Ljubljana 27. aprila 1952 LIST ŠTUDENTOV LJ U BLJAN SKE UNIVERZE IN VISOKIH ŠOL 1. MAJ V službi dela je naš razum. Res, da naše roke niso žuljave, obrazi ne razorani — pa smo oendarle in veliko nas je takih, zavestni pripad-niki razreda, ki mu je zgodooina naklonila najplemenitejšo in tudi najodgovornejšo dolžnost, da odpra-dj izkoriščanje člooeka po člooeku. Letošnja pomlad, prihajajoča v viharju, pa zato nič manj zelena in razigrana, polna razburkanih ču-stev, nas spominja tudi na ustanov-ni kongres KPS, katerega duh ni da-nes nič manj žio in bojeoit, kakor pred petnajstimi leti. Sto let in malo oeč je, kar sta llarks in Engels napisala zgodovin-ski manifest in šestinšestdeset od ta-krat, ko je chikaška oligarhija dala pobiti uoditelje delavskega štrajka — od tistih dob sem se praznuje pr-vi maj, praznik delavske solidarno-8 žiDljenju in delu uresničujejo idejo proega maja in nemalo zaslug za to, da se je tako žioo utelesila d dejanju in nehanju slooenskega deloonega človeka, ima prav reoo-lucionarni, svojemu Ijudstoo in Par-tiji predani slovenski študent. —0— Prijazno in toplo, kakor mora biti sonce, mi je v duši, ko poslušam iri&a. Ivana Krefta, h kateremu se napotil z namenom, da mi >e nekaj dozioetij iz predvojhih ih majev. Medtem ko fanije iz dnovega gradu (tam je namreč Muzej narodne osvoboditve) postav-Ijajo proomajski kres, pripoveduje Kreft z zanosom starega revolucio-narja: >Malo nas je bilo takrat, toda de-lali smo veliko in s srcem. S Študen-ti Unioerze sem imel zmeraj nepo-sredne stike, predosem v času, ko sern predsedoval Ljudski fronti Slo-venije, ki smo jo ustanovili na ini-ciatioo Partij. Naši tooariši na Uni-verzi so 6b sobotah in nedeljah od-hajali na deželo in se povezovali z delavci in predosem kmeti. Gotovo poznate pesem >Kosec koso brusU, belokranjski kmetje so jo poslali uredništou >Ljudske Pravicez leta 1914, nakar smo jo izdali v desetti-soc izoodih. In kmalu se je razši-rila po delaDskih reoirjih, čeprav je bila to izrazito kmečka pesem. Štu-dentje. med njimi tudi Uroš Kraiger, so jih naučili melodij in vodili va-ike peoske zbore. Delavska reoolu-cionarna pesem pa je bila med kme-ie posredovana prar> po študentih. Razredna zaoest kmetov je tako na-rastla, da je ob petomajskih volit-vah 1935. leta kmečkim množicam mpelo sirmoglaviti jevtičeDsko dik-iatuTo: Partija takrat zaradi izdajal-slcega delovanja Gorkiča ni mogla prodreti s svojo listo. čeprav je ime-h podporo v množicah. Jevtič je komaj po enomesečnem vladanju po-Lore\. Prav zato se je v naslednjih letih praznovanja proega maja pre-neslo predosem na vaseh na dneve med prvim in petim majem, kar je omogočalo našim agitatorjem naj-širšo zvezo med mestom in vasjo, meglilo policiji njeno pozornost in mogočnost prvega maja še bolj pod- Leto I. Šfev. 7 Cena 10 din krepilo. Naslednje leto so v Ijubljanski okolici že zagoreli kresoDi d zname-nju delavsko-kmečke solidarnosti in prao študentje so bili tisti, ki so jih i veseljem organizirali. Zelo razgibano je bilo žioljenje na Vniverzi po Ustanoonem kongresu KPS na Čebinovem. Prav zaradi ne-Nadaljevanje na 5. strani Setletm lfial»Si«tmsltilt študentsfeih brigacfl odide letos na gradnjo hidrocentrale Jablanica Med številnimi energetskimi objekti, ki jih v ostrem tempu gradimo po vsej naŠ državi, je eden najvaznejših hidrocentrala Jablanica, ogromna električna centrala na reki Neretvi Jablanica, kraj, ki smo ga preje poznali edinole po tem, ker se pri njem izliva reka Rama v Neretvo, lezi kakih 35 km niže od Konjica v ozki dolini Neretve, po kateri sta do nedavnega vodili edinole oz-kotirna železnica in poleg nje cesta iz osrčja Bosne proti Mostarju, Crni gori :n morju. Nekaj let je tega, kar je tukaj vla-dal stoletni mir — promet pj dolini je bil redek, le tu in tam kak vlak in kak otovor-jen mazeg. Trušč borb se je polegel in do-lina je dihala staro, mirno življenje. Ogromni gospodarski načrti pa so pcse-gli tudi v to dolino. Hidrotehniki $o se odločili na Neretvi in Rami zgraditi enega najmočnejših energetskih virov v vsej drža-vi. Temu enaki bodo še energetski sistemi y Dravski dolini, na Mavrovskem polju in vlasinski sistem hidrocentral. Vsi ti naj bi izpopolnjeni s sistemom hidrocentral na Drini, Vrbasu in Savi dali stalno, solidno energetsko osnovo za razvoj in obstoj ve-likih industrijskih sredisč. Sistem Jablani-ca—Rama je življenjskega pomena za na-stanek in nadaljne delo celotne industrije v južni Bosni in Hercegovini. Hidrocentralo Jablanica sem prvič videl — ne v dolini Neretve, temveč v Ljubljani in to v hidrotehničnem laboratoriju na Mir-ju, kjer so na verno izdelanem modelu stvarnih razmer v dolini Neretve vršili po-izkuse zajezitve in tazne meritve, ki so po-trebne strokovnjaku za varno in ekonomič-no projektiranje. Živo se spominjam slike, kako je Neretva urno tekla med gorami, vzela seboj Ramo in brzela naprej proti Mostarju (ali, če hocete, manj romantično: proti koncu modela). Petem so jo zajezili. Jezna je obstala, se počasi umirila in po-plavila pobočja daleč naza;. Cesta in proga z mostom preko reke sta izginili v vodi, ki se je dvignila kar za osemdeset metrov. Od takrat sem se začel za Jablanico bolj zanimad". Projekt hidrocentrale v Jablanici je v res-nici gigantski projekt, ki vzbuja interes tu-di v inozemstvu in ne samo pri nas doma. Betonska pregrada bo visoka osemdeset me-trov, to je toliko, kakor stavba z vsaj dvaj- PREDSEDNIK IUS GROHMAN JE ODSTOPIL Predsednik IUS (Internacional Union of Students — Mednarodna študentska zveza, ki je postala le golo propagandno orodje v rokah Kominforme in je mnogo nacional-nih študentskih unij že izstopilo iz nje) Josef Grohman je odstopil, ker bo prevzel »odgovorno dolžnost v češkoslovaški republiki«. Ekseku-tivni komite IUS je za začasnega predseduika izvolil Rumuna Ber-narda Bereanuja. ZDRAVSTVENA SLUŽBA NA BEOGRAJSKI UNIVERZI Zdravstveuo službo za beograjskc študente opravlja v glavnem štu-dentska poliklinika, kjer delajo asistenti in docenti beograjske me-dicinske visoke šole. Poliklinika za-jema nad 32.000 študentov in je v preteklem letu opravila 40.000 sploš-nih, 19.220 rentgenskih in 10.716 la-boratorijskih preiskav. Delo poli-klinike vodi in nadzoruje poseben Zdravstveni svet, v katerem so tudi trije zastopniki Zveze študentov Jugoslavije. Beogra/ski študentje imajo tudi lastne počitniške domo-ve V Mojstrani, Zlatiboru, Budvi in Avali. setimi nadstropji in bo ustvarila 35 km dol-go umetno jezero. Štiri sto milijonov kubič-nih metrov vode, kolikor je bo v jezeru, bo omogočilo, da bo centrala delala vse leto z nezmanjšano zmogljivostjo in to tudi v poletnem času, ko je Neretva neverjetno nizka. Ta ugodna možnost, ki jo ima le redkokatera centrala, je posebno vabljiva za industrijo, ki vsled t^ga ne bo trpela zaradi okrnitve v napajanju z električnim tokom. Ogromna akumulacija vode pa bo omogočila Hercegovini v suhih in vročih poletjih, da s sistemom namakanja izboljša rodovitnost svojih polj. Samo v pregrado bo treba vgraditi okrog 220.000 kbm betona. Dolinska pregrada bo na dnu Široka 30 m, na vrhu pa 4 m. Preko pregrade bodo lahko speljali cesto Saraje-vo—Mostar. Jezero, ki bo nad pregrado na-stalo, bo poplavilo tudi nekatera naselja ter bo stanovalce treba izseliti. Poplavlje-no cesto bomo morali opustiti in višje ob jczeru zgraditi novo. Tukaj, na izgradnji te ceste, bodo letos predvidoma delale nase študentske brigade iz Ljubljane. Ker je to edina cesta, ki vodi iz osrednje Bosne pro-ti morju, jo je brezpogojno treba čim prej zgraditi, da njena tegradnja ne bi zavlekla časa, ko bi bilo mogoče zajeziti Neretvo. Glavni dovodni rov, '.. bo dovajal vodo iz akumulacijskega bazena k turbinam, je dolg 2,5 km in je že zgrajen. V celoti sta zamišljena dva enaka, paralelna rova v iz-redno trdnem kamnu. Posebnost te centrale je ogromna pod zemljo zgrajena strojnica, | dolga 120 m, visoka pa kakor osemnad-stropna stavba. Gradili so ja prav tako, ka-kor rove, v izredno trdem kamnu ter je bilo delo zelo težko :n dolgotrajno. Vzporedni objekti tega giganta so v glavnem ze izgotovljeni. Za tekoče leto pa ostaneta Še dve veliki nalogi: prestavitev in ičgradnja ceste ter betoniranje ogromne do-linske železobetonske pregrade, ki bo čvr- sto in nepropustno med seboj povezala dva nasprotna bregova, ki sta vsaksebi 160 m. GradiliŠče razpolaga z lastnim indu-strijskim tirom, ogromnimi gramoznicami, silosi za cement in presejani gramoz, raz-polaga z dvemi velikimi žerjavi, ima mo-derno betonarno, ki daje 300 kbm beton-ske mešanice dnevno in Še mnoge druge naprave, ki jih rabi t'co veliko gradiliŠče. Temelji nove pregrade so že zabetonira-ni in spodnji deli pregrade že stoje. Pre-grada naj bi bila predvidoma izgotovljena ob koncu tega, odnosno ob začetku nasled-njega leta. Pregrada leži takoj pod izlivom Ra-me v Neretvo, nad velikim zavojem Ne-retve. Dolina ima popolnoma gorski značaj in obiskovalcu Jablanice se smejijo v po-zdrav visoki vrhovi Prenja, na katerem Še dolgo v polefje leži sneg. Z gozdovi pora-sla pobočja skrivajo v se'-i enega najtrših in najlepših kamnov, kar jih imamo v nasi državi. Granitu podobni, samo mnogo temnejši gabro, ki mu pravijo tudi jabla-nit, je gradivo, iz katerega smo usrvarili mnoge krasne spomenike in od katerfh je gotovo najlepši spomenik Neznanemu juna-ku na Avali. Hidrocentrala Jablanica bo z električnim tokom napajala ce' i industrijo osrednje Bosne in Hercegovine, kjer danes gradimo predvsem težko industrijo, ki potrebuje ogromne količine električnega toka. Elek-trificirana proga Sarajevo—Kardeljevo bo komaj omogočila nemoteno delo tej indu-striji, zaradi Česar pospešeno gradimo tudi novo veliko tovorno luko Kardeljevo. Ker bo le pravočasna zgraditev te hidro-centrale omogočila novozgrajeni industriji začetek obratovanja, bcJo pri njeni izgrad-nji letos pomagale tudi mladinske brigade. Ker je delo te industrije tesno povezano z obrambno močjo in sposobnostjo države, je treba, da se nas čim več odzove vabilu nase Zve.ze, zato na svidenje v Jablanici! V tej številki S. stran: Koratorij. Resolucija Ljutomerčano-ljubljanskim štndentom. 3. stran: Dr. KuSeJ prvim doktorantom. 4. stran: Rihard III. r Ijubljanski drami. Triglav film v letu 1952. 5. stran: FizkuJtura. Zanimivosti 6. stran: Črno na belem. Konferenca medicincev Vsi smo bolj ali manj čutili, da je bila naša konferenca potrebna. Za-to je bila tudi udeležba temu pri-merna. Marsikateri član Zveze se je že spraševal, kako je z našo novo organizacijo. O ZŠJ smo govorili že v preteklem letu. Navdušenje za nov način dela je bilo veliko. Go-vorili smo o njera ob ustanovitvi v jeseni, ko so se poskušali — a ni-kdar dovolj resno — nstanovitl ne-kateri novi klubi in vse do študij-ske konference, tik pred izbruhom bojkota, ki je izbruhnil v I. letni-ku in po katerem smo postali medi-cinci znani pri vseh drugih študen-tih, se ni slišalo o naši organizaciji ničesar. Včasih je bil naš sekretariat pre-majhen, tako je bilo živo v sobici, ki je določena za vse pomenke. Vsak dan po predavanjih je bila nabito polna. Danes sameva; razen nekaterih članov odbora in slučaj- njem na spontane zarodke posa- meznih oblik dela razvila krepka dejavnost. Kolikokrat so se sestali, kaj so sklenili. kaj izvedli od skle- njenega? Na tem mestu je treba ponovno pribiti: v forume ne sme- mo voliti ljudi. ki so trenutno naj- manj obremenjeni, temveč one, ki so za delo najbolj sposobni in pri- pravljeni. Prepričan sem, da je med skoraj 1000 medicinci najmanj 700 takih. ki žele v prostem času sode- lovati in se izživljati v organizaciji, če bo ta imela ustrezno obliko. Ni redko, da se slišijo izjave: »Kako je pusto pri nas. Prideš na preda- vanje, v pavzah poklepetaš in spet greš, kakor da te nihče in nič na fakulteti razen študija ne briga.