Naročnina za pol leta za Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00. List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. SEPTEMBER 15. 1922. LETO (VOL.) XIV, V šoli presv. Marijinega Srca. H. B. KRŠČANSKA ZMERNOST. Čutna človeška narava je kakor družina, ki ima cele orgeljce zdravih 'Malčkov, živih kakor živo srebro, ^asi zaenkrat še niso hudobni, am-l);ik le bolj živahni, ki niti za trenu-ne morejo biti pri miru, je vendar treba krepke materine roke, ca J,'i obvlada in velike pazljivosti, da Se iz njih živahnosti ne razvije hudobija. Taki živosrebrni malčki so v eutni človeški naravi razna nagnjenja, ki jih imenujemo strasti. Ker )eseda strast v našem jeziku pome-n' že nekaj slabega, hočemo ostati ,)r> besedi nagnenje. Ta nagnenja so v človeku dvoje vrste, kakor so vča-s,h v družini otroci dvoje vrste. Eni kakor pravimo, vržejo po očetu, pa po materi. Poželjiva nagneta človeka vlečejo za nekim do-^'rn, ki je ima pred očmi, kakor v'eče otroka, če mu kaj sladkega po- kažeš in si mu pripravljen takoj dati, ako le hoče. Jezljiva nagnenja istotako človeka vlečejo za nekim dobrim, ki je pa ni mogoče brez tet-žav doseči, kar dotičnega seveda jezi. Pokaži otroku sladko hruško. Obraz se mu zasmeje, oblizovati se začne, roko nehote stegne. Nagnenje po njej se mu je vzbudilo. Če mu ne delaš nobene ovire, ampak mu jo takoj daš, si zadostil njegovemu poželjivemu nagnenju. Ako mu jo pa takrat, ko je roko stegnil, odmakneš in višje dvigneš, da se mora vspenjati za njo, ali mu jo obljubiš šele, ko bo to ali ono storil, si poleg hrepenenja vzbudil v njem še neko drugo jezljivo nagnenje, ki ga žene, da premaga ovire in si jo tako zasluži. Oboje vrste nagnenja so za človeka velikega življenskega pomena. velika dobrota, a tudi lahko velika nesreča. Dobrota, ker jih ima in če jih prav rabi, nesreča, ko bi jih ne imel, ali pa zlorabil. Prav tako je z njimi, kakor z drugimi naravnimi silami. Kolika dobrota za človeka so: ogenj, plin, elektrika itd., seve le dokler so trdni v njegovi kroteči roki. Gorje pa, če se izmuznejo iz nje. Z življenjem in premoženjem bo plačal, ker jih je prej trdo držal. Kdor ima svoja nagnenja na vajetih, bodo šla z njim, po "cesarski" cesti cilju nasproti. Kdor izpusti vajeti, bo šlo pa kakor splašeni konji ali po cesti ali po bregu, .vse-kako v pogubo. -i Mi že poznamo eno čednost, ki ima vajeti v rokah. To je krščanska modrost. Ona ima) na vajetih vse čednosti. Ker bi bilo pa njeno delo preogromno, če bi morala vse šte- vilne posamezne žrebičke sama krotiti, so ji prideljene v pomoč še dve drugi čednosti. Vajeti poželjivih nagnjenj ima v rokah čednost zmernosti, vajeti jezljivih nagnenj pa čednost srčnosti. Za enkrat se hočemo pečati samo s čednostjo zmernosti. Njena glavna naloga je. trdno držati vajeti trojnega poželjenja: po jedi, pijači in mesenosti. To so najmočnejša nagnenja človeške ži-valjske plati. Za ohranenje te človekove živaljske plati so si sicer nekaj naravnega in kot taka dobra. Toda po grehu so postala revoluci-jonarna, nočejo več nagobčnika razuma, ampak.se bore proti njemu za avtonomijo. Kot taka so pa slaba. Če je človekova volja preslaba, da bi zadušila njih vstajo in jih podvrgla postavnemu žezlu razuma, če se ona polaste vlade, je to prava bolj-ševiška vlada polna strahot in grozot. Od alkohola zabuhle in od strasti izmozgane postave, ki jih srečujemo na življenja cestah, so prepričujoči, živi dokazi za to. Ozrimo se zdaj na Marijo! Izrecnega nam sv. pismo o Marijini zmernosti malo poroča. Ce hočemo v njenem Srcu odkriti tudi to čednost, v vsej njeni lepoti, moramo privzeti celoten nauk sv. cerkve o Mariji. Na podlagi svetopisemskega in cerkvenega nauka vemo. da Marija ni bila navadni človeški otrok. Verska resnica je, mej drugim, da je bila brez madeža izvirnega greha spočeta, kolikor vemo ona edina. Tn ker njeno Srce ni bilo od tega smrtonosnega bacila zastrupljeno, kakor vseh drugih Adamovih otrok, je tudi niso zadele njegove posledice. Ena izmej posledic izvirnega greha je revolucija, ki jo je on zanetil v človekovi živaljski naravi. Pred grehom je bilo telo z vsemi svojimi nagnenji slepo pokorno duši in njenim višjim močem, razumu in volji. Človek je sicer imel svobodno voljo delati dobro ali slabo, sicer bi ja Eva ne mogla poželeti prenove -danega sadu in Adam bi ne bil mogel stegniti svoje roke po njem. Vendar je imela volja tako močno roko in njeni podložni, razna nag- nenja, so ji bila tako ponižno in pohlevno pokorna, da jih je brez težave, z lahkoto obvladala. Bila so kakor kak "pameten konj," pri katerem voi&rik vajeni lahko iz rok dene, ali zaspi 1*1 vozu, pa ga bo kljub temu njegov vranec srečno domov pripeljal. Zato pa, ker bi bila naša prva stariša tako lahko premagala skušnjavo, a je nista, je bil njun greh radi okoliščin tim večji in dosledno tudi kazen. Po grehu je volja mnogo na slabšem. Je sicer še svobodna, nihče je ne more prisiliti v greh, vendar njeno gospodstvo ni več tako absolutno, ampak bolj politično. Kakor moderni državni krmilarji ne morejo zavednih ljudskih mas več absolutno vladati, ampak kvečjemu še di-plomatično, s tem da jim z raznimi obljubami in diplomatičnimi spletkami inaše nezadovoljna usta, tako mora postopati tudi volja z revoluci-jonarno maso raznih nagnenj človeške živaljske plati, ki jo kljub vsej premetenosti vendar včasih ogoljufajo, kar spričujejo takozvani grehi iz slabosti. To so tisti grehi, ki jih ne zakrivi hudobna, ampak preslaba volja, ki so jo radi tega močne strasti prevarile. Ker tedaj Marija ni v Adamu grešila, je tudi niso zadele posledice njegovega greha, revolucija mei višjim in nižjim človekom. Vsa njena nagnenja, višja in nižja, so bila kakor do zadnjega odtenka uglaz-ben glasovir, ki je bil v popolni oblasti virtuozinje volje in iz katerega je ona izvajala harmonije, ki jih je bilo na zemlji slišati samo v raju. Brez dvoma je tudi ona stregla naravnemu poželjenju po ie^i in pijači. Nikjer ne beremo, da bi i>il Big njeno telesno življenje nadnaravno vzdrževal, kar bi bil pač lahko storil, kakor pričajo tisti svetniki, oz. svetnice, ki so leta živeli samo od presv. Evharistije. Kak prohibici'o-nist. ki misli da jc v vinu sam vrag, hi moroi trdil. r'n Ma-iin vsni tega ni pila in morebiti svojo trditev celo podprl s svetopisemskimi besedami, češ da ni rekla: Vina nimamo. ampak: Vina nimajo. Jaz tudi ne rečem da ga je, a če ga je. je njena zmernost tako glede njega, kakor glede hrane vedno z lahkoto, brez hoja s tozadevnim naravnim poželje-njem, našla tisto mero. ki jo narava zahteva in ji je koristna. Tn še to rečem, da si je ona, kar telesne potrebe tiče raje kaj pritrgala, kakor kaj dodjala. To po vsej pravici iz tega sklepam, ker je Marija tako to. kakor druge moralne čednosti, imela v tako zvani heroični, junaški meri. Te stopnje čednosti imajo lastnost, da rade sebe prikrajšajo, samo da morejo drugim malo več dati. Več storijo za Boga. kakor so dolžne. Glede Marije to tim bolj upravičeno trdim, ker so mei heroičnimi čednostmi, ki so kedai krasile svetniške duše, njene, Kraljice svetnikov zavzemale prvo mesto. Zmernost ima nadalje na vajetih meseno poželienje, ki je kot kanal izvirnega greha kakor hudournik in potrebuje kot tak posebne pažnie in posebno močnih jezov, drugače napravi strašno opustošenje. Njen posel glede tega nagnenia ie. človeka nagibati, da mu streže le v okviru naravno-božie cerkvene postave, kar se godi samo v pravilno sklenjenem zakonu. Vpraša se, je li Marija imela čednost zmernosti v tem pomenu ali ne? Odgovarjam z Da. a takoj pristavim, da je treba ta Da pravilno razumeti, ker če se napačno razume ie krivoverski, taieč Marijino vedno devištvo. Že zgoraj, pn Marijini razdelilni pravičnosti, smo rekli, da je ona tudi to imela. tako. da če bi bila svetna kraljica-vladari-ca. bi je ne bilo pravičnejše podložnim. kot ona. Nekaj podobnega je tu. Marija je imela to čednost zmernosti v tem pomenu, da če bi bila živela z Jožefom v izpolnjenem zakonu, bi ne bilo zmernejšega, kakor ta. Ker se pa to v resnici nikoli m zgodilo, ampak je ostala devica pre' in slej. to njene čednosti zmernosti ne zmanjšuje, ampak io še r>ove1iči'-ie. V ponoln? zdržnosti. Vi ie sn(' čednosti, je zapopadenn tudi zmernost, naj si bo že frleoe tefa ali nega nagnenja. Kajti kedor zmore več in težje, zmore tiidi manj in laz' je. Marija pa ni imela čednosti čistosti samo v navadnem pomenu, kakor n. pr. kaka deviška duša, ki