Pottnlna platana v gotovini. Posamezna Številka S < miuttfu GLASILO OSVOBODILNE FRONTE okraja TRBOVLJE Leto m. TRBOVLJE. 19. maja 1930 Štev. ZH Maršal Tito praznuje 25. maja 58. leto svojega življenja v borbi za našo sveto in pravično stvar Življenje in delo tovariša Tita je neločljivo povezano z delom naših borcev za čhs« NOB. Povezano je tudi Po vojni v obnovi porušene in požga ne domovine, z izgradnjo socializma v naši državi, povezano z zgodovino ju-miške komunistične partije Jugoslnvi ■je, ki se je v letih stare predaprilsk-Jugoslavije borila za našo nacionalno enakopravnost, za brntstvo in edinstvo, za uničenje izkoriščevalnega sistema, ki je tlačil naše narode. Rešitev teh vprašanj nam je prinesla NOB. Danes korakamo pod vodstvom našega tov a ; riša Tita po čvrsti in ravni poti v nov družbeni red. 25. maja 1892 se je rodil v malem mestu Klanec v Hrvatakem Zagorju mož. čigar hne in delo je neločljivo . povezano z zgodovino našiti narodov. Ime maršala Tita Izgovarjajo danes s spoštovanjem ne samo narodi Jugo-; slavi je, temveč vsi rodoljubi sveta, saj • je bit naš maršal tisti, mož, ki. je' z NOB pokazal vsem zatiranim delovnim - ljudelm sveta, kako se je treba borili, da se mali narod osvobodi izkoriščanja, da se ustvari bratstvo in enotnost, reši nacionalno vprašanje in z navdušenim poletom izvršujejo planske naloge za čimprejšnjo izgradnjo socializrrvg Im to pod težkimi pogoji od teta 1948 datlje, ko nas je SZ z demo- kratičnimi državami intormbinojevsko 'centralo politično in ekonomsko bloki 'rala. Tovariš Tito je lilt neustrašlji vega borca za pravice, ne samo za ptjavice jugoslovanskih narodov, marveč vsega zatiranega proletariata na svetu. Ze v mladosti je okusil vse trinoštvo takratne madžarske in avstrijske nemške aristokracije, ki je hotela uničili mali slovenski in hrvaški narod, vendar je že kot mladenič čutil v sebi upor proti izkoriščevalcem, ki so iz-mozgavali dednvno ljudstvo. Ze tedaj, ko so je učil obrtf železoslrugairja, se je boril proti kapitalističnemu izko-rtiščevatnemu sistemu, Prišla je prva svetovna vojna, z njo razpad avstrijsko ogrske monarhije, Kraljevina-SHS, ki se je ustvarila po želji zahodnih -velesil,- ni prinesla narodom Jugoslavije svobode, • marveč izkoriščanje in. ■uničetvanje našega narodnega premoženja ■ ter hujskanje naroda proti, narodu. Cilj kolovodij stare Jugoslavije je bil ustvarjanje sovraštva med našimi narodi-. Najboftj zavedni državljan} in borci za napredek naših narodov 90 trpeM v ječah, umirali, skrivati so se moitili, ker so želeli jugoslovanskim narodom dobro, ker so se pripravljali ria odločilno bitko. Ta bitka je prišla. Tudi noš vodja maršal Tito je okusil dobrote Lepo glave, Mariborske kaznilnice, vendar je njegov uporni duh zmagal. Ko je tovariš Tito leta 1937 prevzeli vodstvo CK KPJ, je bil on tisti, kt je odpravil nepravilnosti v nekdanjem CK KPJ, očistil je Partijo od frakcionašev, utrjeval Partijo z novimi, zdravimi silami, na novo je oživel SKOJ pod vodstvom tovariš« Ivana Ribarja-Lole, kamor so se pritegnile stotine novih naprednih mladincev in mladink, odpravil je nepravilno gledanje na naša nacionalna vprašanja in s pravilnim postavljanjem teh vprašanj ustvaril čvrste temelje za borbo na upor, ki je vzplamtel v zgodovinskem letu 1941. Tito, vodja upora jugoslovanskih na rodov, ime, ki si ga slišal v času NOB po vseh' krajih Jugoslavije, v Albaniji, Koroški, v Gorici, Trstu in drugod, to ime je sprožilo vihar navdušenj«. Narod se je zavedal, da je »TUto samo eden.« Marsikdo se je med vojno vpraševal, kdo je Tito, kdo je ta kmečki sin iz Hrvatskega Zagorja, ta industrijski proletarec, strugar, ki. vodi napredno borbo za osvoboditev izpod fašizma, kdo je la mož, ki stoji danes na čelu jugoslovanskih narodov, borec, ki je pokrenil narodno vstajo v Srbiji, organiziral prve odrede partizanov, vstopil v zvezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami In ustvaril v teku nenehnih borb, sedmih ofenzivah, epopeje Koza-re. Drvara ogromno, silno enoto NOV in partizanskih odredov Jugoslavije, ki je stalno rastla in se krepila ter končno izvojevala zmago. To je bila današnja hrabra jugoslovanska Armija, katere vrhovni vodja je bil naš maršal Tito. Našo JA je ustvaril in vodil Tito, čigar osebnost lahko primerjamo z zgodovinskimi junaki drugih narodov, vendar ni nobeden teh junakov delal jn se boril pod tako težkimi okoliščinami, nobeden ni dosegel tako velikanske uspehe kot naš maršal Tito. V teh silnih borbah je rasla njegova osebnost. Do pričetka borb še malo jaoznan, so po naraščanju čet in brigad naši borci govorili le o svojem neuslrašljivem vodji Titu. Izdajalci in okupator so se tresli pred naraščajočimi partizanskimi enotami maršala Tita. Kakor organizator naše vojske, tako je Tito tudi stvaritelj naše nove V ponedeljek 15. t. m. se je ob 17. uri vršila v rudniški restavraciji proizvodna konferenca rudnika Trbovlje. Udeležili so se je zastopniki sindikata rudarjev, člani Partije, organi uprave rudnika, udarniki in drugi številni rudarji: Na konferenci so se obravnavala vsa tekoča vprašanja rudnika v zvezi z dosego planskih nalog, Vprašanje formiranja brigadnega sistema leta, prav tako pa tudi vprašanje neupra* Čehih izoslankarjev. Predsednik rudarske sindikalne podružnice tov.. Bregar Jože Je ob začetku konference pozdravil vse navzoče, zlasti pa predsednika Republiškega odbora rudarjev tov. Pikla Jožeta ki Se je udeležiL tega proizvodnega posvetovanja. Na konferenci je bilo obširno govora o najrazličnejših težavah, ki se pojavljajo na rudniku in pri bilki za rto- državnosti, naše demokratične federaš* tivne Ljudske republike Jugoslavije!, Zgodovinsko zasedanje v Bihaču in Jajcu, kjer so bili postavljeni temelji današnje nedeljive Jugoslavije, je brca dvoma največja zaslugu tovariša man* šala Tita, ki je znal povezati narod« Jugoslavije v enotno granilno celoto. Tovariš Tito je bil tisti, ki je v času osvobodilne borbe odločno postavil zahteve glede naše Primorske in Ko* roške, ki jo je Moskva na tako nesrai* men način prodala za vrečo dolarjev, To, kar je Tito ob obletnici prve dalmatinske brigade poudaril; »Tujega! nočemo, svojega ne damo!