonu."Bilo je treba po tokov krvi in smrti stotisočev najboljših si¬ nov, da je resnica o položaju v Jugoslaviji končno prodrla v svet", je dejal maršal Tito. Resnica je prodrla. Osvobodilno gibanje si je mahoma pridobilo simpatije v vsem svobodoljub¬ nem svetu. Protiljudski kliki doma in v ino¬ zemstvu j.e za zmerom ■ odklenkalo. Nazadnjaško begunska vlada je padla. PuriČ^je frčal. Novi predsednik kraljeve vlade dr. Šubašič pa je prispel na-osvobojeno ozemlje in dne 16. juni ja sklenil z maršalom Titom sporazum, ki je omogočil enotno fronto vseh svobodoljubnih poštenih Jugoslovanov. S sporazumom je kraljevska vlada v Londonu priznala Narodno Osvobodilno Vojsko kot edino pravo jugoslovansko vojsko in marš la Tita kot edinega vrhovnega poveljnika vseh jugoslo vanskih oboroženih sil,borečih se proti oku - patorju za svobodo domovine. S tem je prizna¬ la dejanski položaj v Jugoslaviji in pravil¬ nost demokratičnih načel osvobodilne borbe ju g^slovanskih narodov. S sporazumom pa so naš¬ le doma in v svetu svoje priznanje tudi vse pridobitve narodno osvobodilne borbe, katere najžlahtnejši sad je ljudska oblast, ki jo - 7 - predstavljata nag novi jugoslovanski parlament AVNOJ -In*-naš a začasna vlada NK OJ . V celoti so "bili priznani tudi vsi sklepi II. Zasedanja AVNOJ-a v Jajcu novembra 1943: c novi demokra tični ljudski oblasti, c federativni obliki nove Jugoslavije s šestimi federalnimi držav¬ nimi enotami - s Slovenijo, Hrvatsko,Bosno in Hercegovino, Srkijo,Makedonijo ter s Črno goro —o enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov in o priključitvi Slovenskega Primorja s Trs¬ tom in Gorico k Združeni Sloveniji. Prav tako je ostal v polni veljavi tudi odlok, da se kralj Peter II. ne sme vrniti v domovino, dok ler ne bo ljudstvo po dokončani osvoboditvi odločilo o obliki vladavine. S sporazumom je bilo tudi laži 6"junaškem gorskem car ju." , izda jalcu Praži Mihajloviču za zmorem konec. Zmagala je resnica. Kralj Peter je konec avgusta razpustil Mihajlovičev štab, po londonskem radiu pa pozval vse jugoslovans ke narode, da vstopijo v NOV pod poveljstvom maršala Tita, edinega vojskovodja v Jugoslavi ji- Pne 16. avgusta sta se sestala v Rimu mar šal Tito' in angleški ministrski predsednik Churchill,kar je prineslo dragocenih sadov za medsebojno sodelovanje in še bolj utrdilo ug¬ led Titove Jugoslavije v svetu. V skladu s temi zunanjepolitičnimi uspehi se je krepila naša. moč tudi na znotraj in se večala naša udarna sila. V tem času je zaseda lo Zemaljsko Antifašistično Vijece Narodne Os loboditve Hrvatske /ZAVNOH/, ki je proglasilo enakopravnost Hrvatov in Srbov na hrvaškem t- zemlju in s tem za vselej strlo glavo šovinis tičnim razprtijam. Politične uspehe pa so omo gočili vojaški uspehi. V juliju in avgustu so trumoma padale sovražnikove postojanke v Bos¬ ni, Črni gori, Macedcniji, Srbiji, Hrvaški in Sloveniji, kjer so švabobranci ob priliki ju¬ lijskega vdora v Belo Krajino občutili moč 8 naših pesti. Na Primorskem in Gorenjskem je slavil IX.Korpus zmago za zmago in na Štajer skem so naše brigade z osvoboditvi jo skoraj vse zgornje Savujiske doline dokazale,da smo na svoji zemlji le mi gospodarji. Ko so se že napovedovali veliki dogodki je konec avgusta maršal Tito pozval Mihajlo- vičevc^e, Nedičevce, Hrvatske in slovenske do mobrance k predaji z opozorilom,naj se nihče ne zanaša na kake druge možnosti,kajti zavez