od prvega zavednega naskoka, pa do zadnjega ni nikoli prostovoljno pod-legla grešni poželjivosti. Pri takih dušah je poželjivost tu, samo, da jo imajo na vajetih. Pri Mariji govoriti o kaki neurejeni, četudi kroteni grešni poželjivosti, se vsakemu poštenemu kristjanu vpira, akoravno ni zmožen, da bi dal za to znanstvene razloge. Izvirni greh je bil, ki je zanetil to revolucijo v človeku, ki jo sv. pismo imenuje postavo greha. Marija ni imela izvirnega greha, tedaj tudi te revolucije oz. postave greha ne. Njena brezmadežna čistost je imela globlje korenine, kakor Evina pred grehom. Eva je mogla grešiti in je, dasi bi se bila lahko z lahkoto premagala, Marija ni mogla grešiti, ne glede čistosti, ne v čem drugem, kakor lepo uče bogoslovci in sicer zato ne, ker ji je Bog dal milost utrjenja in vstrajnosti v dobrem do konca. Zato ni nikakega dvoma, da je imela njena brezmadežna, vedno deviška čistost vzklju-eeno v sebi tudi najlepšo čednost zmernosti, ki se kar tiče to nagnenje seveda v dejanju, kot deviški materi, ni nikoli pokazala. V današnjih dneh, ko materiali-zcm obhaja svoje zmagoslavje, ima čednost zmernosti malo prijateljev. Moderni evangelij pozna samo eno 2apoved in ta je: Živi, izživi se, saj živiš samo enkrat. To je evangelij mesa in sveta. Lahek evangelij, za- to jih je toliko, ki ga izpovedajo in prakticirajo.. Nemški modroslovec Kant je nekoč, bolj v šali kot za res, dejal: Dobro jesti in piti, to je najboljša metafizika. Današnji svet ne vzame tega samo za šalo, ampak prav za res. Vsa metafizika, vse nad-čutno spoznanje: o duši, o Bogu, o namenu življenja in podobne življenjske resnice, so mu deveta briga. Edino to, kar se da s peterimi čuti zaznati in njim prija, pri njem kai velja. Njim kolikor mogoče streči in ustreči, to jim je namen in višek življenja. Ker so pa človeške strasti, a-ko jim um in volja dasta popolno avtonomijo in jih še podpirata v njih stremljenju, nenasitljive, ni čuda, če se tak v svoji nezmernosti poniža pod živali. Žival pri nasičenju svojih naravnih nagonov pozna meje. Ko ima zadosti gre od korita, oz. jasli, ali se vleže. Naj bi jo kedo še tako silil, ne bo več jedla, ne pila. Človek pa še višje moči, razum in voljo, vpreže, da more preko od narave zarisanih mej, zlasti kar tiče pijačo in me-senost. Koliko je takih, ki niso srečni, če niso pijani. Evropa n. pr. strada, kar po notah, zlasti Nemška Avstrija, a pijana je pa menda prav tako, kakor je bila prej. Naša stara domovina tudi ni več dosti na boljšem glede pomanjkanja, a številke koliko na leto pojije, so naravnost strašne. Prav nič čudno ni, če ne ena ne druga v svetu ne najde tistega sočutja, kakor bi ga po svojem obupnem stanju zaslužila. Kaj naj šele rečem o nezmernosti, s katero se streže mesenemu pože-ljenju. Vse to, kar pride kljub vsemu skrivanju na dan, je strašno, tako v zakonu, kakor izven zakona. A tega ni deset procentov. Ko bi človek vse vedel, kar krijeta noč in .dan u-mazanega, zlasti po velemestnih, bi bežal ven, v strahu, da začne zdaj zdaj deževati žvepleni dež, kakor nad Sodomo. In to mej kristjani, mej tistimi, ki vedo, da je človeško telo tempelj sv. Duha, mej tistimi, ki vedo, da je pisano: Nečistost pa se naj niti ne imenuje mej vami. Tako daleč smo že, da se čistost skoraj ne sme imenovati mej nami, ne da bi bila blatena. Navdušuj človeka, materialista, za zmernost v mejah zakonskih postav s tem, da mu staviš pred oči tiste, ki so prav tako iz mesa in krvi, kot on, a ne žive samo zmerno v tem oziru, ampak zdržno, ne samo moški, temveč tudi ženske. Saj ti niti ne verjame ne. Zmernosti ni, ker pa nje ni ni nikogar, ki bi ime! iskre arabce, poželjiva nagnenja, trdno na uzdi. Zato pa gre čez drn in strn, čez mlake in močvirja, dokler, vsaj premnogi, žalostno ne končajo svoje poti življenja v alkoholu ali mlaku-ži nečistosti. Ti, ki te to zadene, pridi v Marijino šolo, se učit zmernosti, a pridi takoj, dokler ti nez-mernost še ni ubila volje, sicer te more le čudež še rešiti iz njenega železnega objema. Čudeži pa niso nekaj vsakdanjega. Kaznovana ošabnost. Gospodična Amalija pl, N. je bila "či nekega graščaka in je kot taka vsa druga priprosta dekleta gledala kot neka nižja bitja. Nekega dne pride v grad hčerka bivšega grajskega oskrbnika, zdaj priprostega kmeta in Jo prosi, naj pride nemudoma k njenemu težko bolnemu očetu, da ji i-,T1a nekaj važnega povedati. A ona se v svoji vzvišenost j nad navadni- mi zemljani prezirljivo odreže: "Kaj naj mi neki en tak revež važnega, pove, drugega pač. ne, kakor da naj malo v žep sežem." In ni šla. Čez nekaj časa pride hčerka zopet povedat, da je skrajni .čas, če misli iti, da oče pripoveduje o nekem velikem zakladu, ki ga je' njena mati pustila zakopati in naročila očetu, trikrat grnjskemii oskrbniku, naj njej in samo njej pove, kje je zakopan. Zdaj je prešerna grajska hči seveda takoj hitela k bolniku, a ko je prišla tja, je mož že zdihnil in nesel s seboj skrivnost o zakladu. Veliko denarja je potrošila s kopanjem na raznih krajih, a zaman. Njena o-šabnost je bila z dvojno škodo Jcas-novana. Spomini. Rev. G. M. Trunk. Nothing is in vain that rouses that mind to tought and reflection. Angleški pregovor. Čez sedem let vse prav pride. Pravi Slovenec. I. Umor v Sarajevu — Vojna se začne. Pri romarski cerkvi sv. Križa nad Beljakom, je na praznik sv. a-postolov Petra in Pavla velik cerkven shod. Tudi 1. 1914. se je posebno slovenskih okoličanov kar trlo. Popoldne smo sedeli v prijetni družbi, ko pridrvi nekdo z novico: V Sarajevu se je dogodil umor. Prestolonaslednik in soproga sta mrtva! Vsi se spogledamo. Prva beseda ki pade je: Vojska bo! Ne vem, kako je bilo drugim pri srcu. Bili so večinoma Nemci. Jaz sem ostal popolnoma miren, prav nič nisem bil iznenaden. Morda sem vedel za u-mor, bil s Srbi (?) v zvezi? Smešno, če bi kdo kaj takega mislil. A kako, da nisem bil iznenaden? Stvar je bila ta: Ko sem pred dnevi čital v časniku, da se prestolonaslednik odpravlja k manevrom na srbsko mejo, mi je, ne vem kako, šinila v glavo slutnja, ki sem jo povedal prof. Hribarju, da ne bo dobrega konca, da se bo nekaj zgodilo. Slutnja je merila naravnost na umor, vendar si pa te slutnje nisem upal povedati, ker se mi je samemu zdela neverjetna. Umor se je izvršil, slutnja u-resničfla, zato me ta novica ni izne-nadila In me pustila nekako mirne-- ga- Ko je grob zakril umorjenca, se je zdelo, kakor bi se bila tako razburjeni javnost malo pomirila. O vojski se ni dosti govorilo, še manj kaj pisalo. A mej tem časom je bila tajna diplomacija že pridno na de- lu. Navidezni mir je bil samo mir pred viharjem. Ko se na dan sv. Jakoba, bila je ravno sobota, vračam z Dobrača, kamor sem hodil mesto g župnika Havliček-a vsako leto maševat, me v vasi sv. Duh prestreže gostilničar Hofer p. d. Winkler, rekoč: "Že veste najnovejše?" — "Kaj?" vprašam. — "Vojska bo!" — Poda mi časopis. Ni bilo še čisto gotovo, a burja se je bližala, strele so švigale. Takoj jo odkurim domov. Tu je vladala ista nepopisna negotovost. V nedeljo zjutraj ob pol 7. grem v cerkev. Čudim se, da stoji na cesti ob cerkvi vojak s puško. Moj zvesti cerkovnik, Miha Grafenauer, mi ves plašen zašepeče: "Mobilizacija je, ponoči so izšla povelja." Res se je pričel dirindaj. ki je odsihmal trajal vsa dolga vojna leta. Tako se je vojna začela. Kako sd goreli obrazi navdušenja. Zdaj jih bomo, te Srbe! Hrušč, petje, vskli-ki se slišijo iz vsake gostilne. A kaj pojo? "Bog ohrani Bog obvari? ..." Kaj še, tega ni slišati nikjer, pač pa hrešče gramofoni: "Es bratiste ein Ruf wie Donnerhall, (Glas buči kot gromov jek)". Sliši se: Deutsch-land, Deutschland ueber alles (Nemčija, Nemčija čez vse). Čuje se rezke klice: Heil! Tedaj ne avstrijsko, ampak germansko navdušenje. Tako je že prvi dan odkril skrivnosti src. Kdor ni bil slep in gluh, je takoj vedel, da ne gre za cesarja in Avstrijo, ampak za kajzerja in Vse-nemčijo, proti slovanstvu. Kdor tega ni videl je bil naivnež ali pa hinavec. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem spoznal, kam pes taco moli. Že so me nekateri temno gledali. Sprva se nisem še dobro zavedel čemu. Polagoma mi je postalo jasno. A jaz sem spočetka mislil, da bo vojna le kratek vojaški sprehod. Kako naj neki Srbija kljubuje taki premoči ? Popoldne grem proti Toplicam. Na večer smo se Slovenci imeli navadno zbirati pri rojaku F. Knezu, da smo katero rekli. Ko se približam, vidim na nekem drevesu prilepljen širok letak. Ne vem več vsega, kar je bilo razglašeno, le to vem, da je bila odrejena mobilizacija tretjega kora, ki je bil pretežno slovenski. Heil! Heil! in vi moji rojaki morate iti mej prvimi? Dušilo me je! Kaj bo? Kako se to suče? Ko smo zvečer skupaj sedeli, nam je bilo vsem tesno pri srcu. Tu, na meji smo vsi spoznali in videli odkod veter vleče in kam piha. Veselje na? je minilo. Slavno "Beljaško omizje" je dobilo s tem dnevom smrtni udarec. Razpršilo se je. Životarilo je sicer še nekaj let, potem pa je nastopila smrt, morda, da bržkone za vedno. Da na nas že preže, o tem se nobenemu niti sanjalo ni, najmanj meni. Bili smo sicer Slovenci in kot taki pri Nemcih seveda vedno slabo zapisani, a kakih napačnih in nevarnih tendenc nismo nikoli gojili proti državi. Če smo pa kot Slovani gojili simpatije do slovanstva, to vendar ni nikako izdajstvo. Tako sem sodil jaz, starosta omizja, tako so mislili vsi. A Nemci, za Avstrijo se mej njimi itak nihče ni zmenil, so bili drugih misli. Ker gre za ncin-štvo, je in mora biti nevaren, izdajalec vsak Slovenec, vsak Slovan. Sic volumus, tako hočemo in konec besedi. Naslednjo nedeljo se zopet zberemo pri Toplicah. V hiši so bili nastanjeni žandarji s poveljnikoiii. meni dobro znanim beljaškim policistom. Razun nas je bilo le malo drugih gostov. Zapazil sem, da nas neke babure pri sosednji mizi posebno skrbno opazujejo. Mislil sem. ker so bile tujke, da jih zanima naša govorica, dasi se nismo več prnv upali glasno govoriti. A ni bilo tako. K nesreči začne še g. Kozak po- hirati denar. Več nas je namreč imelo skupno srečko razredne loterije 'n smo mesečno plačevali. Te doneske je g. Kozak pobiral. Ko so ba-bure opazile, da zbiramo denar, so takoj telefonirale na okrajno glavarstvo, da so pri Knezu Srbi in zbirajo denar za Srbe. K sreči je bil tedanji dvorni svetnik Hans Schuster Poštenjak ,ki ni verjel in poveljnik zandarmerije, kateremu je malo Prej g. Hochmueller plačal glaž vina, nas je vse dobro poznal. Drugače bi bili že takrat vsi šli ričet pihat. Zvedeli smo o tem šele pozneje in se smejali, ker niti slutili nismo, kako so bili Nemci že takrat nasproti nam nezaupni. Začeli smo Postajati opreznejši, dasi sem se Jaz nad takim natolcevanjem malo razlutil. Nisem pomislil, da je le dem Reinen alles rein (čistemu je vse čisto)." V teku sledečih tednov sem zapazil, da me nekateri Nemci vedno holj temno gledajo. Taki, ki so bili Prej nasproti meni prijazni, so začeli brez pozdrava hoditi mimo mene. ^ospa Papež mi je prišla pravit, da ima na glavarstvu človeka, ki ji Je povedal, da sem jaz tam posebno zaznamovan," naj torej pazim. Smejal sem se. "Kaj nam pa morejo." sem dejal, saj samo tu in tam malo porobantim. Menim, da je me-lle in druge Slovence ščitila roka o-krajnega glavarja, ki je bil, dasi ^ornjeavstrijec, skoroda prijatelj Slovencev, kar je skusil tudi g. žup-nik Meško. Naše omizje, ki itak ni 'nielo več posebnega zbirališča, ker s° nas "strpljivi" Nemci pregnali iz vsakega javnega lokala, se je poslej Zasebno navadno zbiralo pri g. 'lochmuellerju. Pozneje smo zvede-'i> da je vojaška policija vedela za Vsak trenutek, ki smo ga ondi preživeli in za vsako besedo, ki je ondi padla. Hišni gospodar je sicer skrbno zamašil vsako luknjico pri °knu, a kaj, ko je imelo vojaško re-darstvo oči in ušesa pasjeglavcev. ^ zadnjih smo si namreč otroci pripovedovali, da samo z enim oče-s°m spijo, drugo vedni bdi. še^ tako obilna in pasjeglav- sko občutljiva ušesa, niso mogla po pravici ničesar ujeti, kar bi mogla še tako nervozno razpoložena germanska srca užaliti. Kvečjemu so slišali, kako je bila ga. Dr. Potočnikova huda, če je pri "maušlanju" trkala in "padla," (kvartopirski izrazi), ali kako je g. Lampreht zabrisal karte pod mizo, ko je trdil, da ima vedno smolo. Morda so ti germanski farizeji opazili, da je peneze navadno pobral g. Hochmueller, pa ne za Srbe, temveč, ker je vedno zadnjikrat izgubil, kakor je vsigdar resno zatrjeval. Take reči so pa celo za strogo c. kr. policijo "cmau." Tako so morali revčki le zmrzovati, če smo zimske večere, "maušel" končali šele, "ko mežnar odzvonil je dan." Sreča za nas, da smo šele pozneje zvedeli, kako nas nadzirajo, drugače bi nam bilo to pasjeglav-stvo zagrenilo še tisto, že itak pičlo odmerjeno nedolžno veselje. Tako se je vojni ples začel. II. Zmagujemo. Prihajala so prva poročila o zmagah. Tako pač mora biti. Gorje državi, ki ob započeti vojni ne zmaguje, ali ima več kot enega mrtvega. Sicer smo, "to je mi Nemci, vom Nordkap bis Bagdad — od severnega rta do Bagdada" — Avstrijci ste lahko veseli, da smete kot psiček letati za nami — toraj mi smo oz. bomo tako gotovo zmagovalci, kakor je dvakrat dve štiri, zato zmage prav za prav ne potrebujemo. A utegnilo bi biti mej junaki tudi nekaj dvomljivcev in strahopetnežev, ki jim je treba povedati in pokazati, da smo mi boljši od Napoleonovih garci, o katerih je slavni vojskovodja rekel : Moja garda umrje, a se ne vda. "Mi se ne vdamo, niti ne umrjemo, ampak — zmagujemo." Tako samozavestno, pristno prusko bahanje, se je čulo vsepovsod. Nikakor nočem podcenjevati nemškega junaštva, spretnosti in moči, niti nočem omalovaževati avstrijske hrabrosti. Pripoznam tudi, da je v vsaki vojski duševno razpoloženje ljudskih mas odločilen faktor za izid, a zmage, pri katerih si lahko s cokljo ošlatal, da so narejene, so za kulturen narod nedostojne, da, sramotne. Laž se nikjer ne obnese, ne v diplomaciji, ne v politiki, niti ne v vojski, dasi ima tu še najdaljše noge, ker se resnica najlažje da zakriti. A enkrat mora s kratkimi nogami na dan in gorje tedaj. To gorje so skusili zmagovalci na koncu, zato je bil tako strašan. Marsikaj je pa vendar že mej vojsko prišlo na dan, dasi so si vse prizadeli potlačiti, kar se je količkaj dalo. Na drugi strani sem zapazil, kako malo razsodnosti ima ljudstvo. Kar so mu telegrami in časniki postavili na mizo, vse je hlastno požrlo. Tudi del izobraženstva se je dal na debelo "farbati." Nihče ni znal, ali ni hotel, ali je pa mislil, da ne sme svojih možgan rabiti. Samo en slučaj! Vsakdo ki se ni pomešal mej maso, s katero je korakala tudi učena masa, je moral takoj prve dni zapaziti, kako čudno je pisal tedanji "Slovenec," — sedanji je je hvala Bogu na tem nedolžen, — kakor se je pozneje izkazalo. Nekoč omenim to nasproti prijatelju-inteligen-tu. Debelo me gleda. On ni ničesar opazil, ampak samo požiral in požiral, kakor je požirala masa. Da v njegovem očesu sem zapazil celo nekaj, kar me je osupnilo. Bil je tajni dvom, ali sem še "patriot" in ne morda "nevaren". V mnogih slučajih se je pozneje izkazalo, da so bile res še take misli — nevarne. To je duševno siromaštvo. Ampak nespametno in krivično bi bilo trditi, da so bik vse zmage zlagane. Nemci in Avstrijci so tudi res zmagovali, resnično zmagovali, tako, da je skozi leto izgledalo, da bomo zmagali, ker moramo zmagati. Saj je "Kaerntner Tagblatt" glasilo koroških "krščanskih social-cev" zapisal bogokletje: "Gott muss uns den Sieg verleihen, wenn er sich nicht selbst entthronen will — Bog nam mora nakloniti zmago, če noče samega sebe vreči s prestola." Pa jim je ni naklonil, da pokaže, 294__ /--— kako malo je njegov tron odvisen od takih prismoduh in mazačev. Kako so vplivale zmage na mene? Pripoznam, da mi je bilo, kakor bi mi prijatelj prisolil zaušnico. Ako je resna, je premalo gorka, ako je za "špas" je pa predebela. Kdor ni bil slep, je vedel, za kaj gre — za vsenemštvo proti slovanstvu. Ali si naj človek izruje iz srca, kar mu je sam Rog položil v prsa. Nežni čut prisrčnega rodoljubja naj bi bil zatajil in na njegovo mesto posadil v srce divje sovraštvo do lastnih narodov iz katerih sem izšel? Kdor je tako delal, je bil v mojih očeh več kot hinavec. Jaz si pred svojo vestjo ničesar ne očitam, dasi moram v svojo lastno sramoto priznati, da sem bil večkrat prisiljen hinavsko zavijati oči, blagrovati, ko je srce protestiralo, molčati, ko bi bil najraje rjovel, ker so me razmere h temu silile. Menim, da to ni bila prava hinavščina, temveč nekaj tace-ga, o čemer govori naš Odrešenik: Priprosti bodite kot golobčki, a pretkani kot gadje. Včasih mi je kri zavrela. Nekoč pridem v davkarijo. Upravitelj J. Schiffermueller je hodil k meni po "Mir". Znal je precej dobro slovensko in ni bil napačen mož. Seve pod vplivom razmer je tudi on zgubil ravnotežje. Operacije proti Srbiji so jako povoljno potekale. Razkazoval mi je, kako bomo Srbijo