«, to naglašal še danes in bo poudarjal še jutri, doH kler ne bodo vsi narodi uživali svobog do, kot jo uživamo mi, državljani sv« bodne in neodvisne Titove FLRJ. Narodi Jugoslavije vidijo v osebi tovariša Tita poroštvo za obstoj in na* predek naše domovine; za Tita in a Titovim imenom so šli mladinci in mladinke na razne prostovoljne akcije^ kot je proga Brčko—Banoviči, Sarnac —Sarajevo, avtostrada Zagreb- - Boi>-grad. Novi Beograd in nešteto drugih važnih akcij po naši svobodni domovini. Za Tita in z imenom tega moža gredo v borbo za izpolnitev planskih nalog delovne brigade raznih gospo* darslrih podjetij, udarniki, racionalt* zatorji in novatorji, kmečke obdeloval* ne zadruge itd., vsi z ljubeznijo ih predanostjo do voditelja naših narodov — maršala Tita. m V Jugoslaviji nastaja nov družbeni red, zmagovito si utira svojo pot, ker vodi našo državo mož, ki je s srcem in dušo predan ljudstvu in ga ljudstvo ljubi, ker hodi po poli Marxa ih Irenina. Ta veliki mož ne dovoljuje ne Vzhodu, ne Zahodu, da bi ekonom* sko izkoriščal našo državo in politično usmerjal družbeno življenje naših narodov, kar so predvsem hoteli našt bivši tako imenovani prijatelji z Vzh o* da, kar pa se jim spričo modre politike! tovariša Tita ni posrečilo. Nobena in-formbirojevska propaganda nas ne bo odvrnila od poti, po kateri nas vodi naš vodja maršal Tito, — v lepši jutrišnji dan. Iz vseh naših src vre vroča želja, in ne samo želja naših jugoslovanskih narodov, marveč želj« delovnega ljudstva sveta: Naj živi voditelj in učitelj jugoslcL vanskih narodov, naš maršal Josip Broz-Tito! šego proizvodnih nalog, razpravljal« se je, kako te pojavljajoče se težkoča odpraviti, Na tem proizvodnem p* svetovanju se je zlasti naglašalo, da bo treba v prihod« jih mesecih voditi noj— ostrejšo borbo proti -neupravičenim iz* ostankarjem, pri čemer se ne sme do, gajati, da bi sindikalna organizacija •zagovarjala take ljudi, zaradi katerih se mora delovni kolektiv proti koncu vsakega meseca boriti za plan, vrhu tega pa ti izoslankarji otežkpčajo :Ui ..pa celo onemogočajo podeljevanje letnih dopustov delavcem, ki so letni oddih res zaslužili in so ga tudi potreb* ni. Vodstva vseh rudniških obratov s« skupno 3 sindikalnimi pododbori Ini partijskimi celicami dolžni, da dnevno vodijo račun O iaostankarjih od dela. Le s točnim vsakodnevnim delom, M kontrolo in takojšnjim odpravljanjem napak, ki se porajajo po obratih, M Proizvodna konferenca rudnika Trbovlje mogoče, da se plan meseca maja izvr-ii 100-odstolno. Tov. predsednik Piki je v svojem Izčrpnem referatu analiziral težave, s katerimi se bori naša oblast, naše sindikalne organizacije in Partija, da bi zadovoljili naše ljudi, pri čemer nas pa v hudi meri zavira gospodarska blokada informbirojevskih držav na eni strani in imperialističnih držav r.a drugi strani. Zato je nujno, da gremo s poostreno borbo na delo, da naše planske naloge izvršimo 100-odstut-no, če hočemo, da sc rešimo klešč te ekonomske blokade in si zasig-iramo neodvisnost in lepšo prihodnost — 3ViV. predsednik Piki je nato obravna-•val naloge sindikalnih organizacij, od- nose med sindikati in upravnimi podjetij in nešteto drugih problemov, ki jih bo treba reševati v bližnji priljudni sti. Ob k< ncu konference so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Plan, ki je visok, se mora doseči; potrebno je izboljšanje delovne discipline; neupravičeni izostanki se morajo znižati na minimum; 2. vsi izostankarji se morajo kaznovati in javno razgaliti, ker ovirajo dosego plana; 3. sindikalni pododbori marajo skupno z upravo obratov dnevno reševali vse probleme, ki naslajajo v proizvodnji, ter jih takoj odpraviti; 4. širiti se mora brigadni sistem de- la in z niim izboljšati produkcija in storilnost; za reševanje tega vprašanja so odgovorni vsi sindikalni aktivi in uprave obratov; 5. nujno je, da se vodi večja brisa o zaščiti našega rudarja g lede stanovanj im podobnih vprašanj; za to so odgovorni vsi sindikalni aktivi in uprava rudnika; 6. funkcionarji sindikalnih organizacij so dolžni, da našim delavcem pravilno tolmačijo težkoče naše preskrbe; 7. skliče se sestanek sindikata, Partije in uprave podjetja in napravi načrt raznih sej, konferenc tako, 1a bo vsak četrtek prost dan za študije. Po sprejetju teh sklepov se je konferenca ob 20.30 zaključila. Potrebujemo še rudarske inženirje? Dnevnik »Ljudska pravica« je obja-fvll pred nekaj dnevi zanimiv inler-yju z izrednim profesorjem rudarske jvisoke šole v Ljubljani tov. ing. Karlom Slokanom, bivšim direktorjem Zasavskih premogovnikov, o izgledih Zaposlit v« mladih rudarskih inženirjev y Jugoslaviji. Ker je mnenje tov. prof. Ing. Slokana, ki je Trboveljčan in razgledan rudarski strokovnjak, zanimivo za naše Zasavje, zlasti še za naše revirje, ponaiiskujemo ta intervju, posebno še, ker ga verjetno marsikdo v dnevniku ni bi t ali ga pa prezrl. Lisi piše takole; Izredni univ. profesor ing. Karel Slokan, predstojnik rudarskega oddel-fca na rudarskometalurški fakulteti, je bil 20 let v službi jugoslovanskega rudarstva, zavzemal vse operativne položaje od asistenta v obratu do generalnega inženirja pri zveznem ministrstvu rudarstva. Rojen v Trbovljah, pripada tovariš profesor stari rudarski družini, ki služi slovenskemu rudarstvu že od leta 1070. V teh dneh, ko mnogi dijaki razmišljajo o izbiri poklica, smo mu slavili pekolika vprašanj. Koliko semestrov (raja študij na rudarski fakulteti in kakšen je učni program? — Študij rudarstva traja devet semestrov, medtem ko je deseti semester predviden za izdelavo diplomskega dela. Učna snov, ki se podaja bodočim rudarskim inženirjem, je razdeljena na dva dela: splošni predmeti, ki tvorijo program prvih dveh let in so nujno potrebni za občo tehniško Izobrazbo, kot