« Zgrešeno bi bilo sedaj trditi, da je odbor za to, red>/g';n 4ishu\i~ jam o oseb;iih okusih posameznikov, je konferenca fklenila, da se razpise natečaj za znak. Natecaj bo objavljen na oglasnih deskah po vse) Univerzi. Diskusija se je nato ukvarjala z delom, ki caka Zdruzenje v bližnji bodocnostt, Pom kazala je, da bo ena plavnih nalog Zdruze. nja izvesti mobilizacijo za delovne brigade. Na nekaferih sekcijah, na pr. na pedagogu ki, psihologiji in jilozofiji so o brigadah ze razpravljali in pri tem dosegli lepe uspehe. Treba pa bo iako) pristopiii k nacrlni mo-bilizaciji na vseh oddelkib jakultete, da se iako ne bi ponovil lanskoletni neuspeb, ko sta z vse fakultete odtii na akcijo le dve tovariuci. Dhkusija je naddje obravnavda se ne~ kalera vazna vprasanja, kot lik vzgojitelja — pri cemer je padlo nekaj resnih opomi-nov na racun studenlk germanhtike in roma-nistike, ki se med studijem pripravljajo na vse kaj drugega kot na svoj bodoci vzgojU teljski poklic — nadalje vprasanje neude. lezb; nekaterih clanov Zdruzenja na tnanu jestaciiah za Trst ifd. Po diskusiji je bil izvoljen tričlanski nadzornl odbor Združenja. Konjerenca se je zakljucila s sprejetjem iklepov, k: bodo vom dili odbor Zdruzenja pri delu do naslednje konference. Ob zakljuiku našega kratkega poroiila moramo poudariti se nekaj: lako uspelih konjerenc je bilo doslej na filozof-shi fakulleti tnalo. Zdruzenje studentov /'-lozojije je s to konjerenco pokazalo velik napredek — zelimo mit se vecjega. -ekonomski sektor, ki je bil v to I govorilno silo; šele ko je delo v primoran zaradi prilik. In še v zve-zi s tem je g. profesor Košir, ki je v komisiji za štipendije, apeliral na socialne referente, naj se za to delo dovolj resno in temeljito pripravi-jo, če žele da se denar res razdeli teku, lahko koordinira in če treba tudi usmerja. Posledice tako neurejenega sta-nja v organizaciji se hitro pokaže-jo. Skoraj vsak študent je rad jo, ce zeie aa se cienar res ra/;ueu ponosen „' svoje združenje, na svoj P?*1^:^^!? kolektiv. Ponoicn je pa^ nanj, če S fostivala; Bosatuki pleil nih obiskov ni tukaj videti niko-1 bi izvedli stvar do konca. Res jc, koj odpovedali planirani smučarski gar. Delal je doslej samo socialno j da mora odbor sprva predstavljati J tečaj in se prijavili za pomoč Tol- minski. To je gesta, ki je sama po sebi razumljiva in je vendar osam-Ijena. Podobnih dejanj bi moralo biti v našem življenju vsak dan več, ker se ravno ob konkretnih stikili z življenjem pokaže naša sociali-stična zavest. Nujno je torej, da za-vestno in organizirano gojimo svo-je ideološke in politične poglede, da ne bi zajadrali nekam daleč proč od pravega življenja, proč od te-ženj in prizadevanj našega ljud-stva. Cutiti se mora, da smo tudi študentje del tega ljudstva in da so naše težnje in cilji skupni. Kaj rado se zgodi, da iz ene skra j-nosti zahajamo v drugo. Pasivnost na eni strani se včasih skuša pre-bresti z nenadnimi diktatorskimi ukrepi, ki naj bi rešili situacijo. Takšni prijemi so zelo zastareli in ne peljejo k sproščenemu in prave-mu sodelovanju študenta. Rodijo lahko kvečjemu le odpor in opor-tunizem. Delo konference je bilo plodno, saj je sprejela več sklepov, ki se že izvajajo. Organiziral se bo Klub tabornikov, šahistov, nogometašev, strelska družina, pripravlja se Klub za mikrofotografijo in auio-moto krožek. Tovariš minister dr. Potrč je obljubil, da bo predaval o liku zdravnika v daljšem ciklusn za me~ dicince, kjer bo brez dvoma z vese-Ijem sodeloval vsakdo izmed nas. Kolikor zaradi bltžnjih izpitov delo ne bo steklo prav nn široko, se bo- je seveda tudi Športna medicina, kot edini zastopnik klubov z red-nim programom in discipliniranim članstvom. Kje so vrzoki? Kakšne so posle-dice in kaj je treba takoj ukreniti, da se stanje pri «as uredi, da bomo res predstavljali študentski kolek-tiv Združenje medicincev članov ZŠJ? Na to vprašanje je skušala od-govoriti konferenca. Na plenumu ZŠJ je bilo govora o vrzeli, ki je nastala med delom v bivši LMJ in današnjo ZŠJ. Takšna mn zares pripada, če čuti, da je to njegova organizacija. Malo je takih ljudi med nami, ki se požvižgajo na to. kaj misli in kako ocenjuje naša javnost življenje študenta in njegove odnose do požrtvovalnega ustvarjanja pri graditvi novega so-cialističnega življenja. Ti odnosi pridejo do izraza pri dejavnosti po-samenzika, najbolj pa v kolektivnih akcijah. Udeležba študentov na snežni akciji in nekatera druga vprašanja ne bi bili danes problemi ZŠJ, če bi teklo delo v organizaciji vrzel se je dejansko tudi pričako- ln če pogledamo naš bojkot? Priti vala, saj je treba za vsak nov na- je moral človek, ki je dovolj pre- čin dela neko dobo za prilagoditev. Toda stalno se nam pač ta reč ne sme tako otepati in nas zavirati. Pripravljali smo se na nov način dela že v preteklera šolskem letu in kljub temu nam je minil v nedelu in neorientiranosti ves zimski se-mester. Doba prilagojevanja torej odoade kot objektiven razlog. Ka-ko je bilo z odklonom združenja? Na konferencij se je ugotovilo, da odbor sploh ni predstavljal odgo-jvornega foruma. Clani zveze, ki smo jih izvolili v odbor, so razume-li svojo vlogo temeljito napak. Mi-slili so najbrže, da se bo s čaka- brisano potvoril izjavo našega rek-torja g. prof. Tavčarja, vrgel med ljudi nekaj parol in že je bilastvar v teku. Zdi se mi, da diši pri nas po anarhičnosti, politični neorienti-ranosti in nerevolucionarnosti. Ni čudno torej, da se celo g. dekan Lu-naček ustavlja ob naši pasivnosti, mlačnosti in navidezni nezaintere-siranosti. Ideološko delo, ki mora prevejati v$ako vejo naše dejavno-sti, ni prišlo do izraza. Tukaj je treba omeniii Klub za športno me-dicino, čeprav se mu je očitalo, da nima v svojem programu ideološko mo vsaj lemeljito pripravili za red-političnega dela. Sami so našli pra- no delo v naslednjem šolskem letu. Kuratorij študentskih domov in menz in njegovo dosedanje delo Odgov or Ljutomerčonov Vsfanovitep in naloge kuratcnifa. Predsednik vlade LRS tov. Miha Ma-linko je na predlog ministra - predsednika Sveta za prosveto in kulturo tov, Borisa Ziherla s svojo odlocbo z dne 21. I. 1952 S zak. št. II 63/4—52 odr?dil, da preneha poslovati in da se likvidira državno gospo-darsko podjetje »Študentski' domovi in menze v Ljubljani« (ustanovljeno 21. I. 1951). Po tej odredbi poslujejo posamezni domovi oziroma menze naprej pod sploŠ-nirri vodsfvom in nadzorstvom Sveta za pro-»veto in kultnro LRS, ki ga le-ta izvr-šuje preko posebnega kuratorija. Predsednik Svela 2a prosvefo in kulturo LRS je dne 1. III-. 1952 imenoval ta kuratorij ter so bili člani kuratorija objavljeni v Št. 6 »Tri-bune« 2 dne 3. IV. 1952 Po začasnih navodilih izvrsuje kuratprij splošno vodstvo in nadzorstvo ter zlasti: 1. udaja z odobritvijo predsedriika Sveta «a prosveto in kulturo LRS splošna navo-dila 0 organizaciji Jn delu študentskih do-mov in menz; 2. izdaja v mejah in v okviru zakona odredbe o čuvanju in o ohranifvi temeljnih sredstev domov in menz. o pravilnem po-slovanju 2 denarjem in drugimi materiaJni-mi sredstvi; 3. spremlja in nadzira delo domov in men* ter življenje v vzgojnem, kulturnem in materialnem pogledu in sklepa o potreb-nih ukrepib, predvsem pa o ukrepih za jzboljsanje življenjskihp ogojev v domovih in menzah; 4. po predlogih domov in menz predlaga investicije in večja popravila ter stremi za nabavo potrebnih sredstev; 5. zbira sredstva, ki iz-virajo 12 dot^cijs prostovoljnih prjspevkov in drugih izrednih virov, sklepa 0 akcijah za dosego ali pove-Čanje takih sredstev, razdeljuje zbrana sred-sfva na posamezne domove in menze; 6. odloca o nesoglasjih med upravnim ©dbprom in predsednikom upravnega odbo-n doma oziroma med upravnim odborom in upravnikom doma; 7. koordinira delo posameznih domov in merti, kadar gre za važnejsa skupna vpra-šanja; 8. daje mnenja 0 nastavit-vi in odpustih važnejsega osebja v domovib in menzah. Sprejem v akademske domove bodo vr-šile posebne komisije sestavljene iz upravni-kov vseh domov in zastopnikov Šfudentskih svefov v domovih. Druga fnstanca za odklo-njene sprejeme je kuratorij. IzkljuČitve 12 domov izvršujejo upravni odbori v svojem delokrogu in je kuratorij v takih primerih prav tako pritožna instanca. Med lefom lahko upravni odbori sami sprejemajo štu-dente. vendar se morajo o sprejemu spora-aiirrieti" z upravniki ostalih dotnov, da se tako ne bi zgodilo, da se sprejme v dom študent, ki je bil v drugem domu izklju-ten zatadi nerednosti ali težji.h prekrškov. Skrb za sludentske domove in tnenze naj bi jpadcda v delokrog univerze. Imenovanje kuratorija se je zavleklo, ket se je na iniciativo predsednika vlade tov. Miha Marinka iskala druga, kot pa s stra-ni Sveta za pros^veto in kulturo LRS predla-gana rešitev upravljanja študenskih domov in meru. Po tej sugestiji naj bi namreč skrb za te socialne ustanove po prenehanju drzavnega gospodarskega podjetja prešla na Mestni Ijudski odbor v Ljubljani. Le-fa pa je tako rešifev problema odklonil. Smatramo, da posli 3>Študentskih domov in menz« res ne spadajo v delokrog Mest-nega Ijudskega odbora glavnega mesta Ljub-Jjane, dasi je sicer res, da so visokošold za &sa svojega študija res prebivalci glavnega mesii Slovenije. Po drugi strani pa tudi sedanje stanje, ko so Študentski domovi in tnenze 2pod splosnim vodstvom in nadzor-stvpm Sveta vlade LRS za prosveto in kul-Ivtot ne smatramo za posrečeno. Po našetn je edino pravilno, da spadajo ti domovi in menze v delokrog univerze, kot je io ze iz-vedla republika Bosna. Prepricani smo, da bo do tega prfŠlo tudi prf nas, zlasti če se bodo pri nas zopet združ.ie vse visoke šole. Prav pa je, da se šola bavi tudi s socia!-nimi problem! svojJh sfudentov. M Ekoncmski razioj in nov gospodarski sistem ie terjal ipretnetnbo upravljanja teh sociaJ. nih ustanov. VeČina članov sedanjega kuratorija so se -v času pred imenovanjem spoznali s prili-kami v naših akademskih domovih in men, za\\. Tako so lahko takoj po imenovanju že informirali namcstnika predsednika Sve že jasno, da ne bo nobenih subvencij več. Po eni strani je treba to pripisati nedovoljni evidenci direkcije nad posameznimi obrati oziroma, kolikor je direkcija imela io evi-denco, jo ni uporabljala v gospodarsko vo-denje svojih obratov. Po drugi strani pa je treba vsekakor podčrtati, da Svet za kul-turo in prosvefo LRS ni, vršil nujno potreb-nega nadzorstva nad direkcijo z.lasti v po-gledu gospodarnosti\ To gospodarstvp si moremo razlagati le z dejstvom, da je; gp-spodarsko podjetje 5>?judentski domovi in menze« dobivalo 12 proračuna Sveta za prosveto in kulturo subvencijo v znesku 4 milijone din. in pomoč ZDA v znesku 2,600.000 di'n, Nikakor ne bi bili pravični, Če bi metali Jcrivdo na tega ali onega, ne da bi pribili, da je brio tako gospodarjenje mogoče V1 ča-su, ko rentabilnost ^obratov« ni bila meri-i. lo z:. obsfoj s>obrata«. Tako se je tudi v gospodarstvu študentskih domov in menz poka2aJo, da je spremembo v upravJjanju teh socialnih ustanov terjal naš ekonomski razvoj- in novi gospodarski sisfem. Brez subvenci) veridar ne bo šlo. Kuratorfj je izd.