prijeli od dv.eh treh strani "und dieses Volk vernichten, es verdient ja nichts an-deres in ta narod uničili, ki itak nič drugega ni vreden. Ne zamerim mu, ker tako je govorilo vse. Ni vojska torej, da se krivci kaznjujejo, ne, za to ne gre, temveč za Vernichtung, uničenje celega naroda, ki v nobenem slučaju ne more biti kriv. Pozneje, ko je prišla "zmaga," pa ne na nemški strani in so bili Nemci v kleščah, so se malo streznili. Sem-intam se je slišalo, da narod ni odgovoren za to, kar so zakrivili posamezni. Toda dokler jim je dobro šlo, tega načela niso poznali, ampak samo "Vernichtung, uničenje". Človek si moral imeti "glavo na kragnu" kakor so moj rajni oče večkrat rekli, in biti železnih živcev, da pri takih izbruhih tevton-skega barbarstva nisi vzrojil. Drug slučaj. Ljudje so imeli do čudodelne podobe sv. Križa v moji cerkvi veliko zaupanje in pridno prinašali za sv. maše, ako jih je kaj posebnega težilo. Vera in zaupanje v Boga je v takih trenutkih opora, kakoršne svet za človeka nima. Prav je tako, saj gorja, srčnega gorja, ie bilo od dne do dne več, celo morje. Nekega dne pride k meni učiteljica Spori in prinese za eno sv. mašo "Herr Pfarrer, in der Kreuzkapelle bitte (Gospod župnik, prosim, v kapeli sv. Križa), pravi in pripoveduje, da je moral njen svak oditi k vojakom, zapustivši družino in trgovino. Tisočero takih slučajev je bilr», v katerih se ljudje niso imeli kam drugam zateči, kakor k Bogu. Z učiteljico se pogovarjava. Moj poklic je, da tolažim, dajem pogum, opozarjam, da bo morda gorja kmalu konec, kakor se je splošno govorilo in pričakovalo, po Viljemovih besedah: Kadar pade listje, boste zopet doma pri toplih pečeh. Ko omenim konec vojske, sikne učiteljica kakor strupena kača: "Hoffen wir, dass es nicht mehr lange nimmt, dass dieses verruchte Volk (Srbi) in den Boden gestamptt \vird (Upajmo, da ne bo dolgo, ko bo ta smrdljivi narod v tla zatep-tan)" — Tako! Sem prideš iskat pomoči od Boga, neskončno pravičnega, ljubečega očeta vseh narodov in imaš srce polno divjega sovraštva, kakoršnega niso poznali niti brebož-ni pagani !" Tokrat se nisem mogel in nisem smel premagati. Krepko sem ji povedal, da pri takem mišljenju ni pričakovati pomoči božje. "Guten Tag, dober dan," je kratko pozdravila in odšla. Opravičeno sem sumil, da je v mestu pripovedovala o mojem srbofilstvu, če me ni celo ovadila. Človek si moral silno previden biti, saj so tehtali celo naše misli, kaj šele besede. Cesarski svetnik Koffer. čegar žena je Slovenka, iz Šmarjete v Rožu, je bil dobra duša, pravičen, koncilijanten. M. .m. .m. .mir ist alles eins, ob Deutscher oder Slovene (Meni je vseeno, ali je kdo Nemec ali Slovenec)," se je pogostoma izrazil in tako tudi ravnal. Sam mi je večkrat izrazil dvom nad našimi zmagami. Nekoč me sreča na ulici-Pogovor je bil kajpada vojska. Ko bi bil jaz le desetino tega izrekei-kar je on, bi bil že davno v luknji, ali na "gavgah." Tokrat ne vem, kaj je dobrega Kofferja zmešalo. "A. • A. . alles wird hin, vse bo "bin", pravi, a jaz dostavim da je pač an-tanta tudi močna, ker poznani svet. Nič drugega ne zinem in hočem le nekaj povedati v smislu njegove sodbe: "A. .a. .alles wird hin!" A glej ga svetnika. Ostro me pogleda- Ti nepozabljeni in dragi moj brat Mihael. Spominjam se svojih otroških let, kako sva trgala prve vijolice in lo-v'la prve metulje. Skupaj sva se igrala, skupaj spala, skupaj delala, skupaj sva k sveti maši hodila in skupaj v Marijino družbo pristopila. Skupaj sva bila pri prvem svetem °bhajilu in skupaj pri sveti birmi. Skupaj sva živela do tvoje grozne smrti. Oh, zakaj si me zapustil, ti moj nepozabljeni brat, zapustil, ko sem najmanj mislil na to, zapustil še tako grozne smrti? Roka se mi je tres-'a, ko sem sporočal najinim dobrim starišem to prežalostno novico. Kaj '>osta onadva rekla? Bosta li prebo-'e'a ta težek udarec, ko sta te ven-(|ar tako prisrčno ljubila? V vsakem Pismu, ki sta ti ga pisala, je stalo: Predragi najin Miha, preljubljeni s,n, vedno misliva nate!" In zdaj te ni več! Tvoja draga Jamica ti ni mogla dati zadnjega Poljuba na tvoje mrzlo lice, ni mo-£'a potočiti gorke solze na tvoji godili. In tvoj ljubljeni in ljubeči oče, kaj bo počel, ko dobi poročilo, da te ni ve£ mej živimi? Preveč bo to. Prehitro je sledila rana rani za nju-"a tako očetovsko-materinska srca. Saj še ni leto, kar jima je smrt iz-trRala ljubljeno, komaj 23-letno hčerko, našo drago sestro. Rana v nJunih in naših srcih še zija in krva-v>. a tvoja nenadna, strašna smrt, je njim in nam vsekala že drugo, še globljo. O, kako grenke ure! Srca nam pokajo žalosti. Ali eno upanje nas še tolaži, ker se gotovo snidemo nad zvezdami. V 37-letu svoje starosti si zapustil ta svet. Zapustil si svojo ženo, s katero sta bila tako kratke ure skupaj, komaj leto in pol. Njo si zapustil, ki te je tako srčno ljubila, da bi rada sama življenje dala za tebe. O, ti neusmiljena smrt, kako grozno imaš srce. Zakaj si vzela očeta komaj štiri mesece staremu otroku? O, ti neusmiljena usoda, kaj človek vse dočaka v tem kratkem svojem življenju! Toda spomin na tebe, dragi brat, ne bo nikoli zamrl v mojemu srcu. Živo se te bom spominjal do konca svojega življenja. Da si bil blaga duša, to je uvidel vsak, kdorkoli je spregovoril s teboj par besedi. Treba je pozabiti na vse, toda mi smo dobro vedeli, kam je nagnjena tvoja duša in s kom čuti tvoje srce. Ker si hotel živeti v miru, se nisi vdal valu javnosti, da bi te vlekel od tvoje katoliške vere, kakor jih vleče dandanes na tisoče in tisoče tvojih rojakov od katoliške vere. Spolnoval si obljubo, dano svoji materi, ki ti je rekla: "Moj sin, svojo mater boš sedaj zapustil, ne zapusti pa nikdar svoje nebeške mamice, Marije!" O, ti brat, kdo bi si mislil tedaj, ko sva se v prostih urah pogovar- jala in delala načrte za bodoče življenje, da te bo tako hitro vzela neizprosna smrt in ti prekrižala vse načrte. Ali prišlo je kar naenkrat, kar mora priti prej ali slej, smrt. Danes tebe, jutri mene, to je njena grozna pesem. Vem prav dobro, da ti je bilo to kratko življenje trnjev.i pot. Vem pa tudi, da si si želel še dolgo življenje, saj si se zmiraj pogovarjal, da boš šel čez par let nazaj v staro domovino, pogledat svojo dobro mamico in očeta, da jima boš stal ob strani in v pomoč na stara leta. Oh, kako bridko jih bo zadela novica o tvoji smrti, saj vemo, da so ti oče zmiraj pisali: "Pridi! Pridi, dragi sin, domov, ker moje ure so štete, moja leta so se stekla in stojim že blizu hladnega groba. Pridi, da mi boš podal hladen požirek vode, ko bodo moje ustnice vse suhe, ko si sam ne bom mogel več pomagati." Kako bridke solze bo točila tvoja dobra mamica in klicala: "Zakaj si me ti, drago moje dete, zapustilo? O, ko bi jaz mogla, pohitela bi čez gore in morje, do svojega otroka, da bi mu potožila svojo srčno žalost in pomolila pri njegovih zemeljskih ostankih." Da, dragi, ti si šel od nas v boljše življenje, odtegnil si se trpljenju in kruti borbi za življenje, nas pa še čaka in gotovo pride tudi za nas čas, ko pridemo za teboj. Tvoj žalujoči brat. Joe Spilar, Pueblo, Colo. 296 •AVE MAXIA" TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ Piše Rev. J. C. Sraoley. I*, SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. — — Mat. 22, 37. Nek učenik postave je pristopil k Kristusu in ga vprašal: "Učenik, katera je največja zapoved v postavi?" Kristus je vedel, kaj hoče pismouk, da ga hoče samo skušati, vendar mu je dal jasen in natančen odgovor: "Ljubi Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Ta je največja in prva zapoved." Ljubezen do Boga--to je torej prva in največja zapoved. Mi moramo Boga ljubiti, on sam to hoče. In je vzrokov dovolj, da ga ljubimo: mi ljubimo to, kar je dobro in sveto --Bog pa je najboljše in najsvetejše bitje; mi ljubimo tega, ki je dobrotljiv — — in Bog je naj-dobrotljivejši; mi ljubimo tega, ki nas ljubi — — in Bog nas je ljubil, predno smo ga mi poznali, ljubil nas je z neskončno ljubeznijo, dal je svojega edinega Sina za nas, da bi se nikdo ne pogubil! Ne bomo pa danes premišljevali o vzrokih, zakaj moramo Boga ljubiti; pokazati vam hočem danes, kaj nam ljubezen do Boga prinaša. Na spolnjevanju te zapovedi: "Ljubi Gospoda, svojega Boga" ... sloni ves zakon; tako je rekel Kristus sam. Spolnjevanje te zapovedi donaša nam marsikaj; opozoriti vas hočem na najvažnejše koristi, ki jih imamo od ljubezni do Boga. Ljubezen do Boga nas druži, spo-juje z Bogom. Sv. Janez, ljubljenec Gospodov, piše: "Bog je ljubezen: in kdor je v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem" (1. 