na primer višja matematika, fizika, kemija, mineralogija Kd\, ter strokovni, rudarski predmeti Višjih semestrov, to je tehnično rudarstvo, oplemenitenje ekonomskih mineralov, geologija premogov, rudna leži-4ča, geologija Balkanskega polotoka itd. Kot posebne predmete naj navedem še globinsko vrtanje — ki je glavno opravilo pri pridobivanju nafte — rudarsko merjenje, rudarsko strojništvo, elektrotehnika in stavbarstvo. Medtem ko je učna snov prvih štirih let prirejena splošni vzgoji rudarskega Inženirja, ima študij v zadri jem semestru namen podati slušateljem specialno izrAirazbo za bodočo zaposlitev v rudnikih, premogovnikih, pri proizvodnji nafte in zemeljskega plina. Ker je snuv učnegu načrla precej obširna — tedensko je do 36 ur predavanj in vaj H; se je treba lotiti študija takoj v začetku i energijo in voljo. Kdo naj se vpiše na rudarsko fakulteto? — Predvsem tisti, ki mu rudarstvo ni tuje, ki mu je všeč živi posel ln ozka povezanost z naravo, naravnimi silami; tisti, ki želi široko tehnično razgledanost. Tudi je potrebno, da zna ruvnati z ljudmi, da jih ima rad, rudarje, sredi katerih bo živel. Želim, da vsakega našega fanta gane iskrenost, s katero ga sprejmejo stari ru durji, ko skupaj pojejo znano rudarsko himno: Stan rudarski bodi nam pospravljen večno, spoštuj varnost, neguj storilnost, pa bo srečno! Kakšna je naloga in perspektiva rudarske široke? — Naloga rudarske stroke je kjkanje In eksplontjranje surovinskih baz zemeljske skorje. Zato je prištevamo — tako doma kot v svetu — med najbolj produktivne, pionirske tn splošno spoštovane stroke. Spre- memba strukture našega izvoza prihaja najbolj vidno do izraza v rastočem deležu rud in kovin, saj odpade danes za izvoz svinca, bakra, antimona, boksita itd. že skoraj četrtina vsega našega izvoza. Tako nam razvoj rudarstva prinaša vedno več deviz za dviganje naše gospodarske moči ter za razširjenje in mehanizacijo naših starih in novih rudnikov. Bodoče rudarsko iskanje novih koristnih izkopnin se razvija v vertikalni smeri zemeljskega površja (z modernim vrtanjem je v svetu že prekoračena globina 6000 m). V horizontalno površinski smeri pa čakajo rudarskega inženirja velike naloge, odkriti nova ležišča rudarskih surovin. Naj omenim, da je do danes rudarsko raziskanih le okrog 9% površine vseh kontinentov na svetu, medtem ko je površinsko raziskanih 72%. 10% trdnega zemeljskega površja pa je rudarju sploh neznanih. Nove razmere v Jugoslaviji so zelo pospešile razvoj našega rudarstva. Po-slimo med drugimi samo na povečano cestno in železniško omrežje, ki igra veliko vlogo pri izkoriščanju zemeljskih bogastev. V miši državi se posveča posebna pozornost — razen obstoječim rudnikom, raziskovanju in pripravljanju velikih bazenov lignita, ki nam zaradi ugodnih geoloških in ekonomsko tehničnih pogojev omogočajo, kljub slabši kvaliteti, naglo in veliko povečanje proizvodnje. Bazeni kot Velenje, Kreka, Kolubara, Kosto-lac, Plevlje in drugi zagotavljajo rezerve za mnoga desetletja. Prav tako se odkrivajo vedno večje rezerve naf-tinih revirjev. Tudi so že pričeli z iz-koriščevanjem oljnih skriljc^v, intenzivno nadaljuje raziskovanje in priprave za povečano proizvodnjo bakra, svinca, plemenitih kovin, bodoča naloga jugoslovanskega rudarskega inženirja bo predvsem skrbeti za izboljšanje kvalitete proizvodnje, izpopolnitev obratnih naprav, dvig storilnosti. Koliko se je pri nas že naredilo pri proizvodnji premoga, nafte, železa, govore najprepričljiveje številke. Lela 1339. se je na primer nakopalo 6,068.000 ton premoga, leta 1949. pa 12 milijonov 121.000 ton. Proizvodnja domače surove nafte, ki je znašala leta 1938. 1000 ton, se je dvignila leta 1940. na 62 tisoč 608 ton. Iz domačih rud je bilo izdelanega 1. 1939. 101.800 ton že- leza, leta 1949. pa že 190.590 ton! Da vidimo, kako se sploh odraža napredek tehnike v rudarstvu, naj navedem se nekaj številk iz svetovne proizvodnje: leta 1939. je bilo nakopanega 132 krat več premoga kot leta 1800, proizvodnja nafte se je povečala od leta 1890. do 1939. leta za 30 krat, proizvodnja bakra pa je dala od leta 1911. do 1922. leta več kot vse devetnajsto stoletje. Lahko bi navedli še mnoge rudarske proizvode, ki jasno dokazujejo perspektivo razvoja domačega in tujega rudarstva. Kakšne so možnosti zaposlitve rudarskih inženirjev? — Delovno jxKir ročje rudarskega inženirja je zelo obsežno. V Sloveniji imamo okoli 105 rudarskih podjetij, v vsej državi pa okoli 500. Ce bi vsako podjetje potrebovalo le dva rudarska inženirja — bi bilo potrebnih državi za operativno službo okoli 1000 inženirjev! (Do danes je diplomiralo na rudarskem oddelku slovenske univerze 240 rudarskih inženirjev.) Poznam pa tretjino rudarskih podjetij, kjer je možna zaposlitev. 5 do 10 in še več inženirjev Hkrati. Tu so v glavnem mišljeni obratni inženirji, ki jim je glavna dolžnost proizvodnja, organizacija dela, mehanira-cija in racionalizacija pogona. Inženir, ki ima smisel za koristmira-nje, se bo posvetil proizvodnji rudarskih strojev v za to določenih tovarnah. Drugi, ki ima veselje za geofiziko, geologijo in jamomerstvo, se -bo zaposlil v geoioško jamomerski službi. Prav tako čaka vrsta rudarskih tzkop-nin v za to določenih separacijah na ustrezajoče strokovnjake. V zadnjem času se hkrati z občim raziskavanjem terena razvija v državi globinsko vrtanje: zopet nova zaposlitev. Pridobivanje koksa, nekovin, predelava oljnih škriljeev, razni kamnolomi, apnenice itd., vse to kliče po rudarskih inženirjih. Poleg tega potrebujem« strokovni kader v upravnih službah, v strokovnem šolstvu, v laboratorijih pri znanstvenem raziskovanju. — Skratka: možnosti zaposlitve so ogromne in zelo pestre. Prvi tovarnišlii homitet v trboveljskem okraju Kolektiv steklarne Hrastnik je v petek 12. maja izvolil iz vrst svojega članstva tovarniški komitet Partije. Ta dan je zgodovinski dan za kolektiv stekhfrnc, ki je prvič, odkar obstoja tovarna, izvolil svoj komitet Partije in