niki se v naše notranje zadeve hrez našega dovoljenja ne bodo umešavali. Povdaril je tu di, da je osvobodilno gibanje dovolj široko, da sprejme vse, ki so čistih rok in dobre vo lje in da so vrata Osvobodilne Fronte’ odprta vsem, ki hočejo z orožjem v roki rešiti domo virjLO iz okupatorjevih krempljev. Na ta poziv soise zganili celo taki grešniki, kakor je dri Alojzij Kuhar, ki je prej tri leta plju¬ val svojemu narodu v obraz in rovaril proti, njegovi osvobodilni borbi. Za časa tega pozi Va je prišel na osvobojeno ozemlje tudi biv¬ ši minister jugoslovanske vlade Franc Snoj-, da pove domobrancem, da je njihova edina re¬ šitev, če se predajo zmagoviti Narodno Osvo¬ bodilni Vojski. Do 15. septembra se je preda !Lg na Titov poziv okoli 55 .000 zapeljancev, ki so vstopili v NOV in na ta način skušali ■izbrisati s sebe pečat izdajstva. Rok 15. septembra pa ni bil slučajen,.Za- kaj še 6, septembra je Rdeča armada prekora¬ čila jugoslovansko mojo kar je bil uvod v velike dogodke.Naše divizije so takrat v zrna gcvitem pohodu hitele proti Beogradu in Dona vi. Oh prihodu na naša tla jo Sovjetska Zve¬ za priznala suverenost naše mlade oblasti s ten, da jv zaprosila za dovoljenje, da sme prsstopiti naše meje. To dejstvo je znova po trdilo veliki ugled, ki ga ušiva Titova Jugo slavija v svetu. - 9 ~ Komaj pa je mlada Jugoslavija doživela priznanje vseh svobodoljubnih sil sveta,•so Te zaoeli dvigati nejevoljene glave stari,za vrženi sovražniki Jugoslovanov, znani %e iz predaprilskih časov.Najvdnejši med njimi je bil Italijanski'minister grof Sforza, ki je začel spletkariti in stezati svoje grabež-lji ve roke po Trstu in Slovenskem Primorju.’ Na vse te podle spletke je v im^nr v^eh Jugoslovanov odgovoril naš maršal Tito,#«' |e na proslavi druge obletnice ustanovitvi, I. Dalmatinske brigade dne' 14. septembra o<§- ločno povd^ril, da se borimo tudi'za osvobJ>- jenje Slovenskega Primorja, Istre, Trsta, rice in Koroške s Celoveem ter Beljakom,kj^r so naši bratje desetletja ječali pod ifajšif- tičnim jarmom. "Tujega nočemo,a svojega'' damo!"je rekel maršal Tito. Množična zbortfna nja po vsej Jugoslavije in brezštevilne reyp lučije so pokazale, da je maršal Tito govoia po volji in srcu slehernega Jugoslovana. Kaj pomeni volja Jugoslvanov, je čutil grof 4 Svor~ za nekaj mesecov pozneje... V septembru je Rdeča armada na severnem, delu svoje fronte razbila nemške čete pri Ta linu in Rigi, osvobodila je Estonijo, velik del Latvije, prisilila na kolena Pinsko in odrezala od Prusije 30 nemških divizij med Tukonsom in Lib^vo.Potem se je težišče bojev preneslo na Madžarsko in Balkan. Oktober je predvsem za Jugoslavijo čad velikih dogotkov.Sovjetske čete so vdrle med Tiso in Donavo v Madžarsko in iztočasno priš le na pomoč NOV. Srbija je doživela svoje vs tajenje. Dne 20 . oktobra sta Rdeča armada in NOV osvobodili predstolico Titove Jugoslavij Beograd. Rusi-so prišli v Beograd z lenim da rilom, kajti na prvo pomoč oropani in težko preizkušeni Srbiji so prepeljali 5 o 000 ton zlate pšenice. Po osvobojenju Beograda je za vihrala naša zastava v Kragujevcu.Naši b rrci lo so prav aa tretjo obletnico strahovitega po- kclj.a, ki je zahteval preko 7 ooo žrtev, prj nesli mestu odrešenje. Kragujevcu jc sledil Niš s Skoplje , Dul?ovni k > Šibenik ; S plit-»Krna lu -nato v je. bi la ot v' bo ;iena vsa Makedonija ,na ie T'6s črna gora.. 1 o danes sta osvobojeni