4, 16). In Gospod sam je izrecno rekel: "Ako kdo mene ljubi, bo moje besede spolnjeval in moj Oče ga bo ljubil, in pojdemo k O-četu in bomo pri njem prebivali." To je prvo plačilo ljubezni: združeni bomo z Bogom. Sv. Bernard pravi: "O čudežna moč ljubezni! Bog je z ljubeznijo tako spojen, da noče nikjer bivati, kjer ni ljubezni. Lahka je pot Boga k ljudem in pot ljudi k Bogu." Kdor Boga ljubi nad vse, je njegovo srce prebivališče Boga, in tak ima v svojem srcu nebo. Sv. Frančišek Šaleški pravi: Na zemlji si in vendar v nebesih, če imaš resnično ljubezen do Boga." Če si stanoviten v ljubezni do Boga, ostaneš z Bogom na veke. "Nikoli se ne vprašuj," pravi sv. Frančišek Šaleški, "dopadeš li Bogu; vprašaj le svoje srce, vprašaj svojo vest, vprašaj svoje življenje, dopade li tebi Bog bolj ko vse drugo." Človeško srce ne more videti v božje srce, naš duh ne more razumeti božjih potov. Toda v naše lastno srce pa lahko pogledamo, lahko pogledamo v našo vest, v naše življenje, tu lahko čita-mo. Duša moja, ne boj se, spadaš li k tem, kojih imena so zapisana v nebesih (Luk. 10, 20), toda vprašaj se, če je ime božje napisano v tvojem življenju, vprašaj se, ti je li Bog ljubši nego vse drugo na svetu. In če si moreš dati na to vprašanje po-voljen odgovor, potem lahko z gotovostjo upaš v božje usmiljenje, da si zapisan v knjigi življenja in da boš videl enkrat v večnosti svojega Bo-ga." To je torej prvo plačilo ljubezni do Boga: združenje z Bogom. Drugo plačilo je, da dobimo moč, da se moremo ustavljati hudemu, se bojevati in trpeti za čast božjo. Krotka koklja brani z vso srditostjo svoje piščeta proti vsakemu sovražniku,, tuqi proti človeku. Ravno tako človeka ne loči ničesar od ljubezni od Boga, niti najhujši sovražnik. Znane so besede sv. Pavla: "Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Trpljenje? Lakota? Nagota? Svest sem si, da nas niti smrt ne bo ločila od ljubezni Božje." Poglejte na mučenike; koliko trpljenja jim je bilo prestati, koliko muk pretrpeti, a od ljubezni do Boga se niso dali ločiti. Ljubezen jim je dala moč, da so neustrašeno korakali na bojišče in trpeli za čast božjo. Ljubezen do Boga nam nadalje podeljuje odpuščanje grehov. H Kristusu Gospodu je prišla znana grešnica Magdalena in jokala ob njegovih nogah. Veste, kaj je Kristus o nji rekel. "Odpuščenih ji je mnogo grehov, ker je mnogo ljubila" (Luk. 7, 47). In apostol Peter je napisal: "Ljubezen pokrije množtvo grehov" (1, 4, 8). Sv. Peter Krizolog pravi: "Pazi, da ne o-bupaš ... Je še eno sredstvo, s katerim lahko zadostiš Bogu: to je ljubezen; kajti ona pokrije obilico grehov." Kos njive, ki je poraščena s plevelom, najhitreje očistimo, če plevel zažgemo; in ogenj ljubezni očišča srce. Ljubezen do Boga namreč ne trpi nobenega greha. Ljubezen do Boga nam pa da končno srečo na svetu in večnosti. Na svetu. Sreča človekova obstoji v tem, da ima v duši pravi mir. In kdo more dati duši resničen mir? Edino le Bog--nič drugega na svetu. Zato je rekel Gospod svojim učencem: "Svoj mir vam dam, ka-koršnega vam svet dati ne more." V življenju sv. Frančiška Asiške-ga beremo, da bi bil lahko podedoval veliko bogastvo. A kljub temu se ni čutil srečnega. Zato je i^skal miru in sreče drugje: v ljubezni do Boga. V tej je našel svojo srečo- Kdor ima ljubezen do Boga, on i->na mir, pokoj v svoji duši. Naj se zRodi kar se hoče, njegova duša je '^irna, po besedah sv. Pavla: "Ve-ni°, da se tistim, ki Boga ljubijo, vse "a dobro izide" (1. Rim. 8, 28). In neskončna sreča čaka v več-n°sti tega, ki je spolnjeval zapovedi ljubezni. "Oko ni videlo, uho ni dišalo in ni prišlo nobenemu člo-Veku v srce, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo" (1. Kor. 2, 8). Tako je torej plačilo ljubezni do 1),0ga. Skrbite, da boste tudi vi to največjo zapoved spolnjevali. Moli-te> prosite Boga ',za ljubezen.1 Iz-P°lnjujmo to, k čemur nas vzpodbuja sv. Janez: "Otročiči, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici" (1. 3, t8) Amen. -o- OSEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. In glej, prinesli so mu mrtvo-udnega, ležečega na postelji. — Mat. 9, 2. "In glej, prinesli so mu mrtvo-"'lnega, ležečega na postelji." Go-tovo so bili to ljudje jako dobrega ki so tako poskrbeli za reve-Za- Sam bi gotovo ne bil mogel pri- k Gospodu, ostal bi bil mrtvo-l,c|en in skoro gotovo bi ga bila prej ; storila Franc I. in angleški kralj Henrik VIII. doba, ko so kralji klali prešiče ali rezali oslom vratove, kakor je to storil Karol IX., tedanji vladar Francije, časi, ko so se lahko zabavali, ne da bi pri tem kršili dostojnost, --ti preprosti, lahko bi rekli surovi časi, niso poznali razvad in zahtev našega časa. Na drugi strani bi pa delala skrbnost in pazljivost Rivierova napram grofici Autremontski čast naši izobraženi dobi. Oni vzvišeni, idealni nazori, s katerimi se je srednjeveško vitežtvo tako odlikovalo, v Franciji takrat še niso izumrli. "Tukaj sem tako rekoč doma," rekel je Riviere in postavil svečnik na mizo. Zastopam tu hišnega gospodarja. Smem li prositi, grofica, da mi poveste vaše želje?" "Za danes ne potrebujem ničesar drugega ko kozarca vode in miru, — — grozno sem utrujena, gospod Hugo!" "Takoj tu zraven je vaša spalna soba, ima krasen razgled po deželi. Poslal sem po strežnico, ki vam bo stregla za čas vašega bivanja tu. Ana bo prišla takoj." Grofica se je nasmehnila. "Kar zadene postrežbo hišne, lahko rečem, da ne bo dosegla skrbnosti in zvestobe Rivierove za mojo malenkost." Hugo se je priklonil za to priznanje. "Nikoli nisem vršil te dolžnosti z večjim veseljem, kakor ravno sedaj, ker me je vse spominjalo na ljubezen do moje prijateljice iz. otroških let," je odgovoril. "A, — glejte, naša A-na je že tu!" Mlada deklica, dobrohotnega 0-. .ikisOgJega ohfaz«. .es nvrobcenv na glavi, je vstopila. "Ana," predstavil jo je markez, "tu je grofica Autremontska, tvoja gospodarica za par dni, morda za par tednov. Bodi skrbna in zvesta v službi." "Vedno, kakor bo ukazala grofica !" odgovorila je skromno; videti je bilo, da jo je očarala izvanredna ' krasota grofice. "Za danes lahko noč, gospod markez!" dejala je Blanka in podala svojemu varuhu in prijatelju roko. Riviere se je priklonil in poljubil na lahno podano mu desnico. Potem pa je postal, dokler ni izginila grofica za durmi spalne sobe. Solnce je stalo že precej visoko, ko se je Blanka Autremontska prebudila iz okrepčilnega, trdnega spanja. Njen prvi pogled je bil na Ano, ki je sedela v kotu na nizkem stolič-ku. Jutranja obleka, ki je ležala razgrnjena na mizi, je pričala, da je Ana jako pazljiva. Pozdravila je grofico in stopila bližje. "Oprostite, grofica, da sem odprla telečnjak brez vaše vednosti. Morala sem to storiti, da sem pripravila jutranjo obleko, — — vi pa ste tako dobro spali!" "Si res dobra, skrbna deklica," pohvalila jo je grofica. "Si li v službi pri kneginji Coligny?" "Edino le, če se mudi knežja rodbina tu; spadam namreč k gradit Chatillon. Ker biva pa sedaj tu samo admiral, ne pa njegova soproga, imam jaz jako malo opravka." "Gotovo se pogosto dolgočasiš, — — ali ne?" "To ravno ne, milostiva grofica! Imamo obiske dan za dnevom. Prihajajo in odhajajo gospodje, je jako živahno življenje, in zabav nam v' ne manjka.