tudi prvi komitet v okraju. V lepo okrašenem sindikalnem lokalu so se zbrani člani Partije in kandidati kolektiva steklarne ter član biroja OK KPS Trbovlje, tovariš Šuštar 'Stane jn organizacijski sekretar MK KPS Hrastnik, tovarišica Vezovišek Fani. Partijsko konferenco je začel sekretar biroja tovarne 12 kratni udarnik Sibur Anton. Po izvolitvi delovnega predsedstva je podal politični referat tov. Sihur Anton, ki je očrtal zgodovino Partije v steklarni od osvoboditve do danes. Takoj po osvoboditvi je bila ustanovljena partijska celica, ki so jo sestavijani člani Kastelic Jože. Klanjšek Jože, Urbajs Mimi, Orožnik Franc in drugi. Prva naloga partijske organizacije je bila učvrstilev sindikalne organizacije, nadalje, da spravi v pogon tovtrno, ki je Ježala dolgo časa mrtva. — Kmalu je pričela tovarna obratovati in pojavili so se tudi prvi udarniki in novatorji. — Planske naloge je kolektiv izvrševal redno; zasluga partijske organizacije je, da se je gibanje za večjo storllno6t v kolektivu široko razmahnilo, saj tekmuje danes v kolektivu po brigadnem načinu deia 76 delovnih skupin, kjer se zlasti odlikujejo mladinske brigati«, med katerimi dosega brigada Smodič Julije delovno normo od 150 do 290«/«,, zaradi česar je tudi proglašena za ju-rišuo mladinsko brigado. S pravilnim delom partiji*« organizacije, sindikata in uprave podjetja je uspelo, da je kolektiv steklarne postal eden najboljših v državi. Konferenco So nato pozdiravill pionirji hrastniške steklarne, tovarišica Vezoviškova v imenu MK KPS Hrastnik ter tovariš Kirn v imenu RK odigrala tiste vloge, ki bi jo morala, vzlic okoliščini, da so ravno mladinci pokazali v bitki za plan najlepše re-< zultate. V tovarniški komitet je bilo izvoljenih 7 članov, in sicer 12 kratni udarnik Sihun Anton, Rački Viktor, Jugovar Riko, Urbaj« Mimi, večkratni udarnik Vidmajer Nande, Kastelic Juh že in Kirn Adolf. S konference so bile poslane pozdravne resolucije CK KPS in OK KPS Trbovlje. Soglasno so bili -sprejeti sklepi o prihodnjem delu, zlasti v povečanem ideološkem delu, s tem, da bedo študij posplošili' s pritegnitvijo ostalih nečlanov, nadalje se bo posvetila vsa skrb mladinski organizaciji in skrb za izvajanje planskih nalog v podjetju. V čast konferenci so tekmovale najboljše brigade brigadir Smodič Julij, je dosegla normo s 157“/», brigada Zalaznika Jerneja s 137«/*, brigada Klenovar Ivana s 126®/», tekmovali pa so tudi v skladišču in oslalih oddelkih ter dosegli lepe rezultate. KPS Hrastnik, ki je poklonil v spomin na ta praenik steklarne njeni partijski organizaciji Učno izdelano jamsko svetilko. V imenu okrajnega komiteja KPS Trbovlje je čestital partijski organizaciji steklarne tovariš Šuštar Stane, ki je prikazal naše naloge, zlasti pa podčrtal važnost poiitično-vzgojnega dela. Diskusija je nato pokazala, da so člani Partije pravilno razumeli pomen izvolitve tovarniškega komiteja KP in kritično analizirali dosedanje delo med kolektivom steklarne, kar se je izražalo v premajhnem poglabljanju v ideološko delo ter v pomanjkljivem podpiranju mladinske organizacije. — Mladinec Jugovar Riko je diskutiral o pomoči, ki bi jo morala nudili Partija mladini, kar se pa ni zgodilo, zaradi česar mladinska organizacija ni ’ Ze v četrtek 11. maja se je vršilo v tovarni tiho tekmovanje ter je ta dan bil dnevni plan dosežen s 112«/«. Na dan konference pa so tekmovali v počastitev najboljši brigadirji, člani Partije. Jurisna brigada, ki jo vodi Prostima ». uta ja v Zagorju Na predvečer 9. obletnice Dneva zmage so v Zagorju imeli kulturno prireditev z bogatim sporedom. Politični referat je imel tov. Ferluga Ferdo, ki je orisal pomen te obletnice ter zlasti poudaril vlogo naše vojske v današnjih pogojih socialistične graditve. V sporedu je nastopil sindikalni pevski zbor, nato ,pa so se vrstile deklamacije, individualne in masovne, učenk in učencev osnovnih šol in gimnazije, Aastopil je violinski kvartet glasbene šole, za tem pionirji z uspelim prikazom narodne osvoboditve itd. — Na koncu je nastopila še telovadna ekipa s prostimi vajami. Med odmori je igrala sindikalna godba izbrane pesmi. Občinstvo je bilo tudi tokrat zelo zadovoljno s kullurno umetniškim užitkom, ki mu ga je nudila ta proslava. EREK1JC 8. maja sem izgubila kontrolno mar-kioo št. 197 od čevljev, ki sem jih dala v popravilo v rudniško čevljarsko delavnico v Toplicah. M črkico proglašam za neveljavno. — Bajda Marija, kolonija Franca Farčirikag Zar gorje. NAVODILA za izvedbo Titove štafete 21. maja Slab Titove štafete, v katerem so za-preko Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, stopniki političnih in oblastnih foru-Mtinš do skrajne meje proti Vačam, mov, podjetij, množičnih organizacij indoločil še štiri stranske proge. Skupna fizkulturnih organizacij, je poleg glav-dolžina vseh prog je 131,4 km. V štafeti ne proge, ki teče od Zidanega mostabo teklo minimalno 484 tekačev, II. Dolžina, čas in število tekačev: a) Glavna proga Gračnica — okraj, meja — Vače km čas ttev. tek. Gračnica • rž 10.50 — Zidani most — postaja « • 6,8 11,18 20 Hrastnik — postaja • 8,0 11.42 32 Hrastnik — fizkuttumi dom • 8,0 prihod 11,50 10 Hrastnik — fizkultumi dom • ~ odhod 11,52 Prelaz nad Nežo . • , • 2,5 prihod 12,02 20 Trbovlje—Vode • . » 2.0 12.10 8 Trbovlje—Vode • « » r~ odhod 12.20 T Trbovlje—Bevško „ « . ■ 2.0 12,26 20 Zagorje — Grčar , * • 6.0 prihod 12.46 40 — odhod 12,49 — Obrerija . . , • « ■ 5.2 13.06 24 Meja OLO , « , • , • 5.7 13.24 24 Vače •««•■• •- 6.0 13.44 30 b) Stranskih prog km čas štev. tek. Vrhovo- Radeče , t • 7»0 odhod 10,38 « ■ prihod 11.06 30 Loka- Radeče « • , ■ 4.3 odhod 10.48 • a prihod 11.06 20 Jagn-jenica-—Radeče « ■ 5,0 odhod 10,46 • a prihod 11.06 20 2.0 odhod 11,10 Radeče—Zidani most , * • • prihod 11.18 10 10 odhod 10.58 Mrzlica—Kal—Ded a , • a prihod 11.3S 24 4.0 odhod 11,20 prihod 11,36 12 Mamo—Dol • « • ■ 3.0 odhod IU4 V a prihod 11.36 10 Dol—Hrastnik — flzkulturni 2,2 11,40 dom prihod 11,50 