dob ri dve tretjini Jugoslavije - Mihailovič, L jo tič in Dedič sc morali potrati šila in kopi¬ ta,, kakor jih bosta kmalu morala tudi Rupnik iii Pavelič. Naše cene dan za dnem uničujejo sovrstnikove kolone,osvobajajo mest a, trge in vasi. Izdajalca be' 4 e ( iz vseh delov Jugoslavi .je v Hitlerjev rajh. ha tem begu sta Ljubija na in Gorenjska samo dve postaji. Izdajalci beže, da bi ušli pravični kazni ; ki jc le to letela njihove pajdaše v Beogradu in drugod v Jugoslaviji Na osyobo.joncm ozemlju je takoj začela poslovati naša narodna oblast. Na čelu vsake od šestih federativnih državnih enot stoje, Narodho Osvobodilni Sveti,ki v okviru določb AVNCJ-a urejajo žiVipehje na področju svojih federalnih, edinic.. Predsedstvo AVNOJ-a je iz dalo v'-mesecu novembru več odlokov, med njimi odlok o povišanju plač, odlok o zaščiti vdov in partizanskih sirot ter odlok o prehoda sovražnikove imovine v državno last, Pne 21, nov. je izšel odlok, o amnestiji .Odlok je bi.l izdan v trenutku, k/ je ljudska oblast za radi političnih in vojaških uspehov povsem utrdila tako na zunaj kot na znotraj, ko je AVNOJ že začel zasedati v Beogradu, ko je os v o bojen pretežni del Jugoslavije in je osvo¬ boditev ostalih poki ajin le še vprašanje ča¬ sa- Zato jc odlok o amnestiji ponoven dokaz moči in suverenosti ljudske oblasti ter dos¬ tojanstva in samozavesti zmagovalca,ki se no namerava maščevali na<3 zapeljanci, temveč jir ]■ omiloščr , če spre ~i etra jo svoje zmoto in če g do 15. januar j* javijo partizanom. eb obletnici veli- ' Cktoberske revolucije - 11 je maršal Stalin oznanil domovini in veso j. j n e mu svetu, da nemške horde pregnane so s s lehernega koščka svete-ruske zemlje., Jugos¬ lovani smo ta dan praznovali z enako, radost¬ jo, kot bomo v bližnji bodočnosti obhajali svoje vstajenje! ime 2o, novembra sta odpotovala dr,šu'ta- šio in tov. 2dvar,d Kardelj v Moskvo,, kjer eta z: maršalom Btalinom in komisarjem MoletoMim pretresala temeljna jugoslovanska vprašanja in peloj, j ■Jugoslavije med ostalimi zavezni¬ ki, Sovjetska vlada je izrazila .svoje zadevo Ijstvd no o prizadevanji maršala lita in dr „ S abaki e a za. združitev vseh resnično deirtokra ličnih narodnih sil v boju proti skupnemu sov ražniku in za ustvaritev demokratične Jugos¬ lavije, ki bo znatno pripomogla pri organisa olji miru. Ko sta se dr- gubašič in tov, Kardeljvr' nila iz Moskve,je bil v Beogradu sklenjen po novem sporazum med maršalom Kitom in dr Šuba še. čem o sestavi enotno jugoslovanske vlade, s čimer so padli v vodo poslednji upi tistih ki sp poskušali zanetiti -v Jugoslaviji dr¬ žavljansko vojno in zasejat:' zmed o, ki bi pr. tiljudskim elementom pomagala, priti na ob¬ last in ki bi. jim omogočila, da bi spet sed¬ li ljudstvu za vrat, Y novembru je bil Rcosvelt četrtič izvol jen za predsednika ZDA.Ves svet je izvolitev z navdušenjem pozdravil, ker vidi v njej ^eao izmed garancij za Čimprejšnjo zmage naf faši sti . Novembra se je morala nemška zver umakni ti tudi iz Grčije, odkoder so jo pregnali, britanski vojaki, grški partizani in zmage Rdeče armado na Ogerskem. Decenber« Ugotovili smo že, da so se v nekaterih a Selah potuhnjene reakcionarne klike, _spričo propada fašizrr' ,začele boriti proti ljudstvu - 12 in demokratičnim silam pod novimi krinkami. Najbolj je prišlo to do izreza v razorožavan ju ljudstva in v oboroževanju petokolonaških profasističnih