--Gospod markez Riviere," je nadaljevala, " je to jutro že ponovno vprašal, kako se počuti milostiva grofica. Ravno ko sem iz-praznjevala telečnjak, je bil zopet tu. Misli, da vas je morala dolga in težavna pot utruditi?" "Iz česa pa sklepaš to, ljuba mi Ana?" "Sodim to iz njegovega skrbnega, skoro boječega pogleda. Tudi knez, ki sem ga srečala, ko je šel ravno na kratek sprehod, je vprašal, kako vam gre." "Hodi li knez vsako jutro tako zgodaj na sprehod?" "To ravno ne. Vstane pa vsako jutro ob peti uri, potem bere in piše, ali pa se pogovarja in posvetuje s tujimi plemiči. To trpi nekako do devete ure. Nato se gre sprehajat po terasi ali pa po vinogradih. Tako je storil tudi danes; deset ura je sedaj," je rekla poredno. "Deset?" je rekla Rlanka prestrašeno. "Moj Bog, kaka zaspanka sem jaz!" "To pride od včerajšnjega potovanja, grofica! Da ni bilo nikakega rojoota, pustila sem vso vašo obleko v prednji sobi. Obesila jo bom pa sedaj v omaro,--res krasne, bogate obleke, ki bi lahko krasile kraljico !" "Ti me moraš imeti za jako prevzetno; ali ne, Ana?" "Gotovo ne, grofica! Plemenita grofica se lahko dragoceno oblači, ker se to spodobi njenemu stanu. Naši predikanti sicer sramote obleke živih barv,--svilo in baržun so pa popolnoma prepovedali. Ženski lasje jim tudi nikoli niso prav, — — nazadnje jih bomo morale še porezati, kar bi bilo res jako škoda, tudi grdo. To ropotanje in zmerjanje zoper obleko in lase mi prav nič ne ugaja. Glavna stvar je notranjost, ne pa zunanjost človeška. Zato je pa tudi rekel Gospod Jezus: "Vi hinavci, ki čistite zunanjost na posodi, notranjosti pa ne!" "Ti pa poznaš sv. Pismo!" "Tu in tam berem kaj v sv. Pismu, grofica!" . Med takimi pogovori se je Blan-ka napravila. Stopila je potem k ok- nu in zrla po pokrajini; hišna pa je mej tem odšla. Razgled je bil res krasen. Grajski grič je bil obraščen z bogatimi vinskimi trtami, za vinogradi so prišla takoj krasna polja, posejana z drevjem in lepimi poslopji. Bela cesta se je vila med polji, ob obeh straneh pa je rastlo sadno drevje. Da bi videla grad, stopila je na altano. Videla je, da je Hugo za njo določil najprijetnejše sobe, namreč te na vshodnem delu gradu, ker razgled na zapad in jug so zakrivala grajska gospodarska poslopja. Chatillon ni imel jarka, ne kakega obzidja. Bil je odprta, visoka zgradba, s tremi nadstropji. Dasi je bil Colligny vodja svoje stranke v meščanski vojni, iz>bral si je vendar ta grad za svoje bivališče, kar je zadostni dokaz, da se za svojo varnost ni bal in da je smatral kmete za svoje prijatelje in pristaše. Hišna se je kmalu vrnila in povabila grofico k zajterku. V prednji sobi je bilo pripravljeno mleko, kruh, surovo maslo in med. Celo ta popolnoma preprost zajterk je presenetil grofico; kaj takega ni pričakovala. Vzela je nekoliko maslenega kruha in mleka. Ana je stala ob strani in odgovarjala na razna vprašanja glede knežje rodbine. Naenkrat so se odprla vrata. Vstopil je počasnih korakov mož, ki je šel mehanično za svojimi opravki, njegov duh se je pa pečal z docela drugo zadevo. Par korakov pred mizo je obstal in gledal ves razmišljen na grofico. Toda ta razmišljenost je trajala samo nekoliko trenutkov; Blankina krasna postava je naenkrat končala njegovo tuhtanje. Mož je bil oblečen v obleko, kakor so jo nosili edino le najvišji stanovi. Bil je resnega, skoro bi rekli čmernega obraza; pogled je i-mel jako oster. Kratki, sivi lasje so pokrivali glavo; sicer pa je bil videti še jako krepke postave. Prijazno se je odkril. Markez, ki je vstopil z neznancem, ga je predstavil. "Negova Prevzvišenost, vodja Co-ligny, admiral Francije!" Grofica se je priklonila. "Pozdravljena na mojem domu, grofica Blanka," je rekel admiral. "Skoro bi se sprijaznil z žalostnimi razmerami, ki so vas privedle semkaj. Dale so mi namreč priložnost, da pozdravim vnukinjo mojega tovariša iz mladih let in zvestega prijatelja." "Iskrena hvala za vaš sprejem, admiral ! Danes ali jutri dojde moj stari oče, da me popelje domov!" "Veselim se na njegov prihod," dejal je Coligny. "Dolgo,--dolgo ga že ni bilo tukaj. Mene so pa vedno zadrževale jako važne zadeve, da nisem nikoli mogel jahati v Autremont. Kolikokrat bi bil rad obiskal svojega zvestega, vdanega prijatelja. Bo temu že dvanajst let, odkar nisem bil v Autremont. Blanka je bila takrat jako ljubek otrok, petih do šestih let,--in danes?" je nadaljeval smehljaje. "Dam vam, grofica, en svet, da se izognete kraljici Francije, koje nepremagljiva moč obstoji v tem, da s pomočjo ne-presegljive krasote doseže vse, kar hoče." Blanka ni razumela tega pikrega cikanja na dvor, ravno tako tudi ne Katarininih intrig; ni se ji pa zdelo primerno, da bi prosila za pojasnilo, zapazila je namreč, da se je pojavila kratka nevolja na admiralovem obrazu. "Upam in želim, grofica, cia bi vam tukaj ugajalo!" je nadaljeval-"Jaz sam imam sicer veliko skrbi, veliko dela, za družbo torej nisem-Vendar pa se bomo videli pri mizi-in upam, da bo priložnost, da napravimo tu in tam kak skupen iz' let. Ana je dobra družabnica in bo mojo nerodnost v občevanju z ženskami bogato nadomestila. Ako pa potrebujete kakega spremljevalca do bližnjih krasnih krajev v okolici. bo vam markez Riviere rade volje vedno na razpolago." n ^ Glasnik Društev Najsv. Imena. ^ H. B. Članom dr. Najsvetejšega Imena. Katoliška Amerika ima proti svo-Jim verskim nasprotnikom mobilizirano mogočno armado. Sto in pet in dvajset tisoč samih mož društva Najsvetejšega Imena je vedno pripravljenih oditi na fronto za pravi-Ce sv. katoliške cerkve. Njih število se od dne do dne raste. To je nedvomno moč, na katero smo mi lahko ponosni, sovražnika je pa strah Pred njo. Vendar nas samo število teh bojevnikov nikakor ne sme za-2lbati v gotovost, da je naša sveta stvar popolnoma varna. Kakor pri armadi v navadnem pomenu besede stevilo ni vse, ampak pred vsem d^H, ki jo preveva, tako tudi pri arkadi, ki se bori za naše verske svetuje, ni množica, ki nas navdaja z llPanjem, da naša stvar dobro stoji, temveč duh, ki vlada v njej. Jeli pa ta armada tako mogočna Po duhu, kakor je mogočna po šte-ydu? O tem jaz dvomim. Prepričan sem, da je v tem velikem števi-u veliko takih, ki ne nosijo znaka Najsvetejšega Imena samo na prsih, attlpak jim je takorekoč v srce vre-Z;ir,o, kakor sv. Ignaciju Lojoli. Ti s° v armadi Najsvetejšega Imena to> kar so bili v bivši avstrijski arkadi na soški fronti Dalmatinci, kadrih vsak je bil vreden zlate me-ker o njem je res veljalo, kar pravi naš Koseski: Šest jih pade, kjer porine. A kakor tam niso bili sami a'matinci, ampak tudi zajci in ce-Judeži, tako je tudi tukaj. Marsikateremu se blesti znak Najsvetejša Imena na prsih, a samo na pr-V srcu ga ni. Morda ima tudi jeziku večkrat hudiča, ali še kaj kakor s spoštovanjem iz-* '^°yorjeno Najsvetejše Trne. Taki pomnožujejo število, kakor pra- vi sv. pismo, ne pa veselja. Kaj je vzrok temu? Možje nič drugega kot to, ker preradi obidete tisto točko vaših društvenih pravil, ki je duša vseh drugih, to je točka, ki vam ukazuje vsaj štirikratno sv. obhajilo na leto. Kajne vam se to zdi malo preveč? Jaz pa pravim, da je prej premalo, kot preveč. Gotovo, da zadostite cerkveni zapovedi ne samo s štirikratnim, temveč celo z enkratnim sv. obhajilom na leto. Če pa s tem tudi zadostite potrebam duše v današnjih razmerah, zlasti če hočete biti pijonirji katoliške misli, kar kot člani društva Najsv. Imena morate biti, je drugo vprašanje, na katero je samo en odgovor in ta je: Ne! Takrat, ko je sv. cerkev dala zapoved, da mora vsak kristjan vsaj enkrat na leto, o velikonočnem času prejeti sv. Rešnje Telo, so bile razmere docela druge. Trinajsto stoletje, ko se je to zgodilo, res ni bilo več v tisti meri verno, kakor so bila prva stoletja krščanstva. Toda v primeri z našo, versko tako mlačno in tako sovražno ji dobo, je bilo še globoko prešinjeno z verskim duhom. Zato pa moderni brezverski naprednjaki tako radi govorijo o temnem srednjem veku. In ker je bilo še vse javno življenje z verskim duhom prepojeno, je enkratno sv. obhajilo ljudi bolj držalo pokonci, kot danes štirikratno. Če je v tistem času lionski cerkveni zbor zapovedi letnega sv. obhajila pristavil VSAJ enkrat na leto, bi bil ta VSAJ danes pri štirikratnem sv. obhajilu bolj na mestu, kot takrat pri enkratnem. Sv. cerkev, ki dobro ve, v kako neprimerno večjih nevarnostih se danes nahajajo njeni otroci, ka- kor takrat, bi to zapoved brezdvom-no tudi rada dala. Ker se pa boji, da bi s tem le greh pomnožila, ker se veliko kristjanov naših dni še enkrat na leto težko spravi h temu, mnogo še to ne, zato te zapovedi ni današnjim potrebam primerno spremenila in poostrila. Zato pa tim bolj pridno priporoča pogosto, da vsakdanje sv. obhajilo, zato s toliko vnemo širi razne družbe in društva, katerih pravila vežejo ude k mesečnemu, ali vsaj pogostejšemu prejemanju sv. zakramentov. Gotovo, da ta pravila ne vežejj pod smrtnim, da niti pod malim grehom, kakor njene zapovedi, vendar pa dajejo članom dotičnih družb ali društev pobudo, da se večkrat usmilijo svoje duše in ji večkrat priskrbijo angeljske hrane, po kateri tako hrepeni. To pogosto prejemanje sv. zakramentov je duša vsakega verskega društva. Kdor to točko društvenih pravil zanemarja, ta nima duše društva. On je na drevesu društva suha veja in če na zunaj lepo zelena, prav gotovo brez sadu, kakor tista smokva v sv. pismu, o kateri beremo, da jo je Gospod preklel. Možje, ali vas ne uči lastna skušnja, da če zanemarjate sv. zakramente, ni pr;yvega navdušenja za društvo? Nekam prisiljeno prihajate k sejam, topo, brez zanimanja poslušate kar se na njih verskega razpravlja. Ni vneme, ni navdušenja, ni življenja. Kvečjemu kadar nastopite korporativno, se vam društvena zavest nekoliko poživi. A to je le nekaj zunanjega, postranskega. Tudi to veste iz lastne skušnje, da če opuščate sv. zakramente, nimate pravega bojnega razpoloženja, ko vas vaši voditelji kličejo na plan, da v strnjeni fronti odbijetc sovražni napad. Dasi v tem boju ne gre za življenje, kakor v krvavih vojskah, je vendar tudi o'b takih mobilizacij jah veliko "slekerjev", ki imajo vse polno praznih izgovorov, kakor tisti povabljenci v sv. pismu, ki so jim bili voli in vile več, kot pa Gospodova večerja. Vse to odtod, ker ni v motorju srca zadostnega gazolina ljubezni. Tega pa ni. ker se prerecl-ko ustavite ob garaži tabernukeljna. Katoliški mož in mladenič n?