10 Čeče—Trbovlje—Vode • 6,8 odhod 11.42 20 ■ a prihkod 12,t0 Cebinovo—Trbovlje—Vode 11,0 odhod 11.26 20 • • prihod 12.10 Partizanski vrh—Trbovlje—Vode. 8,0 odhod prihod 11,38 12,10 20 Kum—Trbovlje—Bevško , • • 13.0 odhod prihod 11.34 12,26 20 Kotredež—Potoška vas , ■ a 2!) odhod prihod 12,28 12,36 10 Trojane—Obrezija » ■ a • 7.3 odhod prihod 12,36 13,06 30 IH. Tekači tečejo v glavnem na 500 m, 250 m in 100 m, kar zarisi od značaja proge (ravna ali navkreber) ter starosti in spola tekačev Cas: 100 m 24 sekund, 200 m 1 minuta, 500 m Ji minute, 1000 m 4 minute. Telovadna društva preskrbijo tekače za vse stranske proge, ki se priključijo glavni progi na njihovem področju, nadalje še za sledeče oddelke glavne proge: TD Radeče — za odsek Gračnica— Zidani most (odgovoren tov. Zatiraš l nik). TD Dol — samo za stranske proge (odgovoren tov. Kodrun Rudi). TD Hrastnik — za orise k Zidani most jrNeža (odgovoren tov. Vastič Miloš). " TD Trbovlje — za odsek Neža—Po toška vas (odgovoren tov. Bočko Ivan). TD Zagorje in Kisovec — za odsek P otoška vas—Vače (odgovoren tovariš Fodrenik). Telovadna društva razdelijo stranske proge in odsek glavne proge v svojem področju na manjše odseke ter na emak način zadolžijo aktive LMS, sindikalne organizacije, fizkulturne aktive, šporlna društva, Zveze borcev itd., da preskrbijo zadostno število tekačev za določeni odsek. Z Mrzlice, Partizanskega vrha in s Kuma naj tečejo predvsem smučarji in planinci. Predpisano minimalno število tekačev na posameznih odsekih gtavne okrajne proge, kakor tudi na stranskih progah morajo društva brezpogojno doneči. Telovadna društva in dru- ge organizacije pa naj se med seboj kosajo, kdo bo postavil večje število tekačev, kot je predpisano. V tem primeru tečejo tekači na krajše razdalje od predpisanih, ali pa jih teče hkrati več skupaj, zlasti skozi vasi in kolonije ter ob predajah. Pionirji ne tečejo v štafetah, ampak delajo špalir ob progi. IV. Telovadna društva organizirajo skupno z ostalimi množičnimi organizacijami pošiljanje pozdravnih pisem in brzojavk tovarišu maršalu Titu. Pisma naj pošiljajo sindikalne podružnice, podjetja, ustanove, vasi, zadruge, politične organizacije, razna združenja, posamezniki, udarniki itd. Vsebina pisem naj navaja rezultate dela in obvez o izvršenem planu na vseh sektorjih naše izgradnje. Zlasti je treba poudariti vlogo maršala Tita kot voditelja naše narodne osvobodilne borbe in današnjo socialistično izgradnjo ter sklep, da nas v izvrševanju našega programa ne bo motila obreko-valna kampanja informbiroja, kar smo dokazali že oh volitvah. Pozdravna pisma in brzojavke se pošiljajo neposredno na kabinet maršala Tita. V. V krajih, kjer se stranske proge priključijo glavni, oziroma v večjih središčih (Dol, Hrastnik, Trbovlje, Za- gorje, Radeče) je treba organizirati slovesne manifestacije, na katerih se preberejo resolucije, ki so jih prinesli tekači. Pri manifestacijah naj po možnosti sodelujejo godbe ail pevski zbori. Za manifestacijo v Trbovljah je določen 10 minutni postanek. VI. Tovariši, ki so odgovorni za Titovo štafeto v posameznih kraijh, morajo takoj formirati krajevne štabe ter z njimi obravnavati podrobnosti o iz ved-! bi Titove štafete, zlasti o tem, koliko) tekačev bodo dali posamezni aktivi LMS, sindikati, iižkullume organizacij je itd, , vn. Načelniki telovadnih društev sestal vijo takoj po končanem teku poročilot koliko tekačev je teklo na njiitovem področju, koliko je bilo spremljeval-cev, poslanih pozdravnih pisem itd. poi vzorcu, ki jim bo pravočasno dostav* ljen. Socialistično tekmovanje v CRD /1 Trbovlje 1 V dneh pred velikim delavskim praznikom. I. maja, je postalo med kolektivom in brigadirji pri delu iz dneva v dan vse lepše; občutil si igranje src, kar se je videlo pri delu, ki je šlo prav lepo In serijsko od rok pri kovinskih, livarskih pa tja do mizarskih brigad. V prvih dneh aprila, ko sta uprava in sindikalna organizacija poklicali vse brigadirje, delavce ler tehnično vo. dilno osebje na širšo delovno konferenco, je bil ta sestanek dobro obiskan. Na konferenci so brigadirji po vrsti sprejemati delovne obveze, kar je razpoloženje navzočih zelo razgibalo. Po sprejemu proizvodnih obvez je vstal nepričakovano mizarski brigadir Lešja* Vinko ter s povzdignjenim glasom v počastitev praznika 1. maja napovedal vsem brigadirjem enomesečno tekmovanje vseh brigadirjev CRD v sledečih točkah: L katera brigada oziroma obrat bo Imel najboljše plačano sindikalno članarino; 2. katera brigada oziroma obrat bo imeli višji odstotek naročnikov za »Delavsko enotnost« ln »Zasavskega udarnika«; 3. katera brigada oziroma obrat bo imel višji odstotek udeležbe pri dveh sLrokovnih predvajati v CRD; 4. katera brigada oziroma obrat bo imel najboljšo delovno disciplino, kjer se računajo: • a) izredni dopusti, b) neopravičeno izostali (plavi), c) čistoča obratnih prostorov; 5 katera brigada oziroma obrat bo dosegel oziroma v procentih presegel osem prostovoljnih ur pri gradnji montažne dvorane v CRD. To tekmovalno napoved, ki je trst jala od I. aprila do 1. maja, so navzoči sprejeli s ploskanjem in dviganjem rok. Takoj po tej konferenci so se pričeli razgovori, kako bo ta ali ona brigada pristopila k delu in v tekmoval« nju dosegla čim večji uspeh. Ves mesec tekmovanja je pa vladal* med delovnimi skupinami opazna tišina, saj je vsak brigadir »tuhtal« ln' premišljeval, kako naj doseže kar naj. boljši uspeh. Tekmovalna komisija je ob krmefl meseca objavila sledeče rezultate: 1. produktivne obveze so brigade dot* segle 103 odstotno; ; 2 sindikalne obveze pa ao bile dosA. žene 97 odstotno. Produktivne obveze so bile postaj Ijene zelo visoko in težko doseoljivet zlasti spričo pomanjkljive dobave poL trebnega materiala. Najboljša brigada v kovinarskem obratu je bila Koval, čeva delovna skupina, ki je svojo obr vezo prekoračila za 10 odstotkov. V mizarskem obraitu pa je bila naj« boljša Kalškova brigada, ki je dand obljubo izpolnila 105 