elementov.Poizkusi 'reakcionar nih sil, da se povspnejo na oblast in zaduši jo napredne, demokratične sile,, so se pokaza li v vseh osvobajajočih se držaVah. Tako je reakcionarno klika V italijanski vladi na čelu s starim sovražnikom Jugoslova nom grofom Sforzom hotela nadaljevati staro politiko osvajanje in pohlepa 'po slovenski zemlji.Toda italijansko ljudstvp samo je pre križalo račune reakcije. Sforza’ je odletel, v novi italijanski vladi pa so (štirje krščan ski demokrat je, štirje komunisti, trije demo krati in pet riberelcev. Podprecednik vlade, je znani vddja italijanske komunistične st¬ ranke Tigliati /Ercoli/ Demokratična pod I- talije nas utrjuje n prepričanju, da bomo z italijanskim ljudstvom lahko brez težav ure¬ dili svoje odnose in obmejna vprašanja v du¬ hu prave demokracije in medsebojnega spošto¬ vanja. In Poljska? Nasprotniki so jo vedno smatrali za pre¬ izkusni kamen trdnosti in iskrenosti zavezni štva med Angleži, Anterikanci in Sovjetsko Z- vezo. Upali so, da se bodo zavezniki razšli prav na vpr^š^nju Poljske. Dogotki zadnjih dveh mesecev preteklega leta pa so topogla¬ vim fašističnim zajedalcem ponovno dokazali, da so se-kakor povsod - tudi tu pošteno ura čunali. Konec novembra je bil namreč predsednik Poljske emigrantske vlade Mikolajčik v Mosk¬ vi odkoder jc prinesel v London predloge zn sporazum z Dublinskim komitetom narodne.osVc boditve, kakor tudi predloge za sporazum s Sovjetsko Zvezo glede meja 'na vzhodu. Emig- ranski protiljudski in protislovenski ‘ kliki na moč ugodni predlogi niso bili'všeč, 'kradi *<- 33 i Česni je Mikolajčik odstopil, novo vlado pa je 3!.otavil Arciševski. Angleški ministerski pr df.dnik Churchill je to trmasto vedenje poljske reakcije grajal,češ, da so .bili pred log: predvsem sprejemljivi. Prav tako je Churchill glede nove vlade Arciševskega izja vil, da je ne more pozdraviti, kakor"jo je napadel tudi ves zavezniški tisk', deš, da je še bolj reakcionarna in protisovjetska od prejšnje. S svojo rmo.je torej reakcija dosegla le grajo celo pri.tistih, za katere je misli la, da jo bodo morda zagovarjali. Med tem pa je Lublinski komitet narodne osvoboditve; ki je ves čas strasre okupacije vodil poljsko ljudstvo, izvedel na osvobojenem ozemlju ag¬ rarno reformo, razdelil kmetom zemljo in se ob novem letu na azhtevo ljudstva proglasil za z°čašno vlado. Po najbolj ostrega spopada med silami re akcije in demokratičnega osvobodilnega giban ja je prišlo v Grčiji»' Pogodki v Grčiji sc svarilo vsemu demokratičnemu svetu, da bodo reakcionarne klike napele vse sile, da se po loste oblasti.Vendar je pozitivno dejstvo.da dogodki v Grčiji niso mogli razbiti - zave zniš' kega bloka in da je grško osvobodilno giban¬ je dokazalo svojo moč ter uspelo v vprašanju .povratka kralja doseči regentstvp in prista- -"Taek na samoodločbo grškega, naroda/ v, .svobod¬ nih volitvah. 'Me, ki imamo svojo Harod.no Osvobodilno Vojsko in §e dograjeno demokratičn,Q.pdV’a.vho oblast, dogodki v Grčiji niso vznemirili,zla spi še, ker so naši domači reakcionarni kro- ,v gi z Mihajlovičem na ; čelu že do kraja razk¬ rinkani in do cela onemogočeni. Zavedamo pa še, da bomo imeli še opravka s spletkami do¬ mače in tuje reakcije, zaradi česar moramo ne nehoma utrjevati moč naše vojske in demokra¬ tično zavest naših mriofcic. • V - 14 - 4 Ob koncu leta je bila situacija na bojiš čih za Hitlerja klavrna, ki je ni