-laJ sistematizacijo mest v študentskih domovih in menzah. Natanko je pregledal fudi vse prcračune ter preteh-tal vsak izdafek. Študenti plačujejo v vseh menzah za ko-silo in vcčerjo 2.100 din, z zajtrkom pa 2.400 din, t. i. za zajtrk din 10, za kosilo din 40 in za večerjo din 30. Od 1. januarja 1952, ko domovi ne do-bkajo več subvencije, ki je znašala na po-steljo mesečno 150 d ii in prebrano meseč-no 300 din, ^e je občutno zvrŠal strpšek1 študenta za stanovanfe v akademskjh domb-vib. To nam najjasneje pokažujejo števMke, ki so preračunane na povprecje režije na 1 posteJJo v nasih dppic -h za šfudentsko mladino. Povprečni stroški Akadem. Dom I. Stud. na 1 posteljo kolegij Mozerja naselje v decembru 1951, k t«*ii*>eJo, KoiošKi piesl Razlike so osnovane v kapacitef iin kom-fortu posameznih domov. RežijsL! sfroški se nikakor ne dajo več zman-šati, ne da bi to šlo na račun snage in higienskih prilik ter rednega vodstva domov in menz. Pri tem pa moramo pripomniti, da je rcžija na posteljo računana brez kurjave 2a sobo, ki stane po sedanj;\ izkušnjah še 100 do 200 din od postelje, kar je odvisno od veJikosti sobe. Smat/amo, da teh stroškov študenti nikakor ne bo zmogH in je zato nujno potrebm dcnana. pomoč. To tem-bolj, ker ni tazmerja med višino Štipendij in oskrbnimi stroški v domovih in menzah. Povpreqe Štipendije v LRS je din 1.850, dočim znaša.oskrbnina din 3.000 (t. j. 600 za posteljo in 2.400 din za prehrano). Pri tem pa njso nikjer računani stroški za učne pofrebšČine, za takse in za kulturno razve-drilo študenfa. I dobivajo štipendije Ie tisti, ki so spcialno najbolj ogroženi, je razumliivo,, da gre primanjkljai na stroške prenrane. ' ¦ .....' ' Anketa, ki jo je na pobudo kuratorija iz-vedla Zveza študentov na Jjtdbljanskih viso-kih šolah ©b Ivpisu v aedanji poletni seme-ster, je pokazdla* da staniuje v naših akadem-skih domovih 926 študentov, od tega jih prejema 19,5% štipendijo, za 40,5% pre-jemajo starši dodafek za otroka, 6,3% . jih živi od honorarnega zaslužka, brez podpore ali bon. dohodkov pa jib je 33,7%. Pri-bližno ista slika je v naših akademskih menzah. Tam se hrar.i 1.523 Študentov, od teh. jih prejema 19,9% štipendije, ,42,3% ima dodatek za otroka, 5,5?'5 jih živi od honorarnega ^uslužka, dočim jih je 32,3% brez podpore ali hon. zaslužka. Značilni so tudi naslednji podatki anke-te. Od celokupnega števila anketirafiih štu-dentov 3.972 jih 37% ne zajtrkuje, 17,8% jih le kosi,;dočim jih 0,2% le večerja. Od studentov, ki se hranijo v menzah in ne doma, jih je ?0 % aboniranih le na kosilo in 8;5% jih ima tudi zajtrk. K^r Še do nedavnega nismo vedeli stopT nj.e prispevka za sociaJno zavarovanje (ki znaša po »Uredbi 0 prispevku za soc. za-varovanje« Ur. J. FLRJ 18—183/52 30% od fonda plač) ii ker še ne vemo, ali bo-mo dobili subvencijo za res preveJike izdat-ke študenta, smo zacnkrat še prisiljeni smatrafi sedanja plačija študentov za po-stelje kot akontacijo. Čim bo vprasanje subvencij« rešeno, bomo šele lahko ozna-nili fiksne cene za postelje. Za subvencijo se bo kuraforij boril 2 vso odločnostjo in doslednostjo, vendar pa ob upoštevanju splošnega gospodarskega položaja nase re-publike. Smatiamo, da bi morala biti sub-veneija študentskim domovom in menzam najmanj tako visoka, da se bodo lahko krili režijski stroški za onc tri mesece, ko Štu-dentje sploh niso v domovih oziroma men-zah, in ko oseb.Ja.menz in dottiov iiii mo-gpče odpustiti a^i pa poslati na brezplaČni dopust. UpošteVajbč splPŠni gospodarški položaj nase republike, bo prepustil kura-torij merodajnim činiteljem, da na osnovi zbranih podatkov doloČijo visino res po-trebne subvencije. Razvoj nasih gospodar-skih razmer 2 uwdbo novega gospodarske-ga sistema in zbiranje podatkov so razlog, da danes se xedno nismo v stanju oznaniti cene postelje \ akademskih domovih. Dogradilev drugega objekta na UudentoV' skem naselju zagotovljena. Cene postelji so najvišje na novem Štu-dentovskem naselju pod Rožnikom, tx> pa zato, ker je pri sedanjem stanju naselja mogoce režijske stroške deliti le na 208 študentk. Že drugo Šolsko leto, t. j. v je-seni pa bo zvtšana kapaciteta Študentskega naselja, ker bo do takrat dogotovljen objekt II. Z veliko uvidevnostjo Ijudske oblasti je vlada LRS pravkar odobrila investicijski kredif v znesku 14,900.000 din. Z dogra-ditvijo objekta II. na naselju bomp opu-stili t)om I. Moj^erja na Ppljanski cesti^ kjer nameravamo urediti stanovanja za c>ebje, zaposlenp v domovih in menzah. Istocasno pa bo na naselju odprta tudi menza, za kafero so že pripravljeni prosto-r; in inventar. Zaradi rentabilnosti je treba v zgradbe naselja sprt^emati le one študente, ki se bodo voljni tudi hraniti v menzi na naselju. Le ob tem pogoju bodo Študentje lahko računali tam s ceneno hrano in ce-neno posteljo. Čutimo, da bo (o načelo, ki ga bomo, izgleda, inorali vpeljati, naletelo na nezadovoijstvo, vendar nas sili v to gospo-darski račutv>ker ne bomo mogli vzdrževati menze. ki.ne bi dosegala svoje kapacitete. Posehen, pohžaj t>Oraznove ustanove< in .. : t ;• i t > i i. ^Mundvve '¦ ustanove€K Posebno poglavje predsfavlja plemcnita ustanova dr. Oražna »Oražnov dom«. Ku-ratorij se bo mpral brigati tudi za obe stav-bi te ustanove, ki je namenjena predvsem Študentom medicine — nezakonskim otro-kom. Iz tr tiega zasedanja Odbora za zna-nosc in visoke šole z dne 22. III. 1952 nam je znano, da je deputacija Študentov pred-lagaia rektoratu, naj prevzame ustanovo MedJcinska visoka šola. MVŠ pa ne bo zmogla stroskov vzdrževanja hiš. Ustanova je tudi v težavab, ker najemnina, iz katere se vzdržuje, ni bila valorizirana. Ustanovo vodi poseben kuratorij, dejansko treh oseb, dasi je po statutu iz J. 1923 predviden poseben upravni odbor, v katerem naj bi sodelovali tudi ravnatelji nekaterih ljub-Ijanskih srednjih šol. Kuratorij 3>Oražnove ustanove«, ki tor-j ni sestavljen v smislu statufa, želi ostati izven kuratorija Štu-denfskih domov >n m^riz, |Smatramo. da takp., ,j(aJ.J.šČQ ni smotrno. kuraforij Štu-denbkih dompv in menz naj se bri^a tudi z&. »Oražnov dom«, vendar pa je treba vsekakor 2>zavarovati notranjo avtonomijo Oražnovega doma«, da osfane ta redek pri-mer mecenstva med Slovenci nedotaknjen, kot je pravilno poudaril dr. ing. Avsec, predsednik komisije za Jentska vpraša-nja Odbora za znanost in visoke šolc. Kuraforij je tudi ra2i'skoval stanje dr. Mundove ustanove, ter ugotovil, da je Okrajno sodišče okrajnega mesta Ljubljane vJožilo mnogo truda v to, da so se ustva-riJi pogoji, da bodo nepremičnine pokojne-ga odvetnika dr. Munde služile za izpla-čilo štipendij. Potrebno pa bo na acije, je tov. Matija KlopČiČ predlagal, da se v Pravilnik vnese tudi to-čko, da je organizacija dolžna zanimati se za strpkovni nivo absolviranih inženirjev, odnosno, da tak študent, ki se pri polaga-nju izpitov poslužuje neakademskih metod, ne more bi.ti član Zveze. Mnogo so disku-tirali tudi stazu, potrebnem za včlanjenje v Zvezo. Tako misijenja, kot tudi predlogi (v zvezf s prvim letnikom) s. bili zeJo raz-lični. Del tovarišev se je stri.njal 2 nasled-njlm predlogom: da se vsi mladinci. k! pri-de/o iz srednjih šol. v času do treh mese-cev ne sprejmejo v Zvezo, za <3elo z njimi pa se zadolži nekega člana j'2 višjega Jetni-ka. Po treh mesecih bi pregledali njihove karakterisfike (ki bi se Jahko dobiJe 11 srednjih šol) ter bi se na osqovi njih, ka-kor tudi dela v navedenena tromesečnenj razdobju, odJočili, kdo Jahko postane članj Zveze. V tem primeru bi se novo spreje-1 tim članom Vai tiije meseci šteli \v staž. Predlog je bil podprt $ trditvijo, d# se no-vi študentje ne morejo takoj spoznati 2 na-Činom uela na fakulteti, kar pa bi jim gor-nji način omogočil. Drugi del tovarišev jei bil mišljenja, da bi bil tak odnos do novihi študentov poniževalen; predlagali so, da se: jim sicer določi trimesečni s;až, vendar z: vsemi pcavicami, ki jih imajo ostali štu-dentje, razen pravice glasovanja. Trdimot lahko, da je razgovor o pravilniku uspel ini da je v njem sodelovala vetina tovarišev. Še več drugih, pametnih predlogov smo že sporočili vodstvu Zveze. Za tem je predsednik pohvalil tov. Miia-na Skubica in Janeza Kranjca za njun trud9 ki sta ga vložila v organizacijo Ljudske tehnike ter tov. Žarka KerŠevana za dek> pri organizaciji Zimskih Študentskih iger. Nekaj tovarišev, ki bi zaradl svoje ne-aktivnosti zaslužili kazen, vseeno nismo ka-znovali, temvec jih os(ro kritizirali, pre-^pričani, da. jiiJ) bo os,ra kritika jporoaeala uvidetf njihove slabosti' in jih aktivizirak. Enotno smo bili mnenja, da vnapre; zaosU'}-.. mo odnos do vseh tistih, ki zavirajo naše delo, ali pa so le številke v organizaciji. Nekaj tovarišev z naše fakultete je bilo zadolženih, da po zgledu drugih fakultei organizirajo poljudna strokovna predavanja, ki bi jih fmeli profesorji. Ker pa niso uspeli, je to prevzel naš letnik. Izbrali smo tričlansko komisijo, ki se je konzultirala 2 dekanom prof. ing. Lobetom ter pri njeni naletela na popolno razumevanje in prista-nek, tako da bo prvo predavanje že zacet-kom maja. Naša želja je, izvedeti tudi iz drugih fa-kultet zaključke 12 razgovorov o praviJni-kih, da bi tako lahko vsj spoznali težave in uspehe v oblikovanju naše organlzacije, kar bi nam pripomoglo k njeni nadaJini gra-ditv:. M. B. Mednarodna konferenca študentov-esperantistov Letos koncem avgusta bo v Schlushsee pri Freiburgu konferenca študentov, ki ob-vladajo mednarodni jezik esperanto. Kon-ference se bo udeležj]o okrog 50 delega-tov iz večine evropskih držav, pričakujejo pa tudi delegafe iz Amerike in Afrike. Konferenca bo imcla deloven značaj in bo razpravljala o splošnih Študentskih pro-blemih. Najprej bo govor 0 socialnih pro-blemih Študenfov v raznih deželah (eko-nomski položaj, stanovanjske težave in so-cialno poreklo Štud,entov). Druga točka programa je medna^dno sodelovanje. pned Šfudenfi. Nadalje bodp še razptavljali o. esperantu v znanosti Jn o ustanovifvi med-narodne fedcracije študentov-c^perandstov. Na programu y- tudi več izletov in pri-kazovanje raznih dokumentarnih in kuitur-nih filmov. Po konferenci pa bodo organi-ziralt desetdnevno študijsko potovanje po pokrajinah Baden in Bavarska. Ob tej pii-Iiki bodo obiskali vse najvažnejše induslrij-ske objekte, kuhurne ustanove in turisfične predele. Pripravljalni odbor konference je žc do-. bfl finančno pomoč od Unesca, freibureke in kopenhagenske univerze ter bo lahko po-rr.dgal tistim študentom, ki se zaradi po-marfjkanja denarja ne. bi mogli udeležiti1 konference in štuVečernik — Der Kurier — 10 Pfenni-gov — Nočna iadaj.. — Mladoletni ulovili mv — 10 Pfennigov nočna izdaja.« MJa-do dekle se uporno bori s široko reko ljudi na Kurfurstendammu. »10 Pfennigcv nočna jzdaja —« Čez ramo ji visi velika torba. 