odstotno. Prvo mesto je bilo v tem tekmoval* nju prisojeno mizarskemu obratu, keg je dosegel najvišji odstotek prekoračenja, zlasti v sindikalnih obvezah. Iz doseženih rezultatov je razvkbrtg da velika večina kolektiva Centralnih’ rudarskih delavnic pravilno razume pomen socialističnega tekmovanja, gaj so se na konferenci brigadirjev dne! 8. maja sprejele nove delovne obveze za mesec maj In junij, s katerimi jel do konca meseca junija z asi g urana dosega polletnega proizvodnega plana, Zavest !n patriotizem naj rasle pri brigadah In kolektivu od zmag da( zmag — v socializem! . r Delavski svet rudnika Trbovlje Je premalo iniciativen Delavski svet rudnika Trbovlje ne more v celoti izvrševati svojih nalog, ker se člani sveta neredno udeležujejo sej in to vse že od februarja meseca, ko je bil izvoljen delavski svet. V odbor so bili Izvoljeni poleg tehničnega osebja ln delavcev najboljši bri gadirji kot n. pr. Zagorišek Anton, Petek, Molan, Magister, Klemen, Sen-tur Stane in drugi. Odbor se je sestal že štirikrat, a nikoli niso bili polnoštevilni zbrani, vendar se je vzlic temu pokazalo, kako potrebna je ta ustanova, saj je bilo na sestankih delavskega sveta iznesenih s strani članov lepo število predlogov. — Tatoo se je n. pr. dogajalo, da se v jami ni dovolj pazilo, kakšni ljudje se zaposlujeo za mazanje In vzdrževanje strojev, zaradi česar je dostikrat prišlo do okvar strojev. — Sprejet je bil predlog, da se za tovariše, ki So zaposleni pri vzdrževanju strojev, Organizira poseben strežajniški tečaj za ravnanje in negovanje slresalnih strojev v jami. — Napake so se dogajale pri dostavlja nju lesa na jamska delovišča; večkrat ni bilo dosti lesa na ne mehaniziranih odkupnih čelih, zaradi česar so nastajale težave pri doseganju planskih nalog. Sprejet je bil tudi sklep, da se reorganizirajo brigade in sicer na ta način, da se dobri in šibkejši brigadirji združijo in se z njimi dose-: že ustrezni odkngmi učinek vseh brigadirjev. — Ta predlog in sklep se je | pričel že uvajati ln se pri tem nači- nu dela norme vseeno dosegajb W presegajo. — Delovna disciplina jd močno popustila pri mladini, ki vrhu tega še podcenjuje nadzorno osebjA Sprejet je bil sklep, da »e bodo sin!-dikalni pododbori in partijske celicej na obratih bolj zanimale in zavzeli! za mladino na ta način, da se jim bril nudila konkretna pomoč, zlasti pa pri* večalo med njimi ideološko delo. Pri; brigadirjih se je uvedel princip, da id za vsako brigado zadolžen po en DObii po upravni liniji. | Na zadnji seji delavskega sveta jf bil navzoč tudi sekretar okrajnega Ut miteja tovariš Dušan Povše. — Pre$ logi, ki so bili sprejeti na zadnjent sestanku, bodo brez dvoma poživili' delo sveta, na drugi strani pa bo Izvršitev sklepov pripomogla k zboljša nju ckila in odkbpnega učinka, Id je na zahodnem obratu dober, vzhodnem pa znatno nižji. J PREKLIC \ Preklicujem za neveljavno kontro4»d delavsko štev. 167, izdano od rudnika! Zagorje, ker sem jo izgubil. — Gradišek Matevž, Briše 21, Medija Izlake* gorje. PREKLIC 10. maja sem izgubil kontrolno maffi kico št. 132 od čevljev, ki sem Jih dat v popravilo v čevljarsko delavnico V Toplicah. Markico proglašam za neveljavno, — Redi Jude, Zagorje SL 61!« Veselo in pisano je življenje gojencev v Domu rudarsko-kovinarske šote rudnika Trbovlie Uslužbenci: upravnik, administrativni moči in vzgojitelji Leta 1024 se je v Trbovljah organi-Ejrala rudarska nadaljevalna šola, ki je imela prvotno svoje prostore na Ipsnavnl šoli na Vodah. Pouk se je (vršil ob večernih urah in to od 18. do 20. ure. Predavatelji so bili po večini inženirji in tehniki. Ta šola od po-Betka ni imela ustreznega lica in (Uspeha, ker pač ni bila ustanovljena $ pravim namenom, V začetku se ni bpazilo veliko zanimanje za obisko-(yifi)nje te šole, vendar se je to po-Smeje znatno spremenilo. Nastala je gospodarska kriza, izvršile so se večjo ali manjše redukcije, zniževale so Re plače, pričeli so se štrajki itd. Kavna v teh časih je bilo opaziti vedno Več interesentov za to šolo, zanašajoč Ko, da bo potem laže dobiti kakršno Koli službo pri rudniku v Trbovljah, Kagorju in Hrastniku. Sola je obstajala vse do okupacije, do leta 1941. IV času svojega obstoja je ta Sola od-Krila veliko skritih talentov, ld so %. Kar pomeni, da bi se tudi Kosmati dobiček moral zmanjšati pod ivsoto 80 milijonov din. Nasprotno temo pa Vidimo, da izkazuje družba 96 milijonov din kosmatega dobička in to pomeni znižanje v primeri i prejš-Jijtim letom samo za 10%. Tega leta Je tudi ogromno padla cena jamskega lesa, ki ga družba rabi v vefliki koli-Cini, kar gre zopet v dobro čistemu idutricku. Se jasneje bo razvidno, kako je krl-fca vplivala nn dMužbin« bilanco, oziroma na dobiček, a,ko vemo, da je po letnem poročilu družbe za leto 1929. znašal kosmati dobiček za eno tono .55 din* v letu 1930. je pa kljub zmanjšanju proizvodnje za 25% in kljub padcu cene premoga za 6% znašal Kosmati dobiček 68.15 din za eno tono. Ali je imela družba res samo 55 dinarjev, oziroma 68.15 din kosmatega dobička pri toni, to nas ne zanima. Važno je, da je dražba delala — na osnovi njenega poročala — pod veliko botlj sijajnimi pogoji, kakor pa leta 1929., t. j. v letu največjega go. spoda rskega pvospeha družbe, ko je znašal kosmati dobiček 107,795.000 dinarjev; čistega dobička pa j« imela družba 43,000.000 din, kakor to izkazuje njeno poročilo za leto 1929. Ves ta dobiček je šel na račun rudarskih plač, na račun večje storitve rudarjev (kakor bomo to še pozneje videli), na račun pretiranega pnega-njaškega sistema, ki se je iz leta v leto bolj uveljavljal v obratih. Pod masko krize znižuje družba delavske mezde, meče delavstvo na cesto, je vedno manj delovnih dni; njeni dobički pa so nedotaknjeni. Ko vlada v revirjih največja beda in glad, označuje IPD letne uipehe: »zadovoljivo«. V svojem poročilu za 1, 1933, t. j. tretje leto kriza, beleži družba komaj 48,7 milijonov din kosmatega dobička ali dva milijona din čistega dobička. Kljub temu nizko izkazanemu, dobičku pa je bil občni zbor mnenja, da je uspeh še kar »zadovoljiv«. Kadair kapitalistično podjetje zaključuje svoje letne račune »zadovoljivo«, pomeni to, da je letni uspeh nepričakovano sijajen. Številke so številke in dobre za onega, ki jim veruje. 