š;,i dni potrebujeta srca polnega g"z■> lina ljubezni, drugače bosta shbo vozila. Svet ima danes lepo tlakov -ne ceste in bulevarde. a te'služiio večinoma vragu in njegovim agentom, so vojne ceste, po katerih se preva žaio le kanoni in rnunicija za boj proti veri. Naša sveta vojska se mora po razdrapanih potih pomikati na fronto, za obrambo naših verskih svetinj. Ta pot je že sama na sebi strma in ozka, a danes je naravnost zabarikadirana in z žičnimi ovirami preprežena. Kdor hoče vse te težave premagati, tet ovire odstraniti in vojni materijal kam naprej spraviti, potrebuje junaškega duha in založenih motorjev gazolina ljubezni, sicer bo vse skupaj sredi pota obtičalo. V garaži tabernakeljna je obojega v izobilju, treba se je samo po-služiti. V potrdilo tega naj vam navedem mnenje nekega moža, izkušenega v borbi za katoliško stvar. To je bivši belgijski ministrski predsednik, ne davno umrli konvertit Ruis Van Beeenbrook, Ta mož je bil prej, predno je postal ministerski predsednik, vodja belgijskih katoličanov. Prav za prav je kot tak ostal še kot najvišji uradnik v državi, ker ga v vodstvu nihče ni mogel nadomestiti. Ko je bilo mesto tajnika organizacije izpraznjeno, še je potegnil zanje katoliški mož, znana in čislana o-sebnost na tem polju. Beerenbrook, ki je imel o tem odločevati, je prosilca poklical k sebi in ga vprašal, če Milosti niso na prodaj. Pregovor pravi: Za denar se vse dobi. Veliko res, vse pa ne. Milosti od Boga si ni mogoče z denarjem kupiti. Da niti od cerkve ne, dasi ji nasprotniki tako radi očitajo, da ima vse svoje. oz. božje na prodaj. Ne tajimo, bili so res časi, ko je imel mamon pri cerkvenih stvareh, zlasti cerkvenih službah, veliko, preveliko besedo, deloma po krivdi posameznih cerkvenih, deloma in pred vsem pa svetnih organov, ne pa Cerkve kot take. A ta mamonizem se je- na Cerkvi vedno britko maščeval. Nasprotno pa je Bog velikokrat raznim cerkvenim organom čudežno pomagal iz zadrege, če so se strogo držali pravila: Milosti niso na prodaj. En I"1' m......>in živlietve Alcjsnndr'jskcga Patriarha Janeza Miloščinarja. To ime si je pridobil s svojo veliko darežljivostjo. Nekoč je v Aleksandriji nastala huda lakota, ker tisto leto reka Nil, ki vsako leto pognoji egiptovska polja s svojim blatom, izjemoma ni izstopila, radi tega ni bilo skoraj nič pridelkov. Patriarh se je na vso moč trudil, da bi ljudem priskrbel zadostnega živeža. A ni mogel vsem kaj. Zadnje zaloge so bile že skoraj prazne. To priliko je porabil neki človek, ki si je že večkrat prizadeval patriarha preprositi, da bi ga posvetil v dijakona. On pa tega nikakor ni hotel, ker je bil prepričan, da je dotični te časti nevreden. Zdaj si je pa ta mislil, da ga bo si-h naredila popustljivcjšega. Ker je bil jako premožen. :e patrinrhu ponudi! večjo množino žita in še zlata kaj pridno hodi k sv. zakramentom. Mož mu odgovori da. — "Kolikrat na leto?" ga vpraša. "Parkrat." — ''Prijatelj," mu pravi, "parkfat je premalo, treba iti pogostokrat, če kdo hoče biti mož, na katerega se bomo lahko zanesli." In ga je odslovil, tajniško mesto pa podelil drugemu. Možje, fantje, če meni ne verjamete, verjemite temu izkušenemu borcu v verskih bojih naših dni. Na podlagi njegove izjave vam tudi jaz rečem, da ni preveč, če greste štirikrat na leto, temveč premalo. Šti-rikrat naj bo samo predstopnja dvanajstkrat, za vsaki mesec. Ko bo enkrat Društvo Najsvetejšega Imena imelo veliko večino takih mož i" fantov pod svojim praporom, potem naj se Ku Klux Klani in druge naše rokovnjaške bande na glavo postavijo, ako jim drago, na naše postojanke bodo neomajljive, naša sveta stvar varna, ker kjer je Bog, tudi sam živ vrag nič ne more. SR5 • povrhu, ako spolni njegovo željo-Patriarh videč, da ljudje že lakote umirajo radi pomanjkanja, si je iz-govoril malo premisleka. Ko se je z Bogom v molitvi posvetoval, ga je on razsvetlil, da ponudbe nikakor ne sme sprejeti, naj bo od nje še toliko odvisno, ker če dotični ni vreden te milosti, je pač ni vreden. In tako je naredil. Sporočil mu je, da ponudbe ne sprejme in da bo. oliki ga je s to mislijo navdal, vede' za svoje lačne otroke poskrbeti. K0' maj se je to zgodilo, je došla ves^ da sti s Sicilije došli dve veljki ladji z živili. Ko je patriarh to slišal je padel na kolena in se zahvalil re' koč: Gospod, zahvalim te, da svoje' mu služabniku nisi pustil milosti ^ denar prodajati, RIMSKE NOVICE. S solzami v očeh sc je sv. oče poslovil °d misijonarjev, ki jih je poslal v bolj-Seviško Rusijo. Roka se mu je tresla °d ginjenja, ko jim je delil sv. obhajilo. S trepetajočim glasom je počasi in s Povdarkom bral besede sv. evangelija: ^ečje ljubezni nima nihče, kakor tisti, ki da življenje za svoje prijatelje. Misel da bi se katoliško redovništvo poslalo "a ruska dobrodeljna polja, je sprožil neki nemški konvertit,. bivši ruski ujet-n'k baron Braun. Judovski rabin o sedanjem papežu. Judovski veliki rabin A Milanu se je v nekem pismu na znano pisateljico Klotil-do Benedikt, sledeče izrazil o sedanjem Papežu: "Jaz poznam sedanjega papeža Ze dvajset let in zadnjih šestnajst let Se'n bil z njim v osebnem stiku. On je zelo vedoželjan, govori veliko jezikov. Študiral je tudi hebrejski jezik. V letih *9o8. in iqoq. se je poslužil moje ponio-Cl> da se v tem jeziku bolje iztiri. Radi *eSa se mi je vedno hvaležnega ka-Za' in bil v prijateljskih odnošajih z me-n°i. dotlej, ko ie postal nadškof v Mila-"u in kardinal. Ko je bil izvoljen za pa-P^za in s tem dosegel najvišjo stopnjo svo.ie kariere, sem smatral za svojo naivno dolžnost, da mu prisrčno časti-tam. Prepričan sem, da mu je bila mo-,a častitka dobrodošla. Upam. da ko pndem ob priložnosti v Rim. bom imel fast, dobiti pri njem audienco Za-a' Pij XT. ni samo učen, ampak iz-r®dno dober mož, ki je bil • Milanu z Vecinii judi, promnentnimi znastveniki. v Prijateljski zvezi. Po mojem mnenju je izvolitev za papeža dobro znamenje boljših časov za človeštvo in ve-s°l.ini svet." . . . Nenavaden dar papežu. Kakor smo že je bil sedanji papež kot mlad "hovnik navdušen in drzen visokopor-' .1 turist. Ko se ie ob njegovi izvolitvi to zyedelo, ie bila ravno neka ekspe-lciia pod vodstvom generala Price na 6,11 da doseže vrb najvišje gore na sve-'' Mount Everest (29,002 čev.). Tudi ta .^špedicija je bila o tem obveščena. Tn-mu je častitala, kot papežu turistu. °tem je v visočini 17.468 čev. odtrgala Pri kamen, ga vzela s seboi. ter mu pod zastavo Najsvetejšega Imena bo napravila obhod po glavnem mestu, mimo "Bele hiše" do Svlvan gledališča, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim zunaj pred glavnimi vrati. Namen te manifestacije bo: javno dati čast Najsvetejšemu Imenu. Frančiškovim sinovom v spomin, rr-W. Hunter, je v trrrovike-n "Business" sprožil misel, naj bi w v sno-min velikim sinovom s< Frančiška, ki so s svojim apostolskim potom močili rodovitna tin. rajske Kalifornije, na oto- ku Yerba Buena, v zalivu San Francisca, postavila velikanska štatua frančiškana, ki bi imel roko dvignjeno k blagoslovu. Po napravljenem načrtu bo štatua večja, kakor je ona boginje prostosti v nju-jorškem zalivu. Ta je s podstavkom vred 305 čevljev visoka, 'telikost one je pre-računjena na 350 čevljev brez podstavka. Njena celotna viso.kost nad morsko površino bo znašala 700 čevljev. Torej bo eden najgigantnejših spomenikov sveta. Adventisti za farne šole. Društvo verske svobode, ki obstoja po večini iz ad-ventistov sedmega dne (to je neka posebna - krška sekta) je začela kampanjo z vsemi sredstvi pobijati prizadevanja temnih elementov, ljudstvo pripraviti do tega, da bi votiralo za obvezno publično solo, proti zasebnim, ter s tem izsililo tozadevno postavo. Zdaj deluje imenovano društvo v tem smislu po državah Oregon in Oklahoma, kjer so sovražniki zasebnih šol pridno 11a delu. Suhači in Ku Klukx Klani. Da nimajo vsi suhači tako čistih namenov pri svoj! propagandi, kakor bi nam radi dokazali, je splošno znano. Danes bi nam nekateri raje še mašno vino prepovedali, kot jutri in tako zadali katolicizmu odločilen udarec. Zato se ne čudimo temu, ^kar poroča katoliški "The Messenger," da služijo Ku klux Klano n katerih programna točka je boj proti Cerkvi tudi suhači kot rezerva, Naj vrag svoje kremplje še tako skriva, ga preveč srbe, da bi jih nikoli ne pokazal. Stoletnica katoliškega časnikarstva v Ameriki, se obhaja letos. Prvi katoliški časopis, "Tjlie Catholic Miscelany," je začel izhajati 1. 