200 časopisov ima. Lcpa teža. »Se boste teh še danes iznebili?« Z trenutek prekine svoje litanije. »Če bom imela srečo. Danes že malo diši po pomladi — gotovo bo tudi kakšna napitnina —« Čez dan sedi prodajalka Časopisov kot Jtud. phil. v predavalnici. Zvečer si zaveže debel šal okrog vratu in gre na cesio. In spoznava pri prodajanju časopisov lep kos praktičnega življenja, o katerem na univer-zi ne sliši dosfi. . Dnevno sc pri »Študentski časopisni kol-portaži« zglasi 60 do 120 študentov in štu-dentk vseh visokih šol zapadnega Berlina. Tu jim dodek prodajno mesto in šop časo-pisov in — (glej zgoraj). Delo ni eno-stavno, posebno prvič ne. Nekateri ne zmo-rejo glasno ponujati svojih Časopisov po ulkah — in se po prvem, popoJnoma po-nesrečenem debutu ne v~ jo več. Drugi pa so postali izraziti rutinerji in pridejo, koli-korkrat jim čas dovoljuje. »Frankfurtska no na izdaja» stane 10 Pfennigov. Od tega dobi 2,5 prodajalec. »Večernik« plača na dan 1,50 Mark in 3 Pfennige od vsakega prodanega izvoda. s>Der Kurier« 2,50 Mark dnevno in 4 Pfennige od eksemplarja. ^Kdor ima pogum in vz,trajRost«,: pravi šef »yeletrgoyine s časopisi«, stud. rer. pol. K^r-Jten KJingbeil, »lahko kar dobro zas]u-ži«. Njegova pisarna je v Jebensstrasse št. 1. Treba jc šicet premagati stopoice ¦ 4. nadstropje — zato pa se vam nudi po-tem skozi okno krasen razgled na ruševine za hiŠo. In kako se je začelo? Z jezo m z dobro idejo. Grupa študentov je šla na po-sredovalnico, da si najde zaslužek. Vsedli so se, igraH skat in čakali poziva, ki bi jim prinesel delo. Čakali so zastonj in šli slabe volje domov. Nato so ustanovili j>Študent-sko časopisno kolportažo«. Po enem letu in pol obstoja ima tvrdka že 5 urednikov. Začetek seveda ni bil lahak. Konkurenca drugih veletrgovin s časopisi jim je povzro-čala najvec preglavic. Zlonamerni Ijudje so se fzdajali za študente in tako spravljali berlinske organizacije študentske samopo-moči v slabo luč. Kljub temu so na ^Stu-dentski časopisni kolportazi« dobre volje in z zaupanjem zro v bodočnost. Dela imajo dosti in kar je glavno — zaslužek imajo... (Po CoJloquiumu.) POPRAVEK Na konferenci ZŠJ — Združenja medi-cincev je bil sprejet sklep, da se objavi po-pravek v zvezi z objavo o prekršku in ka-znovanju člana ZŠJ Georgija Georgievske-ga. absolv. mcd. v z^dnji Tribuni. Tov. Georgijevski je odličen študent Jn ni imel nepravilnega odnosa do mobilizacije delovnc sile 2a snežno akcijo. To je bilo dokazano in kazen mu je bila spremenjena od 10 dni zapora v ukor. Z ukorom je bil tovariS kaznovan vsJed fega, ker nosi sam odgovornost, da se ni takoj, na dan mobi-lizaeije opravičil, 'Odbor Zdruzenja metiicmte* Tvegano je govoriti o popotnih vtisih le po enem tednu potovanja. Velika je namreč pri tem nevarnost, da bi nekaj slucajnega, enkratnega posplošili in pri tem ne spo-znali pravega življenja. Toda — Če je res, da je zacudenje začetek spoznanja, bom rajši govoril o tem. Vojna in straŠna zapu-ščina, ki nam je od nje ostala, nas je tako zaposlila z našimi lastnimi skrbmi, da srao le redkokdaj lahko pogledali v soseščino. Od tod izvira porazna nevednost o življe-nju v drugih deželah, ki je posebno za nas mlajše znacilna. R«:s je, 1948/49 smri po-stali pazorni, Vq smo čuJi o sporu Jugoste-vije s Kominformo. V zadnjih letih se je medsebojni prorhe' povečal in vedno več čujemo slučajnih poročil o Jugoslaviji, ki govorijo o gosporarskih težavah, o decen-tralizaciji državne uprave iri drugih eko-nomsko-političnih proce .'\ Toda to je še vedno premalo, da bi &i lahko ustvarili reš-nično sliko o tej veliki balkanski državi. Zatfuden sem bil nad lepb pokrajjhb sav-ske doline, o kateri tujci večinoma mislijo, da je ob Jadranu; presenečen Sem bil nad bogafim kulturnim življenjem mest, nad obsežnostjo Bniverz in visokim številorn študentov. Kako slični so naši problemi in skrbi, sem videl na Kongresii Zveze štu-dentov. Odnosi med profesorji in Študenti, vprašanje izpitov, diužbeno in politično življenje študentov, ne nazadnje odnosi do študentov drugih držav, so vprašanja, o ka-terih diskutirate v Jugoslaviji prav tako vroče kot mi v Nemčiji. V nekem oziru sem hašel celo presenetlffvo sličnosf z pro- I blemi mojega rodnega mesta Berlina, o ka- I terih v pretiranj samoljubnosti včasih mi-slimo, da so enkratni. Kadar smo se do-(aknili spora Jugoslavije z kominformi-zmom, sem se zacutil prestavljenega v atmosfero Berlina med blokado. Vse to se mi zdi še en dokaz za nujnost sodelovanja med študenti obeh držav. Bili so tudi trenutki, ko sem s potrtostjo in sramom videl ostanke tiste nesrečne za-sedbe Jugoslavije po Nemcih, kot so spo-tninske plošče padlim na univerzah. Danes je treba to jasno povedati s posebnim poudarkom na tem, da je danes veliko mla-dih Nemcev, ki prav h teakcije na nacio-nalistično preteklost isčejo bolj^e poti med-narodnega sodelovanja. Na demonstracijah proti Weitu Harlanu v Freiburgu so prvič >asno spregovorili, toda bodite prepricani, da so taki Ijudje na vseh nernških univer-zah. Za vsako pctovanje v inoztmstvo so od-ločilni osebni stiki. Naši jugoslovanski pri-jatelji so ura na nepožaben hačin pokazali svojo gostoljtibhast, odstranjujoč s svojim odličninn znafijem jezikov eno glavnih le-žav v mednarčdnem življet>ju. Zadržano vzdušje diplomatskih pogajanj Še ne more roditi mednarodnega razumevanja in sode-lovanja, ampak mota to biti osnovano na mnogoštevilnih osebnih prijateljstvih prav med mladimi ljudmi obeh narodov. Še po-sebtj zaradi do slii/ila kot vmebe postaje tn t© »a višini 10.000 do 12.000 metrov. To bo prvič V zgodoviai ielevizije, da bo omogočena ielevizijska zveza preko Atlantske^a oceana. Radar v borbi proli promefniiu nesrečara Doslej je več kot en milijon lju-di izgubilo življenje v ZDA pri av-tomobiJskih nesrečah. Statistika urada, ki raziskuje varnost prome-ta, kaže, da je bilo v letu 1950 35.000 mrtvih in 1,200.000 ranjenih, za lansko leto pa obetajo še večje številke. Zato strokovnjaki iščejo tehnična sredstva, ki bi zmanjšala število avtomobilskih nesreč. Tako \so sedaj predlagali upeljavo poseb-ne naprave, ki bi uporabljala v kombinaciji princip radarja in fo-iocelice. Ta naprava bi v primeru nevarnosti avtomatsko sprožila za-vore in na ta način prihranila oni čas, ki_ ga šofer porabi, da potem, ko opazi nevarnost, zavre. Ta čas je sicer pri treznem vozaču precej kratke, okoli 3 četrtine sekunde, vendar pomeni to pri brzini 100 km na uro že 21 metrov. Avtomatska meteorološka postaja V ZDA je y preizkušnju nova avtomatska meteorološka postaja. Ta pos|aja ima y sebi poleg obi-čajnih instrumentov še naajhen ra-dijski oddajnik, ki labko delujene-pretfgano 6 mesecev. Tako postajo prienesejo z letalom na zaželeni kraj, jo pritrdijo in poslaja pošilja po radijn podatke o vremenskih prilikah. Poizkusna posiaja je bila postavljena na Mt. Wasbington na Aleutih in se je dobro izkazala, te-prav je morala delovaii v mrazu —60 stopinj in viharjih z brzino l60km na uro. KAKO SL ŠOLAJO 1 A HAVAJSKJH OTOKIH Tadi -v Honolulu — mestu, ki je najdalj od vseh drug/h mest na svetu — imajo uaiveratp, kjer študira poldrug. lisoč . mu* dtnto«. • . .¦¦¦,:¦ Javno šoisfvo }e skoraj brezplačnb. Ima-jo pa mnoge privatnih š«l, ki pa so ver-skegL značaja.- Vsaka vera oziroma sekta ima Še svojo dodatno ^olo,1 ker v -državnih šolah ni verskega pouka. Osnovna šola tra-ja navadno 6 let, sledi triletna srednja soh in friletna gimnazija, nakar lahko vsakdo po opravljenem zrelostnem izpitu študira na havajjki univcrzi — če ima mnogo dt-narja! Uradni jezik na univerzi je anglesčina. čeprav je študentov angleškega oz. ameri-škcga porekla najmanj. Večina so Kitajci, Japonci, Kore>i in Filipinci, precej je fudi Portugalcev in Špancev, AmeriČanJ pa gre-do raje Študirat v Zdruiene države. LAPONvrKA KULTURA Laponci žive na skrajnem severu Evrope. Mislili bi, da je ta preprosti narod. ki živi divje v teh pustih predelih, popoirioma odrezan od kulturnega sveta. • : Laponci fmajo skupru Šol, v katenh se otroci uce v narodnem jeziku. Tudi uči-telj; so Laponci, ki .-. jih pošebej zato, s precejšnjim trudom, izsolali v StokhoJmu. Nekaj Japonskih ouok obiskuje tudi šved-ske oz. norveške šole. Dvanajst mladih La-poncev na Švedskem obiskuje učlteljišče, trije pa gimnazijo. Dva Laponca s(a vpisa-na na stokholmski univerzi kot redna štu-denta. - Na. Švedskem imajo Laponci dva 2asopi-sa v lastnem jeziku, enega pa na Norve-škem. Ti časopisi so zelo popularni mei laponskim prebivaltvom, saj ga t letali pripeljejo skoraj v vsako laponsko vasičo na daljnem severu. O književnosti ne more-mo govoriti, -vendar pa sta se v Svedski književnosti uveljavila dva pesnika, Tuuri in Skum, ki sta lap^onskega porekla. Oba sta srešnicoburžuj«, ali kot pravimo tri, hlapec, ki je izgubil svojega goipodana, ker se je žal prepozno rodil. V jez: sedaj pljuje okoli sebe, kamorkoli pride. Toda mezde mu mi ne bomo placevali. Vse kar je nam sveto in dobro, je zanj pregrejno in zlo, nazadnje pa se je spozabil talco daleč, da ;'e začel zasmehovati celo naŠi narodno zavest. To je pač skrajnost, ki mu ie ne moremo več dovoliti. Kocka je padla, Mer-čun! Vrgel si jo ti. Zdaj je čas, c!a spre-govcrimo tudi mi, saj smo dve leti poslu-šali tvoje nesramnosti. Dve leti >mo za-man čakali, da nehaš s svojimi utmzanija-mi, sedaj pa je naŠega potrplje.-.ja kontc. Kače ne bomo več redili na svo::h prsih! Ob slučaju Merčuna je potrebno, da se vsi študentje ljubljanske Univerze zavemo svoje dolžnosti. Mi juristi smo hhko po-nosni, da smo dali dober zgled. kako je treba obračunavati s takimi tipi. kot je Mercun in comp. Energično je treoi izrre-biti plevel, ki zavira našo zdravo rast iu delo napredne študentske organizacije, ka-tc-re člani smo. S tem se bodo nase vrste okrepile in ozdravile. Tudi Mercun nam je v tem pogledu mnogo koristil, saj nam je pomagal odpreti oči in nas zdramiti iz sna. Merčun se je pokazal ne samo kot razredni sovražnfk, temveč tudi kot protinarodni ele-meat. Njegove izjave, da ga [e sram, da je Slovenec, da nima nikake nacionalne zave-sti, so vzbudile gnus tudi pri apolitičnih študentih, ki se do sedaj niso nikjer udej-stvovali in stali ob strani. Če je imel Mer-čun namen, da se osovraži pri študentih, je v fem docela uspel. Vprašanje je le, kako smo ga mogli tako dolgo trpeti med nami. To je samo zaradi tega, ker smo pre-dobri, ker mislimo, da so taki vsi študentje. Res nas je večina dobronamernih, toda med zdravim sadjem je vedno nekaj gnilega, ki ga pa moramo nemudoma odstraniti, da ne okuzi zdravega. Tako je tudi z nami. Če nam Merčun ni mogel škodovati, re zahvalimo samo zdra-vemu jedru ia nazorom naše študentske mladine. Dolgo stno sicer spali in čas je, da se zbudimo, prečistimo naše vrste, da bomo nato zaživeli lepše, da bo med nami zavladala iskrenost in tovarištvo. Individua. listov Mercunovega kova ne bomo trpeli, ker so sebičneži in jim ni za skupnosč. Na-Ša naloga pa je, da se vzgojimo na univerzi v sposobne strokovnjake, pa tudi v moralno močne in tovariške, nasi socialisti-čni skupnosti, koristne Ijudi, ki bodo po koncanem Študiju sposobri prevzetl odgo-vorne naloge. Mladi smo še fn zato je bo-docnost nasa; ker jo bomo gradili mi, bo tudi taka, kakršno bomo zgradili. Vsi Mer-Čuni pa bodo izločeni in onemogočeni. TRIBUNA, list lfubljanskih študen. tov. Izdaja Zveza študentov Jugosla-vije. Urejuje uredniškj odbor, »anj: Miloš Mikeln. Naslov uredništva in uprave; Ljubljana, Kongresni trg 11/1. Tekoči račun pri KB 60-90332-24. Cena izvoda 10 dinarjev, letna naro«-nina 100 dinarjev. Rokopisor ne vra-čamo. — Rotacijski tisk Tiskarne To. neta Tomšiča, Ljubljana. Pravljična Atlantida je v resnici obstajala Soetal žarek je posoetil o skrio-nostno temo, v katero je bila tisoč-letja zaoita Atlantida, ki je po raču-nili prof.. Felipoffa izginila leta 7256 pr. n. d. v morski globini. Raziskooanja Louisa C. Olioerja, ki so dala predragocene dokumente, izoirajoče iz dobe Atlantide, pričajo o obstoju tega šestega kontinenta, o katerem nam je poročal Platon in prerokooal Schliemann, ki je na smrtni postelji napisal znamenite be-sede: »Atlantids ni samo kontinent, ampak je tečaj cioilizacije!