2e samo priznanje, da je končalo poslovno leto za podjetje zadovoljivo, pomeni, da je družba urnela v teh težkih dneh gospodarske depresije iztisniti iz delavskih žuljev, na račun siromaštva in bede delavstva, nepričakovane dobičke, kar bo razvidno iz sledečega: Vzemimo obrat Trbovlje, ki je največjii in zaposluje največ rudarjev v mesecu avgustu leta 1933, kar je odgovarjalo tudi stanju leta' 1934. V tem mesecu je bilo 14 delavnih dni in je bilo zaposlenih 214 rudarjev. Ti so nakopali povprečno na dan 4028 huntov (vozičkov) premoga ali skupno ves mesec 56.392 huntov; hunt sc računa 700 kg, kar znaša 394.744 q ali 39.474 ton. Cena premoga je bila v tem letu povprečno 230 din za tono, kar znaša 9,079.112 din kosmate vrednosti proizvodnje na mesec. Vsak rudar je napravil na dan (šilit = 8 ur) povprečno za 270 din vrednosti ali pri 14 dnevni zaposlitvi 3780 din vrednosti na mesec. Od tega je izplačalo podjetje okroglo 1,045.940 din, ako računamo povprečno mezdo 31 din na šiht; vse ostalo, več nego 8 milijonov din, je pa ostalo podjetju. Tako v enem mesecu. In v enem letu! In to samo v Trbovljah. Pni tem je treba vedeli, da so se režijski stroški znižali v tem letu za sko.ro 50«/«. Družba je namreč nadaljevala koru cenlracijo proizvodnje v najbolj uspeš-nlh obratih ter opuščala manj plodna odkope in s tem znižala vzdrževalne stroške obratov vsled vedno večjega) praznovanja. Na novo uvedene odkupne metode so proizvajalne stroške tudi znatno znižale, kakor pove družba A svojem poročilu za to leto. Med tem kb je družba plačala skup. no taks in davkov ). 1929 14.7 milijonov din, je pa lete 1933 plačala samot še 8,3 milijonov din. Pri tej postavki je pa všteti tudi cement in apno, kar tudi družba proizvaja, vsled česar je po letnem poročilu nemogoče dognati koliko pride na premog. Da pa pride neznatna vsota, sklepamo lahko že lz lega, ker plača cementarna sama tedensko 400 do 500 din trošarine, kako® je poročalo dnevno časopisje. Ce upoštevamo, da celokupen, paded proizvodnje od leta 1932 znaša 9%, med tem ko se ie oddaja premoga skrčila samo za 2o 4 postelje, skupno torej 48 postelj, 2 ambulantni sobi, vsaka s 4 posteljami. Poleg tega imajo po 4 sobe skupaj po 1 dnevni prostor. V novo stavbo se je preselila tudi kuhinja, Prav tako se v novem domu nahaja jedilnica, pisarna, sprejemnica, krpal- nica, šivalnica, skladišče za material in skladišče za hrana Vse sobe v treh stavbah so urejene s popolnoma novo In res moderno opremo. V novi stavbi je tudi kopalnica s prhami. V internatu rudarsko-kovinarske industrijske šole je sedaj 159 gojencev, ki se poleg teoretičnega in praktičnega šolanja usposabljajo tudi v po. iitiČnem in kulturnem pogledu, prav tako na področju fizkulturo in Ljudske tehnike. Imajo tudi svojo mladin- Spalnica v novem domu Soba za obisk v novem domu iti D olpnsli Is osji polili Uprava socialnega fonda pri IOOF Trbovlje je ob državnih praznikih dne 29. novembra in 27. aprila 1950 razde- lila na posamezne osnovne uprave socialnega fonda podpore za najbolj potrebne člane. Osnovne uprave social- nega fonda so bile dolžne. da na te državne praznike na masovnih sestankih pravilno razdele podpore najbolj uprav ičeajm. Zhačilno in graje vredno pa je, da nekatere osnovne uprave socialnega fonda ob priliki državnega praznika niso pravočasno dvignile teli denarnih zneskov, čeravno so bile o tem po okrajni upravi za socialni fond pravočasno obveščene Zaradi njihove malo- marnosti jih uprava za SF pri OOOF ob priliki državnega praznika 27. apri- la ni upoštevala, marveč je znesek nakazala drugim, vestnejšim upravam SF. Vendar se je pri razdelitvi pod- T. št Krajevna USF Din 1. Trbovlje 15.000,— 2. Zagorje 17.000 — 3. Hrastnik 17.000,— 4. Katarina 1.000 — 5. Boben 1.000 — 6. Dol pri Brajniku 3.000 — 7. Brnica 3.000 — 8. Kal 2.000 — 9. Marno 2.000 — 10. Turje 2.000 — 11. Brnice 2.000 — 12. Zidani most 2.500,— 13. Suhadol 1.000,— 14. Velika Goba 1.000,— 15. Dobovec 2.000 — 16. 2upa 1.500 — 17. Colniše 2.000.— 18. Izlake 2 500 — 19. Kotredež 3.000.- 20. Velike Sirje 1.500 — 21. Radež 500 — 22. Radeče 1.500.— 23. Cime mo 1.500.— 24. Zebnik 500 — 25. Jelovo 1.500,— 26. Podkraj 500 — 27. Dobrava 500 — 28. Sv. Jurij pod Kumom 2.000 — 29. Sklendrovec 2.000.— 30. Vode 1.500 — 31. Borovak 1.500,— 32. Dole pri Liliji 1.500 — 33. C emsenik 1.500 — por za 27. april s strani nekaterih uprav St' pokazala ista malomarnost. Takšni malomarni odnosi in zanikrni funkcionarji se morajo s strani krajevnih odborov OF na masovnih sestankih razkrinkati in ožigosati. Potrebno je. da se ljudstvu prikaže, po čigavi krivdi ne dobe najpotrebnejši nakazale jim podpore. Uprava socialnega fonda pri OOOF je mnenja, da te primere prikaže ljudstvu po našem lokalnem listu »Zasavski udarnik«, da bo naše ljudstvo informirano, koliko denarja je bilo nakazanega za podpore najpotrebnejšim in kateri krajevni OF odbori oziroma njihove uprave za SF imajo malomaren odnos do podpore potrebnih ljudi. Sledeča tabela prikazuje uprave SF posameznih krajevnih OF odborov, ki so nakazano vsoto denarja dvignile za 27. april: St. Krajevna USF Din 34 Jesenovo 1.500.— 35. Gabersko 1.500 — 36 Koezdol 1.500,— 37. Bevško 1.500 — 38. Sv. Urh 1.090 — 39. St Gotard 1.500 — 40. Trojane 1.000 — 4L Klek 2.000 — Skupaj . . , 110.000.— V naslednjem pa navajamo krajevne odbore OF, ki podpor za najbolj potrebne ni3o dvignili: 1. Prapretno, 2. Loka pri Zidanem mostu, 3. Račiča, 4. Celovnik, 5. 2irovnica, 6. Lokavec 7. Breg. 8. Razbor. 