1822. v Charleston, So Carolina. V teku stoletja se jih je potem več ustanovilo, ki so pa morali iz tega ali onega vzroka prenehati, tako da jih je izmej onih, ki so pred letom 1876. stopili v življenje, ostalo samo šest Danes je v Združenih Državah za okoli d'lajset milijonov katoličanov sedem in petdeset angleško pisanih katoliško-po-hticmh listov (papers). Izmej teh jim ima osemnajst od deset do štirideset tisoč naročnikov, eden 50,000, ostali od 1500 do 10.000. To je sorazmerno jako malo. Vzrok je ta, ker v Ameriki izdajanje časopisja nima tistega id^ilnega ozadja, ki bi ga prav za prav moralo imeti, ki je imenujemo apnstolat tiska, ampak je bizniška stvar. Časopisje, ki jiima bizniškega temelja, prej ali slei falira. Tako pravi katoliški list "The fncliana Catholic,'' Jubilej Brazilije. Brazilija je obhajala ta mesec stoletnico svoje neodvisnosti. Vsa velika slavnost se je vršila pod varstvom Matere Božje Brezmadežne. In kar je posebnega spomina vredno, je, da io je postavila pod njeno varstvo armada in mornarica. Cerkveno slovesnost je izvr-val poleg vlade in vojske tudi prezident Pessao, ki je bil za jubilej od papeža odlikovan z najvišjim redom, ki ga 011 podeljuje. s tako zvanim Kristusovim redom.Popoldan slavnostnega dne je bil Te Deum in posvetitev zlatega srca Brezmadežni, z napisom: Preblaženi Devici Mariji, Brezmadežni, naši vzvišeni patroni. posvečeno od vojnih sil na suhem in na morju." rjb 4b ^f? ^J^ Dopisi zahvale in priporočila. Gospod urednik. Da ne boste mislili, da so nam ženskam res jeziki ohromeli, bom pa jaz prva dokazala, da to ni res. Veste, poleti, posebno letos, ko je bila taka suša. se črnilo posuši, suho pero pa noče pisati. Potem imamo zlasti me farmarice poleti druga peresa v rokah, s katerimi se težje piše in pri katerem postane roka za tako majhno stvarico, kakor jo Vi sučete, preokorna. No pa zdaj, ko bomo polagoma velike peresa začele za en čas odlagati, bomo pa že tudi za male prijele, da se Vam preveč ne zamerimo. Mary, Heglar, Mc Kcnley, Minn. Odgovor. Tega jaz nisem mislil, da so vam jeziki ohromeli, ker to se pač lahko zgodi v posameznem slučaju, ne pa splošno. Jaz sem si vaš molk bolj naravno razlagal. Mislil sem: Znanost, ki se imenuje fizika, uči, da vročina predmete raz-teguje, mraz jih pa krči. Ker so bili zdaj pasji dnevi, so ženskam jeziki najbrž tako narasli, da jih ne morejo več v ustih obračati. Tako sem potrpežljivo čakal, da jim jesenski hlad da zopet normalno obsežnost. Kakor vidim, je ta doba že nastopila, zato pričakujem zopet živahnejšega obrata. Urednik. Prisrčna hvala prebl. Devici Mariji, ker ie izprosila mojim otrokom ljubo zdravje, za kar sem jo prosila. V zahvalo darujem za prospeh njenega lista $i. Mrs. A. Žnidaršič. Izpolnjujoč svojo obljubo se prisrčno zahvalim Presv. Srcu Jezusovem in Marijinemu za ozdravljenje moje hčerke. Zdravnik je izjavil, da ima kitni "fleš", jaz sem se pa na Boga in M'arijo obrnila in bila uslišana. Priloženi dolar je za Avfe Marijo. Mrs. Hermina Basa, Baden, Pa. Zahvaljujem se Presv. Srcu Jezusovem in Marijinemu in sv. Ani za uslišano prošnjo, ter darujem v ta namen za naše nabožne liste 50c. Uršula Tratnik, Ely, Minn. Pet tednov sem bila bolna, da nisem mogla hoditi. Z zaupanjem sem se obrnila na Marijo, naj mi pomaga, ako je volja božja. Hvala Bogu in njej, da se mi ie zdravje toliko zboljšalo, da morem zopet hoditi. Pošljem za eno sv. mašo za ljubo zdravje. Mary Belej. Zahvaljujem se presv. Srcu Jezusovem za zopetno ozdravljenje. 7.a "Glasnik," '•i razširja češčenje tega presv. Srca darujem $5.00. Mr. Frank Sajovic. Cleveland, O. Spolnjujem obljubo, da se bom javno zahvalila presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, ako ozdravim. Ker sem bila uslišana, to z veseljem spolnujem. M. O. Soudan, Minn. Prav prisrčno se zahvalim prebl. Devici Mariji za ljubo zdravje in jo prosim, da bi bila tudi zanaprej moja pri-nrošnjica pri Bogu, dokler se ne steko moie ure. N. N. Milwaukee, Wis. Prav lepo se zahvalim presv. Srcu Jezusovem in Marijinemu za ljubo zdravje vj družini in pošljem $2.00 za eno sv. mašo na čast Žalosti M. B. Mary Wentar, Cleveland, Ohio. V hudi bolezni sem se zatekla k presv. Srcu Jezusovemu za pomoč in bila uslišana. Za to se javno zahvalim v Ave Mariji. A. Srucelj. Krčevina, Maribor, Jugoslavija. Ker sem obljubila, da se bom javno zahvalila presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, ako moj sin ozdravi, s tem spolnjujem svojo dolžnost, ker je bila moja prošnja uslišana. Priporočani sebe in celo družino še zanaprej milostnemu varstvu in pomoči teh vedno usmiljenih Src. Tisočkrat bodi moljeno presv. Srce Tezuso-rfo in hvaljeno presladko Srce Marijino I Prilagam mali dar za katoliški tisek. Mrs. Barbara Schweiger, Soudan. Minn Dolžnost me veže, se javno zahvaliti presv. Srcu Jezusovem in "Zdravju bolnikov" za dobljeno ljubo zdravje. Priloženi dar pošiljam za prospeh lista. Terezija Lindič, Cleveland, Ohio. Pošiljam $2.00 za sv. maše na čast presv. Srcu Jezusovemu in za duše v vi-cah, za zboljšanje naših farnih razmer. N. N. B. -o- Priporočam "Zdravju bolnikov" s1 bje-ga bolnega moža, da bi mu ona zopet sprosila ljubo zdravje. Za razširjanje njenega lista darujem $1.00, s prošnjo, da bi se ga spomnili pri sv. maši (se je zgodilo op. Ured). Mrs. Agnes Marn. Reitz. Pa Naš navdušeni zastopnik Mr. Marko Bluth, Toliet, Tli. ie nevarno obolel. Vendar se mu je mej tem zdravje že toliko zboljšalo, da more v cerkev, česar je kot trdna naša stara korenina najbolj pogrešal. Mi mu želimo skorajšnega popolnega ozdravljenja, da bo mogel še veliko storiti za razširjanje Marijine slave 00 našem listu. Priporočamo ga v molitev. Ured. Pomagaj — Mariji Pomagaj! Kdo je ne vidi, ko sliši to ime, živo pred seboj, kako se ljubeče sklanja doli k svojim, otrokom, da jim obriše solze in jim pomaga, ko je že vsa človeška pomoč odpo\t.edala? Kateri naših starejših, vernih Amerikancev, ni šel tudi k njci po slovo, ko je odhajal iz stare domovine? Komu se ni orosilo oko, ko ji jc zadnjič pogledal v njen mili obraz? Se kraljuje tam, še otira solze, zdaj skoro krvave solze naših nesrečnih rojakov onkraj morja. Draga je zdaj pot do nje, a otrokom pot k materi ni nikoli predraga. Pridno, kakor prej, jo naše dobro ljudstvo obiskuje ter išče pri njej tolažbe in moči v urah težke poskušnje. Toda če bo šlo v naši stari domovini tako naprej, oziroma nazaj, kakor gre zdaj, se ie resno bati, da bo tudi ta naša naj-priljubljenejša Marijina božja pot, začela pešati. Sinovi sv. Frančiška, ki i° duhovno oskrbujejo in so jo s svojo vedno pripravljeno postrežljivostjo nasproti romarjem tako povzdignili, se radi pomanjkanja žiyljenskih sredstev ne bodo mogli več dolgo gori držati. Cerkev namreč ni frančiškanska, ampak škofijska-Škofijski so tudi cerkveni dohodki-Frančiškani dobivajo od nje za svoje delo ta čas letnih 24,000 kron. Kaj pa je 24,000 kron? Niti sto dolarjev. Več ji"1 pa cerkev ne more dati, ker sama nima, zlasti zdaj ne, ker so bila nekatera popravila tako nujno potrebna, da jih kljub draginji ni kazalo odlašati na boljše čase-ki jih ne oznanja še nobena zarja. Veliko bi bilo samostanski družini pomaga" no. ko bi še kedo za kake sv. maše P0' slal, kakor so nekateri že storili. Vse so takoj opravljene v milostni kapeli. bomo kaj radi pri tem plemenitem namenu posredovali, kakor smo doslej-Kar nam naj pošlje, pa bomo poslali naprej. In ko bomo dobili sporočilo nazaj-da je opravljena, bomo dotičnega obvestili po posebni karti s podobo Mar1' ie Pomagaj, ki smo jih dobili z BrezU- Urednik-