* In ni se motil. Odločilen dokaz se je ponudil egipčanskemu profesorju Mohamedu Voussufu, ki je imel edinstoeno sre-čo. da je odkril na nekaterih brona-stih tablicali, segajočih nazaj v leto 6000 pr. n. d., razodStja nekega du-hoonika boga Ra (bog sonca). Pri povratku s popotooanja po afriški deieli, identificirani z berberskim delon. Maroka, je pripooedooal v jeziku hieroglifoo in s klinopisnimi znamenji, da je to, kar pripoveduje, prepisal iz spisoo, ki so last ondot-nih prebioalceo, in da je obiskal svetišče Ma-Ker, kjer je opazil kip, ki ponazarja oblikovanje Atlantide. Sledi seznam čudovitih stvari: zlati kipi prekrasnih moz in žena, vojšča-koo, žioali, templjeo, hiš, modeloo ladij na več jader, velikanski voz, z dragulji posejani pasovi, diademi, zapestnice, knjige in tajne snovi, ki je ostala neznana eelo čuvajem templja Ma-Ker; končno mumifici-rani predmeti, zaprti v zaboje iz pisanega stekla, oerjetno feničan-skega izoora. ! Dokaz, da je feničanski starček živel za časa Atlantide, nam nudi \ napis, vrezan v vazo, izhajajočo iz j templja s prosojnimi zidovi, ki ga J je odkril Schliemann v Mikenali. Razodeoa nam, da so Egipčani po- tomci Misorja, kralja Atlantide. Vendar je tudi geograf Berlioux točno identificiral v maroškem Atlantu prootno ognjišče, ki je raz-svetlilo dva svetova. PonaDljamo, doa soetova. V dialogu s Kritonom poroča Platon: -»Atlantsko morje je imelo otok pred ono ožino, ki jo kličete Herkulejevi stebri. Ta otok je bil večji kot Libija in Azija sku-paj in od tega se je z ladjo prišlo na druge otoke in od teh na oes kontinent na nasprotni strani. Razumljioo je. da ni nobeden od znanstvenikov, ki so se bavili z grškimi teksti, pomislil, da je bila v besedah >kontinent na nasprotni stranu prerokooana Amerika! Ne bomo omenjali niti kozmo-grafa Toscanellija, čigar geografska karta je zapeljala v zmoto pomor-ščaka Kolumba. Zadošča, da razmišljamo o sporo-čenih Platonooih stavkih, pa bomo razumeli, da namigujejo na obstoj kontinenta onstran Atlantide, ki ga je leta 1492 odkril nesmrtni Geno-vezan po zaslugi srečonosne napake v popotnem načrtu v Indijo, ki ga je zarisal Toscanelli. Dragocene starine, ki so jih doslej našli o preiskanem pasu berberske-ga Maroka, so: bronasta plaketa, na katere stranicah so vrezani abeced-ni znaki neznanega jezika in hiero-glifi, ponazarjajoči oerjetno letne čase, torej nekak koledar, bronast idol, ki predstaolja predzgodovin- skega člooeka, golega, z žioalsko kožo o levi roki, ogrlica iz zelenih koral (edinstveni primer na svetu), s petdesetimi ročno izdelanimi jago- dami, majhen srebrn biool, ki je praokar sklonil glavo nad skrčene prednje noge, čigar posebnost je ta, da nosi rogove amerikanskega bizo- I na. Ta skulptura je pritegnila vso I pozornost raziskovalca, ker bi mogla 1 pričati, da je nekoč tak, sedaj po- j osem izginuli biool, živel v atlant- skih in amerikanskih pokrajinah. j Po Platonu vemo, da so se kralji Atlantide osakih pet let zbirali na ¦ velikem otoku z> Poseidonovem temp- | Iju. Ob tej priliki so ujeli brez oroz- i ja svetega bivola, v katerega je po [ zagovarjanju prišel bog. in ga za- 1 klali pri stebru iz medi. V ta kol so | bili vrezani zakoni: po prisegi v svo- j jem in svojih podložnikoo imenu, da jih bodo čuuali, se je vsak poškropil j s krojo in vsi so jo pili ter bogn po- svečevall zlate steklenice. Beseda Thaurus izhaja iz feničan-ske thau (znamenje) in simbolizira življenje in smrt, gibanje in mirova-nje, in bivol je simboliziral ustoar-jalno moško silo in tudi moža. Zato torej se je bivoloo lik pojaoil o kam- j nitili risbah prvotnih obdobij, krasil j prizore asirsko-babilonske umetnosti j in stalno nastopal na novcih siare j Grške in Magne Grecie. V srednjem veku je bivol s svojo nevarno bes-nostjo dražil množice gledalcev na oiteških turnirjih in ti prizori se po-naoljajo še dandanes na bikoborbah. Te starinske dragocenosti, ki so prišle na dan, imajo neprecenljioo znanstueno, geografsko in umetnost-no vrednost, kajti pričajo nam o ob-stoju in priblizni legi legendarne Atlantide in razodevajo razvojni proces njene umetnosii o razmerju z različnimi stopnjami te cioilizacije. Termiti - ljudožrci Veliki perujski pisatelj Garcia Vertua Calderon pripoveduje v sDoji noveli tragično zgodbo o serin-gueiru (nabiralec kaučukovega soka), ki je sam s soojo ženo žioel v kolibi ob pritoku reke Amazonke. Nekega večera, ko je bil v koči z bolno ženo, je začul od daleč čuden šum, ki je polagoma postajal vedno razločnejši. Pomolil je glaoo skozi okence in opazil komaj razločno rja-do maso neskončno dolge vojske ter-mitoo, ki se je bližala ubogi kočici. Nabiralec je poznal te krute žužel-ke, vedel je, da se v milijardah vr-žejo na bitje, ki ga lahko oblegajo in spoznal je tragedijo, ki ga čaka, če ne steče k reki in se vrže v vodo. Toda žene z mrzlico ni mogel pre-nesti tem manj, ker se je že znočilo in ni bilo lahko razločiti steze, ki je oodila k reki. Tedaj se je zabarika-diral v koči in skušal zamašiti osa-ko špranjo, skozi katero bi utegnili prodreti napadalci. V tem je brezkončna rjava oojska obkrožila borno stavbo in že se je čulo škrbljanje čeljusti, ki so nače-njale deske, da bi si utrle pot o no-tranjost.^ Čez čas je nabiralec, ki je položil ženo v oisečo mrežo, s tesno-bo opazil prve vrste, ki so med stiki prodrle v notranjost. Tedaj se je pričela tragična borba: nabiralec je pobijal in mečkal tisoče živalic, toda valooi si slede vedno številnej-ši. Več ur traja borba med možem in žuželkami, tisoči tremitoo so padli, toda urste preostalih so vedno go-stejše in šteoilnejše. Tesnoba se spre-meni v blaznost, že je telo samega nabiralca posuto z nestetimi žužel-kami... dokler ni mož v blazni pre-napetosti na stežaj odprl vrata in se blazen od strahu vrgel u vojsko ma~ Hli sooražnikoo. da je dosegel reko in se orgel o vodo. Zjutraj, ko je bil končno rešen pred neoarnostjo, se je vrnil v kočo: v mreži ni našel drugega kot okost-je zapuščen žene. Fantazija ali resnica? V M er cur e d e F r an c e (ma-rec 1951) pripooeduje Marcel de Roy, kaj je videl med soojim bioa-njem ob slonokoščeni obali. Na bolj izpostavljenem kraju je bil zaprt domačin o občinskem zaporu. Neke noči je prišla do zapora vojska ter-mitoD (iz vrste, ki jo avtor imenuje imagnans«) in ga napadla. Kriki in strahotno vpitje so vznemirjali noč-no tišino: bili so kriki nesrečnega jetnika, ki so ga napadli termiti. Ljutraj ni bilo o celici drugega kot golo okostje: termiti so požrli po-slednji košček mesa. Na koncu je treba poudariti, da oizija perujskga nooelista odgovarja stvarnosti. Ni iezko rekonstruirati strahotne tragedije človeka d boju 7 brezkončno vojsko požeruhoo. JU2NA AFRIKA Studentje univerze Rhodes v Gra-ham®townu so sklenili, da bodo boj-kotirali 300 obletnico Van Riebcka. Na ta načln upajo. da bodo preprečili izkoriščanje te obletnice v rasistične in nacionalistične namene. FINSKA Med letošnjo Olimpiado bo v Hel-©inkih pomagalo tudi 400 študentov, v glavnem kot vodiči turistov. Na to nalogo ©e pripravljaio v posebnih te. čajih, ki obsegajo 12 angleških, 6 nem-ških, 2 ruska, 4 francoske, 1 italijan-ski in 1 španeki kurz. Preden bodo pričeli z delom, bodo morali opraviti še poseben izpit. Dve tretjini študen-tov obvlad3ta tri tuje jezike, nekaterl med njimi do devet tujih jezikov. in mednarodno študentsko sodelovanje Zveza študentov Jugoslavije ima močae zveze in sodelovanja z ino-zemskimi študeatskimi organizaci-jami. V tem delu naša Zveza teme-lji na sledečih principih: sodelova-nje aa temelju vzajemaega spošto-vanja in enakopravnosti v borbi za mir in proti vsakršni obiiki agresi-je. Smatramo, da direkten kontakt naših in inozemskih štadeatov do-priaaša k delu, medsebojnemu spo-znavanju ic zbliževanju. Zato išče-mo stik v aajrazličaejših oblikah: preko kulturnih in umetniških na-stopov in festivalov, športnih sre-čanj. delovaih in turističnih grap, delegacij itd. V zadnjem času so predstavniki naše Zveze sodelovali na dveh važ-nih mednarodnih študentskih kon-ierencah: v Ediabnrgha in v Haldu (Danska). Na ediaburški konfereaei so predstavniki okrog dveh milijoaov evropskih in izvenevropskih štu-flentov razpravljali o principih in praktičnih oblikah študentskega so-ielovanja, v vzdušju razumevanja, tolerance in popolae enakopravno-sti. Praktičai zaključki ediaburške tonfereace bodo siužili za dobro bazo bodočega študentskega sode- Na konferenci v Haldu so raz-»ravljali o praktičnih zamenjavah (znanstvenih, delovnih, tarističaih in drngih grup štndentov). Za to leto Zveza študeritov pri-pravlja obsežno zamenjavo. Preko Kitajsfei šfudealie n Ffoskem Delegacija šestih kitajskih štu-Identov je bila pred kratkim na I enotedenskem obisku aa Finskem. lOgledala si je finske visoke šole, nekatera industrijska podjetja in idelovanje finske študentske orga-inizacije. Pri odhoda so se Kitajci jpohvalao izrazili o svojih vtisih, protestirali pa so proti temu, da je fiaski tisk imenoval »Maoje-uniformirane Kitajce«. 