mogla, izpremeniti niti obupna samomorilska proti- . ofenziva na zabodli. Trenutni prodor je bil kaj hitro zaustavljen in Nemci bo ga mčra- .li drago plačajti. Vsak napadalni poizkus je postal "za Nemce predrag, 'nedovoljen luksus. Srce se nam širi 'od veseJLja ? ko gledamo na zavezniške in naše lastne uspehe. Dvakrat je poizkušal sovražnik z''Izdajalsko sodrgo udreti v osvobojeno Belo Krajino, a obakrat je moral božati z okrvavljenimi buticami, Na. ''Primorskem in Gorenjskem so. brigade IX. Kor pusa razbile okrog 4o postojank,' mnogo ozem- ja so osvobodile ene na■Štajerskem-Vsako ped brani in osvobaja-, slovenski partizan ter čis. ti izdajalsko golazen. Vedno bolj se bližajo Sloveniji naši bratje partizani z juga in v Mariboru se že sliši grmenje ruskih. topov. Takšen je kratek obračun preteklega lota Zavezniki in z -njmi naša NOV so napravi¬ li čila.. Rdeča armada je od januarja 1$44 pare hodil«'’ v najhujših borbah X' 5oo km. Konec le ta jo je ločilo samo še 2o km od Dunaja,12o od Maribora,. -15;- * Zagreb in žco od Ljubl¬ jane. Ruske čete s d imele . . še 49o km,Anglo amerikančke pa približno 5 o km do Berlina, Vse to se sliši kakor pravljica, a ta pravl¬ jica ima to čudovito lastnost, la je resnič¬ na . . V preteklem letu se je 'zlasti utrdila moč Titove Jugoslavije. Pridobili smo simpa¬ tije vsega svobodoljubnega sveta. Maršal Ti- t: in njegova vojska sta učitelj in svetel v zor vs-em zatiranim narodom. Kar najboljši so naši odnosi z zavetniki,kakor tudi z no.jbliž jinii sosedi - z Bolgarijo, Rumunijo in Alba¬ nijo, ki se jev svojem narodnoocvobodilnem- boju ravnala po svetlih vzgledih vojske mar¬ šala Tita.' Naša največjf pridobitev pa sta oblast, • ■- 15 ' ki raste iz ljudstva, in bratstva jugoslovaA fekih narodov.-. "Jugoslovanski'-narodi so vse^ Evropi simbol, bratstva in ljubezni," prav:]- Ilija Ehrenburg.. J Ko stojimo na pragu svobode,- s ponoso.iL gledamo'na našo ljudsko oblast in na Tittn/o- /armado^ki postaja milijonska armada. Število stalno narašča in oborožitev se zaradi zapjte njenega in od zaveznikov poslanega orožja vedno bolj izpopolnjuje, Kako klavrna bo kso da tistih nekaj domobrancev z bradatim stjpr- - cem Rupnikom na čeiu,kadar jih pregazit a ISTO V in Rdeča 'armada! In ta trenutek n± daleč /'za kaj armadi -dveh največjih, maršalov' slovenske zgodovine se-vodno bolj bližata metam Slove¬ nije, kjer jima slovenski partizani Se prip¬ ravi ja jo 'navdušen spre jem. "Končno bodo mora- \ li'spoznati tudi domobranci, kako jalovi so bili njihovi nečisti izdajalski računi. Moč. našo vojske,bratstvo vseh jugoslovan skih narodov,ki ga maloštevilni izdajalci ne morejo omajati in ugled demokratične, federa tivne Jugoslavije v -sem svobodoljubnem sve¬ tu so nam porok, da -e pri nas ne bodo mogle dvigniti in uveljav :i fašistične sile, kot_ * so to poizkušale v roiji in drugod,Vsi taks ni poizkusi so ze v naprej obsojeni na stra¬ šen neuspeh.V tej veri in prepričanju nas po leg že naštetih dejstev potrjujejo tudi osvo bojena Črna gora, Makedonija in Srbija ssvo jimi narodnimi vladami ter ostali predeli os vobojene Jugoslavije,kjor prevzemalijudštro- oblast .'Zato oprti na lastno moč in moč zavez nikov,zlasti pa na moč bratske Rusije na pra gu lete; zmage z zaupanjem zremo v bodočnost. Naši in ruski topovi,ki grme ob Kravi in Donavi, nam kličejo: Let: 1 9 4 5 b o tudi za Slovence leto sreče, leto zmrge in osvoboditve!