2000 iaozemskih študentov bo biva-lo pri nas v okviru zaaastveaia in sfrokovnih grup, seminarjev, kot turisti itd. Organizirajo se posebni študentski tabori ia leiovišča na ja-dranski obali. v planinah Slovenije in Hrvatske, kajakaški iz!et po Dri-ni, seminar v Ljubljani itd. Obenem bo večje število šiudentov z vseh naših univerz v iaozemstvu na stro-kovnih preksah, seminarjih, v de-lovnih grupak itd. Tako obilna zanienjava bo maogo dopriaesla k okrepitvi mednarod-nega študentskega sodelovaaja iu svetovne študentske enotnostt. Obeaem se moramo obrniti proti razbijaškeimi in protištudentskemu delu tako zvane Medaarodae zveze študentov. Ker je izigravala nade študentov, se je Mednarodna zveza študentov pretvorila v stvarno re-gionalno kominforniistično študent-sko organizacijo iu postala navad-no orodje sovjetske propagande. Priznavajo samo tako »eaotaost študentov«, ki se ustvari v senci kominformističnih resolucij, pod sovjetskim monopolom. Zaraetavajo vsako praktičuo sodelovaaje v štu-dentskih vprašanjih in se pojavlja-jo v vlogi razbijača šiudentske euot-nosti. Zaradi tega dela jih je obso-dila ogromna večina študentov vseh držav sveta in zapustila njihove vrste. Milorad Pešič, predsednik CO ZŠJ AKADEMSKI KONZULI Na univerzah v Oslu in Ediabur-ghu so pred kratkim poživili staro predvojno tradicijo »Akademskih konzulov«. Na vsaki teh univerz so imenovali akademskega konzula, katerega aaloga je, informirati štu-dente svoje uaiverze o drugi uni-verzi in izboljševati stike med uni-verzama. Rektor Univerze dr. Kušej prvim doktorandom S festivala: Baskovskl plesi Tovariši ckkani, tovariši predsedniki in člani komisij, pred katerimi so danasnji doktorandi branili svoje disertacije, tovariši in tovarišice doktorandi, spoŠtovani gostje, diaga študentska mladina, gospe in go-spodje! Danes praznuje naŠa univerza slovesen dan, vreden, da bo zapisan v njenih leto-pisih. Sedem mladih znanstvenih delavcev se nam predstavlja. Vsak med njimi se j-e na svojem posebnem torišču znanstvenega za-nimanja izkazal z dozorelim napisanim de-lom, z disertacijo, ki \o je moral potem še obraniti pred komisijo, sestavljeno iz vse-učiliških profesorjev — strokovnjakov fn članov naše Akademije znanosti in umet-nosti. S tem so si pridobili po Zakonu o pri-dobitvi znanstvene stopnje doktorja znano-sti pravico, da jim naša univeraa, na ka-teri so se potegovali za to Čast, tudi v res-nid podeli naslov doktorja usčrezne zna-nosti. Tovariši doktorandi! Izkazali ste torej vse pogoje za dosega časti doktorja znano-sti, za katero ste pokazali z svojim doslej-Šim znanstvenim delom posebno zanimanje in zavzetost. Toda prej ko Vam podelim to najvisjo čast, ki jo more stremljivemu znanstvene-mu delavcu podeliti univerza, Vas opozar-jam, da morate dati zagotovilo, da bodete vedno taksni, kakor fo zahtev dosojanstvo, kt ga boste prejeli. Zatorej boste obljubili: prvič, da boste vedno oh.\uiili v hvalež-nem spominu to univerzo, na kateri s(e dosegli stopnjo doktorja znanosti in da boste njene koristi vedno in vsakokrat po svojih moceh podpirali; nato, da boste Čast, ki jo Vam bom po-delil, ohranili nedotaknjeno in da je ne boste ntkdar s slabim živl^.njem omade-ževali; končno, da bosfe znaaje v znanostih, v katerih ste se sedaj irkazali, gojili še naprej z vztrajnim delora ia ga obračali v praktično korist, Dopolnilo k članku "Tretje zasedanje odbora za znanost in visoke šole" iz 6. številke našega lisfa Sekrefariat Odbora za znanost in visoke šole pri Svetu za prosveto in kulturo Vlade LRS nam je spo-ročil, da izjave diskutantov 3. zase-danja Odbora, objavljene dne 3. aprila 1952 v našem časopisu »Tri-buni« niso avtentično reproducira-ne. Povzete so po stenografskih za-beležkah udeleženca ter objavljene zaradi nesporazuma v našem ured-ništv«. Ker so povzročile na naših visokih šolah razne neumestne ia aepravilae komeatarje, prosimo, da aam prizadeti tako objavo opro-tijo. Ali hočete to, fovariši doktorandi, po svojem notranjem prepričanju obljubiti? Doktorandt: Oblptbljamo! Ugotavljam, da torej ni nobene ovire, da Vam ne bi podelil časti, ki )o želife doseči. Zatorej jaz, tačasni rektor univerze, ki sem v tej lastnosti po zakonu določeni promotor, proglašam za doktorje zgodovin-skih znanosti tovariše Alojzija Benca, Irmo ČremoŠnik, Milutina Garasanina in Fran-ceta Stareta; za dokforja zgodovine in teorije umetnosti tovarisa Emilijana Cevca; za dokorja fizikalnih znanost; tovarisa Iva-na KuŠčerja; in za doktorja pravnih zna-nosti tovariša Nikolo Tintiča. S tem ste pridobil vse pravice, ki jih daje pridob-ljeni naslov doktorja znanosti in Vam izročam v dokaz tega doktorske listine opremljene z univerzitetnim pečatom. Doktorandi: Hvalal Tovariši doktorji! Čestitam Vam k časti, ki Vam je bila pravkar podeljena. Prvi ste, po predpisih zakona o pridobitvi znanštvene stopnje doktorja znanosti na tej univerzi dosegli to Čast, s katero ste se uvrstili med množico tisčih, ki jim je bilo dano izbrafi si znan-stveno delo za svoj poklic ali vsaj med tiste, ki jitn je zoanstveno udejstvovanje življenjska potreba. Posebno mi je drago, da moram med Vami, našimi prvimi dok-torji znanosti, pozdraviti tudi predstavnike naših bratskih jugoslovanskih narodov. Današnji slovesni akt poudarja ne le VaŠa znanstvena prizadevanja in Vaše zaansfvene dosežke, temveč kaže tudi na to, da na nasi univerzi živo plapola plamen znanstvenega dela, ki so ga naši profesorji znali vzbuditi tudi v Vas. Dejstvo, da je naša Alma mater pritegnila tudi predstav-nike nasih bratskih jugcslovanskih narodov nase, kaže na njen ugled širom naše države, sa} boste s ponosom nosili doktorski naslov, ki ste ga pri nas pridobili ia prepriČan sem, da bo&te hranili oaši univerzi vsekdar lep spomin. Dovolife mi .prositn, da na kratko nave-žem le na dve obljubi, ki ste jih pravkar sforili. ObljublK stt, da bosic cfoTctorsko čast, ki ste }o prejeli, ohranili nedotak-njeno ia da bo vse VaŠe življenje tako, da je ne boste nikdar omadezevali; prav tako pa ste mi obljubili, da v ljubezni do ina-nosti ne boste popustili, nasprotno, ^Ut boste znanje, ki ga ze imate, vztiajno go-jili naprej ia ga obrnili v praktično korist. Dragi doktorji! Vem, da se zavedate, da so Vam orao-gočili napori naših delovnih Ijudi, ki vzdrzujejo naše univerze, dosego Vašc doktorske časti. Zato pa Vas prosim, da nikdar ne pozabite, da Vam visoka znansf-vena kvalifikacija, ki jo fzkazuje Vaš pri-dobljeni znansdveni doktorski naslov, na-laga poleg nadaljnjega poglobljenega znanstvenega dela kot posebno visoko iz-obražeoim intelektualcem tudi dolžnost, da boste vedno in povsodi vzor gradifeljev naše napredne sociaiisticne družbe. Pri večini Vas je Vaša neposredna znanstvena zavzetost na toriščih, ki so sicer daleč odmaknjena od snovanja naših dni. Prak-tična koriisč bo tudi tu v ugotavljanju splošnih zakonov, ki se pokažejo pri od-krrvanju zaanstven^ resnice skozi konkret-na dognanja na prav vseh raziskovalnih področjih. Vendar bi biilo napak Če bi Vas ta sama po sebi koristna znanstvena dejavnost odtujila našim aktualnim vpra-Šanjem, tnitno kateiih ne sme in ne more noben socialistični jugoslovanski inteligent, Le stalno tvorno sožitje z lastnim narodom in ljudstvora, vživljanje v njegove tegobe in njegovo radost, hotenje, da bi mu stalno bili v pomoč, more pospeševati ia dadi polno vsebino tudi naŠim znanstvenim prizadevanjem. Ko zapuscatc tla Almae matris Vam na Vaši bodoči življenjski poti želim kar naj-več uspehov v znanstvenem delu, v kate-rem, kakor sem prepričan, ne boste popu-stili in Vas hkrati stavljam za vzgled tistim, ki si Še nabirajo na teh akadettukiU tleh strokovno znanje. V Ljubljani, dne 5. aprila 1952. Poravnajte naročnino! i V zadnjem času, ko je zamenjava štu-dentov raznih držav za počitniško prakso dobila krepek razmah, se marsikateri Štu-dent pripravlja na odhod v tuje tovarne, da si tam pridobi znanje, s katerim bo ko-ristil svoji domovini. Nekateri mislijo to resno, drugi pa si skuŠajo »prislužiti« vstop v inazemske laboratorije tako, da prav ti-sto skupnost, kateri naj bi vse življenje sluiili, klevetajo. Poglejnro tak primer. Ljubljanski Študent Ivan Kocuvan je dol-go premišljeval, kako naj zapusti rodno gnezdo ter poskusi srečo v tujini. Tako dolgo je mislil, da je zamudil celo januar-sko konferenco, na kateri j mednarodna organizacija IAESTE i ^razdelila prosta me-sta vsem zainteresirani;n. Ke- se za organi- j zacijo — vsa; za ZŠJ — ne zanima, tega seveda ni mogel vedeti ter je sele 26. fe- j bruarja 1952 poslal predstavniku IAESTE i v London pismo, kjer moleduje, naj mu iz- ¦ posluje počitniško prakso v Angliji, Če ne j drugače, pa na kak izjemen način. j Poleg obicajnega uvoda pise Kocuvan i tudi tole zanimivost: »Vaša organizacija j ima svoje zastopstvo menda tudi v naši dr- | žavi, vendar pa je n' aktivnost večini študentov tukajšnje univerze popolnoma ne-znana. Poleg tega pa bodo razpoložljiva mes..i prav gotovo porazdeljena po kakem skrivnostnem kljucu, v kolikor je prislo do kakih priprav ...« Ubogi skrivnostni ključ! Kako velike skrivnosti predstavlja Z5J za tiste, ki niso njeni člani. Kako nepoj-mljivo skrivnost predstavljajo vsi nj«ni skle-pi in ugotovitve za tiste, ki jim je delo ˇ organzaciji Španska vas. stvar, ki jim je morda cek> izpod časti, da bi v njo mesali svojo vzvišeno delazmožnost. Ali je morda tov. Kocuvan tudi sponta-ni odpor Štud:ntov proti mesetarjenju z naŠimi narodnostnimi pravicami, njihova Široka udeležba v manifestacijah izveden po lcakem skrivnostnem kljucu? Menda žc, sa; njega tned njimi ni bilo videti! Njemu in vsem, ki so enakih misli, bi rad povedai tole: Vsa skrivnost je v tem, da je predstavnik teženj naših študentov tudi pri izmenjavi študenov za počitniško prakso edino ZSj, ki je član IAESTE. Tako misli tudi pred-stavnik te medrarodrAe organizacije, ki je v zvezi z dopisom Ivana Kocuvana dne 3. marca t. 1. v tem smislu tudi odklonilno odgovoril na njegovo prosnjo. Druga skrivnost pa, ki je po mojem mnenju »javna tajnost«, je v zavesti nase novt stvarnosti, ki odklanja take ljudi, ki skupnosti nič ne ptispevajo, stalno pa od nje nekaj zahtevajo. Roke proč od naše zemlje Ze sedem dai demoastracij je za nami. Z ajimi bi hoteli dopovedati svetu. da so maogi izaied aas še kot dečki ia drobceaa dekleta z za-čndenimi očmi ogledovali — kmalu bo tega polaih eaajst let — aeaa-vadno parado. Takrat so se aajprej pripeljali: motoristi v šleaiih s čraimi perjaai-cami, za ajimi tanki, v teh ljudje y čraih srajcah ia z ajimi je pri-šla čraa smrt v aašo belo Ljubljaao - takrat v aprilu 1941. leta. Za tem so aas hoteli poitalijaaiti; vsi aaj bi postali člaai fašističaega 6IL-a; privadili aaj bi se dvatisoč-letni Masoliaijevi kulturi. Že v onih daeh smo odgovorili; še tako aedoraslih aiso mogli za-plašiti. Nasprotao, osvajalec je bil presenečea vedao zaova ia zaova ¦- iz daeva v daa. Vsakokrat ko se /e zdaailo, je vstajala Ljubljana z geslom, ki je delovalo aaravaost ču-dodelno: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Še kot gimaazijci smo pisali ge-sla po zidovih, hišah ia celo po vo-jašaicah, kjer so se nastanile črae srajce. Za teai smo jim jemali paške iz rok, da celo fantički ia dekleta, kakršni smo takrat bili — smo go-loroki poiskali orožje tam, kjer ga je bilo ediao možno dobiti. Morda se zdi aeaavadao, toda tadi aaj-mlajši del Osvobodilae froate, ki ji je bila aa čela aaša Partija, je bil tak. Ni bilo lahko, verjemite aam, da, ta boj vseaiu aaSemu ljadstva — vseta našim aarodom — ni bil la-hak, kajti aad poldmg milijoa si- aov ia hcera je plačalo davek svo-bodi s krvjo. Maogi izmed aas so bili tudi aa koačaem zmagovitem pohoda, vka-terem so aaši aarodi osvobodili sledaji kotiček aaše domoviae — tudi Trst z lastaimi žrtvami ia silo. V tej borbi proti fašizmu so se aam že takrat pridružili oai bratje iz Italije, partizaai — Garibaldiaci, katerih maoge so prav zaradi tega aedavao postavili pred sodišče. Na-robe svet! Tako za sodobao Evropo ia človeštvo sraaiotai proces y Luc-ci, kakor dejstvo, da aaši rojaki v Italiji, v Gorici ia Beaečiji ae aži-vajo aajosaovaejših aarodaih pra-vic še daaes — šest let po zaključ-ka protifašističae vojae — sta aam v teh povojaih letih z greakobo pol-aila aaša mlada srca. Zaskrbljeai smo sledili airačaemu uvodu daaašajih dai. Ni dolgo te-ga, ko so po razaih italijaaskih me-stih ia še posebej v Trstu, kakor aa povelje priceli divjati skvadristi ia od ajih zapeljaai aaraščaj, z aji-mi vred ves aparat komiaformskih ageatov, ter so zvesti tradiciji pživ-ljali aajbolj brezobziraa šoviaistič-aa imperialistična gesla vse to je vzbadilo videz, kot da je aekdo sam pola zlih aaklepov izpustil aaščnva-aega podivjaaega psa z verige! Ali ai posmeh vsem svetlim mi-slim, idejam ia javaeraa aiaeaju sodobaega človeštva že kričaaje: Da Trieste fiao Bocca di Cattaro! Gre torej še za aekaj več — za osvajaaje ozemelj jagoslovaaskih aarodovl V aaših mladih srcih so se obadi-le zaova grozo vzbujajoče slike: Spet je zagorel Narodni dom v Tr-stu, kakor se je to že nekoč (13. julija 1920) dogodilo, oai doai, za katerega, da bi ga zaova pozidali, pravkar zbiramo prispevke. Za ajim so, kakor v zgodoviai, zagoreli do-movi v Rojaan, Barkovljah ia za j tovarišev ia tovarišic; živi mrliči — skeleti z Raba so stopili pred aas! Vse te dai, odkar smo se zbrali študeatje aaših visokib šol aa pr-vem zborovaaju ia poaesli svoja srca ua ulice Ljabljaae, preko dae-va, ko smo prisluhaili govoru mar- temi tisoče vasi široai Julijske Be-aečije (1941—1945). Zdaj zopet vidimo še bolj izrazito deaioliraae ačilaice ljudskih šol, opustošeaa aredaištva sloveaskih časopisov; Bazoviške žrtve vstajajo pred nami ia vsepovsod leže postre-Ijeai, obglavljeai, •slej»Ijeai tisoči šala Tita v parlameata, ki je izra-zil tudi aaše misli, ia ko smo za teai pozdravili aaše ljudske poslaa-ce, ki so se vraili z zasedaaja, vse te dai, ko smo v še hladaih jutrih, poldaevih ia večerih, v aovo za-padlem saegu ia brozgi demonstri-rali — )e zaživelo geslo »Sairt fa- šizmu ...« s tistim ogajem, kakor v daeh italijauske okupacije. Tisoei študeatov vseh strok, vseh fakultet, vseh aaših visokih šbl, bor-ci, partizaai ia najmlajši rod z aji-mi so strajeao izrazili ajih protest. Ne bodo aas prekrieali! Hočemo, da poslušajo milijoae aaših ljudi. Ne psajemo, čeprav saio ogorčeai. Tu-di tokrat kličemo — naj žive parti-zaai Garibaldiaci! Naj žive demo-kratičae aiaožice Italije! Zahteva-mo pa, da ob vsakem razpravljanju o Trstu imajo prvo besedo aarodi Jugoslavije! Vse smo slišali doslej, od najgr-ših psovk aa račaa aaših aarodov do dvomljivih izbnišeajh diplomat-skih besedi — aismo pa še videli dejaaj, ki bi spremeaila dosedaaji odnos. Čudimo se zavezaiškiui stališčem, ki prihajajo s strani vlad aarodov, s katerimi smo skupao izbojevali protifašističai boj. Pošiljamo ta protest vsem aašim mladim prijateljem v svetu ia jiai kličemo: »Le za treautek prisluhaite ia začutite z aami v aašem pravieaem protestu: roke proč od aaše zem-ljek Tako smo pisali pred dvema ted- aoma, ko smo spričo dogodkov okrog Trsta in medaarodaega fe- stivala v Ljubljaai izdali posebao šlevilko v aemščiai ia fraacoščiai | ia jo razposlali študeatom vsega , sveta. Daaes aiaiamo kaj dodati — i edino to, da smo demonstrirali še ! aaprej ia eaako odločao zahtevali svoje pravice, ki aam jih nikdar aihče ae bo vzel. Zveza študentov Jugoslavije KULTURNA TRIBUNA Rihaid III. (Impresija ob predstavi.) Dramaturgija O2načuje tragedijo demo-ničnega Glostra kot dram&ko kroniko, uvršča jo torej v kafegonjo odrskh del, katerih osrednja pote .. je v nasprotju s klasičnim dramatskim konfliktom podoba določenega dogajanja v epskem smislu. Kot vzrok te karakteristike velja ohlapna grad-nja drame, ki se izraža predvsem v izdela-vi bdnosa med obema centralnima, nasprot-nima si akterjema. V tem smislu Glostru Jcot glavnemu akterju, oziroma glavni ak-iivni sili, v delu ni adekvatne protisile, kar izključuje nujni tragični konflikt. Poicg te osrednje karakteristike n vaja dramaturška kritika ohlapno povezanost dejanja in do-gajanja, dramatsko neorganske osebe in do-godke ter po/nanjkljivost v izdelavi klasič-nega dramatskega trikotnika. Koncna oce-na s tega stališča je, da celotni estetski or-ganizem, lci ga imenujemo drama, ni orga-niziran v klasicnem smislu inenzivno raivi-jajočega se konflikta med adekvatnima ak-terjema ixi dosledno nujnega dogajanja, ki izhaja iz tega konfliku. Te ugotovhve so vsekakor tocne, tudi Če izhajajo s staliŠča shakespearske dramaturgije, Če vzamemo za osnovni kriterij na pr. Kralja I-eara. Z dramaturškga vidika, ki vefja v evrop-ski estetiki, je torej Rihard ohlapno grajena drama. Ker pa iz tega dejstva včasih iz-vajajo tndi oznako notranje kvalitet. drame, se mi zdi pctrebno poudariti, da formalni kriterij pri fem ne ustreza. Dr. GaveJla v svojem članku ki ga je objavil v GJedališlicn ] 'u, piše o Rihar-dovi tragediji kot dramskem monologu cne same osebnosti. Ta izredno točna definicija prenaša težišče konflikta iz spopada med osebnostmi v spopad v osebnosti, kar iz-kljiiči oznako drame kot epskega prikazo-vanja. Rihard je nasilna. rekel bi absolutno zla csebnost, v končni konsekvenci bi ga lah-ko označili kot nosilca principa zla v živ-Jjenju. Na tej osnovi je izdelanih mnogo komentarjev (razložiti določeno Shakespea-rovo dramo z idejno enotnim komentarjem je za gledalca sicer povsenv nujno dejanje, •vendar obicajno ostaja brez definitivnega lezultata). Eno izmed stališč, ki ga često zaznamo v tazlagi drame, se manifestira v izkljucno moralnem principu ocenjevanja. V tem smislu po moralni zakonitosti človeka vsak 2ločin rodi nov ziočin. Po železni logiki zlocina subjekc nujno propade. Če bi bil osrednji mofiv Riharda t orej ilustracija moralne strukture zločinca, bi njegova tra-jgedija, oziroma Macbethova, ki se bistveno stika z Rihardovo, ne bila tragicna. Drugi komenfar, ki ga često navajajo, je psihologija zločina. V tem smislu naj bi bil Rihard podoba te psihologije v vseh njenih nepričakovanih in kompliciranih va-riantah, s propadom kot pisholosko zako-nitim zaključkom. Nesmiselno bi bilo trditi, da ti faktorji niso odločujoči v delu oziroma, da niso ce- lo bistveno odločujoči. Vendar mislim, da je osrednji motiv dela drugje. Absolutno zlo, ki je v Shakespearovi dramrtturgiji dihotomično oddeJjeno od do-brega v življenju, ima v celotnem opusu velikega pfsca povsem svojski pomen. Če grobo, kolikor mi dopušča prostor, začrtam avtorjevo vrednotenje zla, ga morem razde-liti v tri osnovne variante: zlo kot proti-pol absolutno pozitivnega (Vihar v življe-nju), dalje, če uporabim dcfinicijo Josipa Vidmarja, zlo kot oblika kompenzacije živ-Ijenjskih porazov (Jago v Othellu) in tre-tjič, zlo kot najvišja oblika za absolutno svobodno izživljanje os^bnosti. Mislim, da sodi Rihard tretji v tretjo kategorijo zla. K tej misli me poleg osta-lega nagiba tudi dejstvo, da je moralno po-žitivni pol v drami dokaj šibak in ostaja neizdelan ter v senci. Avforjev bisrven in-teres vzbuja Rihard kot osebnost. ki ji zlo-čin ni zgolj sredstvo za dosego cilja, tem-več je oblika, t kateri se (a osebnost more izživljati. Rihardova fizična manjvrednost bi sicer upravičevala oceno njegovega deja-nja kot kompenžacijo, vendar je iz Rihar-dovega propada razvidno, da tragično pro-tislovje v njegovi osebnosti ne izhaja direkt-no iz njegove telesne pohabljenosti. Tragična razklanost tega grobo stesane-ga silaka je prav za prav v protislovnosti njegove osebnosti. Kakor je sicer dovolj močan, da dosledno vztraja v svojem deja-nju, dokler ima pred seboj določeno opra-vfčilo, svoj cilj, ga pokoplje njegova šib-kost, ki se pokaže takoj, čim opravičilo odpade. Rihardu zmanjka moči, da bi vztra-jal ob tem, kar je pridobil, ker ga zlomijo posledice njegovega dejanja. (Moralni po-lom simbolizira Shakespeare z obiskom du-hov, ki je njegov običajnt tehnični prijem v tragediji.) Tako je Rihard III., ki pod-leže v spopadu s samim seboj, nujno tra-gična osebnost. V uprizoritvi, ki jo je na ljubljanskem odru pripravil dr. Gavella, je Rihard izde-lan s poudarkom na njegovi tragioii raz-klanosti. Je sicer zločinec, vendar velik, sicer zverski, vendar tragičen. če govorim o uprizorirvi, je nujno, da se dotaknem Shakespcarov^ tra dije kot odrskega problema, kateremu dr. Gavella v vsem svojem delu posveča bistveno po-zornost. Mislim namiec problem spojitve, oziroma organizacije posameznih scen v odrsko enotno zaokrožen sistem. Ta skrajno komplicirani problem je dr. Gavella rešil z dozorelo perfekcijo. Od razsvetljave, ki je dosledno ubrana na doloceno skupino, osnovno nianso, do scensko homogenih ele-mentov je v odrskem dogajanju ustvarjeno soglasje, ki po tej strani Često presega uprizoritev kralja Leara. Morda gre pozor-nost, ki jo je režiser posvetil odrski izd«-lavi drame, nekoliko v škodo notranjemu, idejnemu in dramafskemu loku dogajanja, vendar je Rihard III. predstava, ki sodi med klasične uprizoritve slovenske Drame. DVA EKSPERIMENTA Čeprnv sta *Biser< in iGrenki riž« filma doeh Tazličnih umetnostnih smeri, doeh nacij in s tem tudi men-talitet, imata vseeno precej skupnih potez, ki pa niso mogoče zgolj zu-nanje, slučajne, kajti tedaj bi bila osaka komparacija neumestna in celo škodljiva, temveč bistvene za celotno delo. Oba Jilma sta v neki meri revolt proti socialni bedi; in to je njun najoečji plus. Toda ta plus ni bil cilj in namen filmskih ustvarjalcev. Slikanje revščine mehikanskih iskal-ceo biseroo ali Ualijanskih rižark je bilo le ozadje za popolnoma druge namene, manj plemenite in humane. Zaradi iega se ne smemo čudifi, če nas tezi aoiorjev ne zadoooljita tako kot pa ozadje k tem tezam. V fabu-li, konstrukciji in režijski rnetodi se filma močno razlikujeta, vendar pa je učinek na gledalca zelo sličen. Tu kot tam iščejo mladi Ijudje svo-jo življenjsko srečo, ki je pa ne morejo doseči. Način iskania in končni rezultati se razlikujejo, kot se Tazlikujeta filmski zamisli sami. Biser, poJn naionosti, je po suoji zamisli bolj legenda o človeskem hrepenenju po sreči, kot pa reali-stična slika mehikariskih prilik. Za-radi tega delitev Ijudi izključno na slabe in dobre, pravzaprau na sim-bole slabega in dobrega o primesni nelogičnosti ne sme motiti. iskati Gledališko življenje v zapadni Nemčiji Na mednarodnem študentskem fe-stfoalu v Ljubljani smo imeli prili-ko videti tudi pantomimične točke, ki so jih izoajali študentje iz Got-tingena. Slušatelji Akademije za igralsko umeinost o Ljubljani so jih popabili na $voj zavod, da bi $e z njimi pogovorili o možnostih študi-ja igralske umetnosti v Nemčiji in o povojnem nemškem gledališču sploh. Nemški kalegi so se pouabilu pri-jazrio odzvali in ker menimo, da bi nooice, ki so jih povedali, zanimale tudi študente ostalih fakultet, ob-jaoljamo nekaj zanimivosti iz njiho-vega pripovedooanja. Na filozofski fakulteti imajo od-delek za igralsko umetnost, kjer študentje polagajo diplomo iz germa-nističnih predmetov in iz dramatur-gije, zgodovine drame in umetnost-ne zgodooine. Poleg obveznega šol-skega dela imajo krožke za prak-tično gledališko delo in nastopajo tudi v filmu. Uspehe krožka za pan-tomimo so pokazali tudi na našem festivalu. Igralske šole se s pantomi-mo manj ukvarjajo in prav tako gle-dališča. V gottingenškem gledališču so imeli pred leti na repertoarju dooje pantomimičnih predstav, ki pa nisia imeli uspeha. V današnjih nem-ških gledališčih prevladujejo pred-vsern dela modernih amerikanskih, francoskih in angleških avtoriev, mnogo igrajo Shakespeara, posebno komedije, manj pa je na sporedu nemških klasičnih in sodobnih av-torjeo. Od antike igrajo najoeč gr-ške tragedije, od slovanskih avtor-jev pa Gogolja, Ostrovskega in Če-liova. Čeprav morajo dramaturgi po-sameznih gledališč prebrati do se-demstd' dramskih del na leto, ki jih napišejo ziveči nemški avtorji, ve-čino res samo prebero, ker do upri-zoritve ne pride. Najpomembnejša sodobna nemška dramatika sta Garl 2uckmayer in Friedrich Wolf, ven-dar ludi njuna dela vse redkeje pri-hajajo na oder, Studij posameznih predstav traja 9 nemških gledališčih znaino manj kot pri nas; število premier sega preko duajset na leto. Ansambli pri gledališčih so sicer veliki, toda glao-t ne vloge igrajo vedno isti igraki, ki imajo ze utrjeno ime, ostali pa se morajo zadovoljiti z manjšimi vlo-gami in tudi manjšimi plačami. Pla-če se dvigajo od šeststo mark na-vzgor, kar je v primeri s plačo uči-teljeo (tristodoajset mark) in živ-Ijenjskim minimumom (stodvajset mark) $e dovolj dobro. Upošteoati p& moramo, da je skoro 60% igral-cev brezposelnih in io pomeni v me-stih, kot je Berlin ali Miinchen, ca. 5000 oseb. Ti se morajo potegovati za angažma preko agentoo ali sanii hoditi iz mesta v mesto. Brezposelni igralci sicer sami prirerajo predsta-ve v viajhni dooranah, vendar bolj v korist svoji igralski privajenosti kot finančnemu položaju. Sicer so tudi gledališča v težavnih razmerah — v Gottingenu n. pr. so morali operno gledališče zaradi materialnih težkoč zapreti. Težko pa je tudi za gledališko publiko, kajti parterni sedež stane 3.5 marke. Igralci imajo svoje zdruzenje, ki jim oskrbuje materialno podporo v starosti in omogoča druge ugodnosti. Člani združenja pa morejo biti sa-mo igralci, ki so dovršili kako igral-sko šolo. Te šole so vse v privatnih Tokah in za vstop ni potrebna do-vršena srednja šola. Igralske šole ni-so dostopne vsakomur, ker je šol-nina precej visoka. Že na unioerzi znaša šolnina za vsak semester 80 mark, na igralskih šolah pa morajo plačati najmanj 5 mark za vsako uto pouka. Pouk je samo praktičen in sicer dramska igra, odrska izreka in ples. Seoeda je sistem na šolah različen, kot so različni pedagogi, ki na njili poučujejo. Igrajo običaj-no dela, ki so pedagogom najljubša in v katerih so dosegli največje uspehe. Šole irajajo dve leti, a obi-čajno traja še dve leti, da mladi igralec dobi angažma. Prao tako tež-ko je mladim režiserjrm in drama-turgom. Mladi režiserji se v gledali-ščih težko uveljavijo, ne glede na to ali imajo dovršeno igralsko šolo ali ne. Nasprotno, včasih je bolje zamolčati, da ste absolvirali na odd. za igralsko umetnost. Večina režira-jo igralci, ki $o si v dolgotrajnih izkiifinjah pridobili dovolj znanja in ugleda. Vsoda dramaturgov je, da realistične odnose v Biseni pomeni dozioeii neuspeh. Toda to ni hiba filma! Grenki riž prikazuje hlastanje po sreči na kriminalni osjiovi. Dogaja-n\e ]e postavljeno v okolje riževih plant^i. To je realistična, delno mo-goče nekoliko naturalistipna kon-cepcija slične ideje kot je v osnooi Bisera. foda tudi tukaj nas teza ne prepriča. Prevzame nas ozadje — delo in inedsebojni odnosi delavk na rižeoih plantažah. Siloana propade prostovoljno za-radi zloma njenih iluzij, Kino za-iene biser nazaj v morje prav ia-ko zaradi zloma iluzij o bodočnosti njegooe družine. Mogoče bodo o iendenci obeh fil-moo deljena misljenja, kar bi bilo popolnoma razumljivo zaradi ne-prepricljivosti avtorieoih tez; toda važneje je, da bo gledalec imel pri-liko videli dva resnično člooesko pre-pričljioa izseka iz nam neznanih okolij, Ko bomo ze davno pozabili na de Santisovo kriminalno ogrodje ali na Steinbeckovo negacijo sreče, nam bodo prav gotovo v spominu še kroaoe noge Kinojeve žene, ali pa premočene starke, ki v nalivu pojejo umirajoči rižarki. To so resnični bi~ seri, ki jih je vredno ohrar^iti kot spomin na revolt zatiranih in tep-tanih. Program Triglav filma v lefu 1952 Letošnje leto bo brez dvoma eno. najpomembnejših v dosedanjem raz-voju slovenskega fihna. Uresničil se je namreč davni sen domačih film-skih. delaocev, da bi lahko v istem letu posneli kar doa celovečerna, umetniška filma. Pričenši z letom 1948 pa vse do letos je domače film-sko podjetje Triglav film snemalo le po en umetniski film na leto, leta 1949 pa še tega ne. Letos sta na programu podjeija doa celovečma umetniška filma. In iiceri zGorice*, po scenariju Janeza Potrča in iNova gospoda* po scena-riju Bojana Stupice. S pripravami za fiim jGorice« so pričeli ze januarja meseca letošnje-ga leta. Snov za tu film je vzeta iz življenja viničarjev p Halozah prvo leto po osvoboditvi. V ospredju zgod-be je nesrečeo, mlado dekle Lizika, ki jo težijo moralni grehi preiek-losti. Vsa vas jo ima za navadno pocestnico, a ona išče izhoda^ išče nove poti v lepše in čistejše življe-nje. Pri tem išče opore o muzikan-tu Tjošu, ki pa v odločilnem trenut-ku klone in tudi sam-pade o dvome o moralni vrednosti svojega dekleta. Vse te odnose na vasi skušata urejati viničarja Vračko in Jula ter poma-gati vsem vaščanom, da bi si uredili lepše in zadoDoljnejše življenje. Toda to ni tako lahko, kajti na vasi so še Trinkaus, Smko in župnik Far-kaš, ki imajo svoje načrte in ki bi morajo skrbeti predvsem za reklamo soojega gledališča. Tako je približno gledališče v Nemčiji. če ga primerjamo z našimi razmerami, ne moremo reči, da je raono roinato in to je izzvenelo tudi iz besed nemških kolegov. O svo-jih študentskih organizacijah so de-jali, da so v glaonem odmevi polit. strank o držaoi. Študentom je glao-na skrb, da se sploh lahko prežio-Ijajo in da lahko šhidirajo. Mnogo jih je, ki morajo en semester delati, da lahko v naslednjem študirajo. Nekateri iztepajo preproge, drugi so uslužbeni pri statistiki, nekateri va delajo celo v rudnikih. Le redki ao-bivajo štipendije, ki so tako mafhne, da z njimi poravnajo komaj šolnino. Vse to in še marsikaj zanimioega so pooedali kolegi iz Gottingena. Slu-šatelji igralske akademije so se jim zahvalili za obisk in se ob njihovih besedah zamislili o svojih, pač mno-go boljših pogojih.za študij. -tod- radi tudi v bodoče živeli na račun drugih. Razočarano Liziko skuša Trinkaus pridobiti za svoje načrte in nesrečno dekle bi skoraj postalo neviuno orodje v Trinkausovih ro-kah. Toda poštenost slednjič le zma-ga v Liziki, ki pa mora svoje spre-obrnjenje plačati z žiDljenjem. Režija filma je bila poverjena Francetu Sliglicu, ki je režiral filma *Na sooji zemljU in >Trs<«. Asistiral mu bo absolvent Akademije za igrahko umetnost Janez Šenk. Sne-malec je Joan Marinček, ki je po-siiel že filma >iVa svoji zemlju in tKekec«, scenograf pa Tone Miakar. V začetku meseca aprila je ekipa končala poizkusna snemanja igral-cev. Posamezne vloge bodo tolmačili naslednji igralci: , Liziko — Tatjana Šenkova, diplo-mantka Akademije za igralsko umet-nost; Tjoša — Bert Sotler, član Ijub-Ijanske drarne; Vračka — Miro Ko-pač, član sarajevske drame, znan po soojem zOčka Orifu« iz prvega slo-venskega filma -»Na svoji zemlji«; Julo — Vika Podgorska, proakinja zagrebške drame; Trinkausa — Vla-dimir Skrbinšek, član Ijubljanske drame; Sinka — France Presetnik, član Mestnega gledališča v Ljublja-ni. V ostalih vlogah pa bodo na-stopili: Lojze Potokar, Vida Juva-nova, Pavle Kooič in drugi. Ekipa, na čelu z direktorjem filma tooarišem Dušanom .Ponhom je ze odpotovala na teren, kjer so pričeli s snemanjem zunanjih posnetkov. Snemanje bo končano v mesecu ju-liju, tako da bomo film jeseni ze lahko gledali v naših kinematografih. Drugi umetniški film >Nova go-spoda* irna za podlago Kersnikovo pooest Jara gospoda. Režijo tega filma je prevzel Bojan Stupica, znan po soojih uspelih režijah v Ijubljan-ski drami in v Centralnem jugoslo-uanskem gledališču v Beogradu. — •»Nova gospodat bo njegov prvi film. Vendar mu delo pri filmu ni nezna-no, ker je odigral v filmu že nekaj vlog. (V gorah JugosJavije, Pooest o \ tvornici, Rdeči coet.) Asistent režije je Ernest Adamič, sncmalec pa Mile Markovič. Scenografska dela bo iz-vršil arh. Spinčič. Ekipa je praokar končala delo na režijski in snemalni knjigi ter bo pričela z izbirnimi sne- ' manji igralcev. Snemanje filma se bo pričelo julija, končano pa bo do konca septembra, tako da bo film novembra ali decembra ze na spo- . redu naših kinematografoo. Glasbene prireditve na mednarodnem študentskem festivalu Organizatorji mednarodnega Študents.ke-ga festivala, čig< - javn*; phredicve so se vršile od petka, 4. aprila do neddje, 6. apriia t. 1. y Ljubljani, prva v opernem gledališču (z otvoritvijo, folklornimi, pan-tomimičnfmi in dramskim nastopom), dru-gi dve v veliki dvorani Slovenske filharmo-nije (glasbeni del), bi bili rr.orali vsekakor občinstvu pojasniti, kako naj gleda na te prireditve in kaj naj na njih pricakuje. Tega pa ne prej ne slej niso stoiili. Z je vsakršno ocenievanje nastopov na y-dentskem festivalu otežkočeno. Kritiku m-so dali kriterijev, po katerih naj bi sod;J. Ali je bil študentski festival zgolj politična manifestacija na osnovi kulturnega sodelo-vanja? V tem primeru imajo njegovl umct-niški uspehi le drugoten pomen. Ali pa j ¦ so bili vsi sporedi sestavljeni mešano, to y pol amatersko, pol profeijonalno (profeia-nalno v že očrtanem smislu). O folklorrJi nastopih, obeh pantominah, o izvedbi rii. lomkov iz 2>Cyfanpja« naj poročajo zadtv-ni strokovnjaki. Omejujem se na glasKn del festivala. Do spoznanja, da so na ob;h glasbenih večerih nastopali poleg redmh študentov glasbe tudi amaterji, ki se uspo-sabljajo za druge življenjske pokiice, se je moral strokovni del publike šele dokopali.. ko se je najprej razočaral nad občo ravnijo izvedb. Obema glasbenima produkcijama je prisostvoval dobrsen del profesorskega zbo-ra Akademije za glasbo, čigar člani so po-\sen* po pravici in nepristransko ugorav-Ijali, da je naša domača reproduktivi)a re-prezentanca na splosno vodila daleč pred drugimi. Le nekateri posamezni gostje 12 , drugih držav, dva, trije, so si priborili pri njih navduseno priznanje za, raven svoje umetniške izvedbe. Mislim, da bi bili glas-beni prireditvi veHko bolje izzvendi in s (em tudi bolj ustregli svojemu politicnenan namenu, kolikor s:a ga imeli, če bi se njua . spored pteuredii: na prvo, ki bi bila lahko tudi matineja, samo amaterje, na drugo, glavno, vse profesionalce. Pri pregledu sporedov opazite', da so za. stopali Jugoslavijo samo Ljubljancani in Beograjčani, ne pa Zagrebcani; omenil sera že, da je bila jugoslovanska ekipa dovolj močna, kakršna ;e bite; vzroki, iz katerih so izostali zastopniki hrvatskih visokih šol, mi niso zruni; vendar mislim, da smo vsaj nje Še pogresali. Podobno so se udeležiK festivala s folklomimi plesi poleg Ljub-janeanov samo Sarajevcani, ko bi se mo-jli zlasti na tem področju zmagovito uve-javiti tudi zastopniki Šfudentov Ljudskih epublik Makedonije in Črne gore. Organizaorji festivala so si nabrali letos ;otovo dragocene izkusnje, ki ne smejo biti zaman. Rafael Ajlec . , . ¦. , —————^*___ "fj Razen omenjenih umetniških fil~ nov pa ima podjetje na sporedu še ?ečje število kratkih, dokumentarnih in kulturnih filmov. Kot prvi tovrst-ni film je bila že izdelana agitka Roke proč od naše zemlje< in p