9. Vrhovo, 10. Hotomež, 11. Svibno, 12. Jagnenica, 13. Močil no, 14. Padež, 15. St Lambert, 16. Mlinše, 17. Kolovrat. Uprava socialnega fonda pri OOOF Trbovlje, Priprave za $0* obletnico zagorske »Vesne« SKUD »Vesna« v Zagorju se resno pripravlja na proslavo 30 letnice sva. jega obstoja. Proslave se bodo vršile od 22. do 28. maja. Na seji upravnega odbora društva ln zastopnikov množičnih organizacij so sestavili dokončni program za to proslavo. Pri tem apelira društvo na pomoč OLO Trbovlje zaradi zagotovitve materialnega uspeha te prireditve. Spored proslave je zamišljen v grobih potezah takole: Dne 22 maja koncert godbe na pihala Dne 23. maja — Ljudska univerza — nastopajo folklorne skupine. Dne 24 maja — dramatični odsek da igro — enodejanko. Dne 25. maja — glasbeni literarni ve- čer (proslava rojstnega dneva maršala Tita). Dne 26. maja — koncert pevskega društva »Vesna«. Dne 27. maja — gostuje ljubljanska Filharmonija. Dne 28. maja — ob 4. uri budnica, ob 7. uri sprevod iz Kisovca, govor, nastop fizkulture do 12. ure. — Popoldne nastopi ostalih društef, za tem bo sledilo »Ljudsko rajanje«. Za 28. maj bodo povabljene k sodelovanju društva iz sosednih krajev in Industrijskih središč. Povabljeni bodo tudi bivši člani »Vesne«, ki ne prebivajo v Zagorju. SKUD »Vesna« pričakuje, da ji bodo množične organizacije nudile vso pomoč ter pripomogle k čim večji udeležbi pri teh prireditvah. Pttinoc strojnega obrata rudnika Zagorje dconottrjl Senožeti Pred šestimi meseci si je osnovna partijska organizacija strojnega obrata rudnika Zagorje zadala nalogo, da odpravi na ekonomiji Senožeti star način dela. Pregledala je možnost prehoda na nov način dela, kar je opravil lov. Dergan in proučil možnosti mehanizacije in s tem prihranek na delovni sili. Dne 27. aprila je odpotovala na ekonomijo skupina 15 mož, ki jo je vodil tov. Taufer Zlatko. Namen te skupine je bil, da obnovi , Dieselov motor s pogonom na nafto, ki služi za razna dela. Delavci stroj- nega obrata rudnika Zagorje s« uredili na ekonomiji dve transmisijski napravi, 8 ležajev ter napravili v delavnici večje število raznih potrebnih delov. Poleg tega so opravili na ekonomiji 20 prostovoljnih ur; vrednost dela in materiala se ceni nad 28 000 din. Zadali so si nadalje nalogo, da tudi v prihodnje pomagajo ekonomiji, da tako prispevajo s svojim znanjem koristni stvari in pomagajo mladi ekonomiji pri njenih začetnih težavah. Krajevni odbor ZVVI Zagorje napoveduje tekmovanje Delo Zveze vojaških vojnih invalidov (ZVVI) v Zagorju (ki šteje 335 članov) se je v zadnjem času precej razgibalo. Krajevni odbor te organizacije je napovedal tekmovanje vsem krajevnim odborom zveze v trboveljskem okraju. Tekmovalne točke zajemajo: učvrstitev organizacijske mreže, povezavo z množičnimi organizacijami, ideološko izgradnjo članov, organiziranje kulturnih prireditev, vključitev članov v KDZ, izboljšanje evidence o izvrševanju plana, čiščenje zveze od škodljivih elementov, izboljšanje spini* ne evidence o težkih Invalidih in obojestranskih sirotah, udeležbo pri političnih akcijah, prešolanje in zaposlitev invalidov in prostovoljno dela — Uspehe tekmovanja bo zasledovala tekmovalna komisija pil OO ZVVI v. Trbovljah. Tekmovanje traja od 11. maja do 21, julija 1950. — Od tega tekmovanja si obetamo znatno izboljšanje dela v tej organizaciji. Kai ie vzrok nedaSavnosti Liudske inšpekcije v ZagoriuT Ljudska inšpekcija je lansko leto in | v začetku letošnjega leta odkrila dokaj napak in nepravilnosti v trgovskih poslovalnicah, menzah in gostinskih obratih. V zvezi s tem je izdala potrebne predloge In ukrepe za odpravo ugotovljenih nedostatkov. S »vojim delom je nedvomno mnogo pripomogla k boljši postrežbi, pravilnejši razdelitvi potrošniških predmetov Ud. Vendar pa njeno delo v glavnem ni v polni meri rodilo tistega, kar bi moralo: Izboljšanje morale nekaterih uslužbencev. Ljudska inšpekcija bo imela uspeh pri odkrivanju In odpravljanju napak samo takrat, če se bodo krivci nemudoma klicali na odgovornost in primerno kaznovali. To se pa v nekaterih konkretnih primerih ni zgodilo. Preteklo je že nekaj mesecev, odkar je Ljudska Inšpekcija predala Okrajni kontrolni komisiji nekaj hudih primerov v nadaljnji postopek. Posredovala je tozadevno prt Republiški kontrolni komisiji, toda zadeva je navzlic temu ostala na mrtvi točki. Jasno je, da tako zavlačevanje zmanjšuje ugled Ljudske inšpekcije ter daje poguma raznim oportunistom, da delajo po svoje, ne meneč se za razne uredbe in ukrepe oblasti. Tozadevno je značilna izjava nekega tovariša: »Dokler bom jaz v Zagorju, ni potrebna Ljudska inšpekcija!« Brez pomoči višjih forumov Izgub* Ijajo člani Ljudske inšpekcije voljo do dela, pri nekaterih ljudeh pa neizvajanje ukrepov le ustanove vodi k prepričanju, da so uredbe in zakoni veljavni samo za nekatere, medtem ko za druge ne veljajo. Vse to zmanjšuje ugled in pomen naše ljudske oblasti v širokih ljudskih množicah, kar ima za posledico nesodelovanje delovnih množic z organi Ijučk&ke oblasti. Kam naj dam svojega otroka? V Zagorju dela precej žen-mater v produkciji. Predšolske in šolske ofroke dajo matere-delavke lahko v DID, z dojenčki pa imajo velike težave, ker v Zagorju ni otroških jasli. Otroci so cvetje vsakega naroda, otroci so sonce v družini, če so zdravi in lepo vzgojeni. Naša ljudska oblast posveča otrokom in materam veliko skrb. Ne bom naštevala uredb, ki ščitijo mater in otroka. Kdor hoče, mora priznati prizadevanje ljudske oblasti za zdrav in srečen naš najmlajši rod. Omenila bi le to, da so podjetja dolžna ustanavljati otroške jasli in DID za otroke svojih delavk-mater. Rudnik Zagorje ima DID že četrto leto. Tudi o jaslih se že več iet ugotavlja, sklepa, govori, piše, a jasli ni še nikjer. Zakaj jih ni? Na to ne mo- rem odgovoriti vem pa, kako težko je materam-delavkam, ki imajo dojenčke. Nekatere so vsaj toliko srečne, da imajo doma mater ali telo, druge pa nimajo nikogar, zato ni čudno, če so potrte in tudi pri delu ne dosežejo zadovoljivega uspeha. Dve materi-delavki sta dali svojega otroka v lepo urejene trboveljske jasli. Stroški so visoki, kar zelo obremenjuje rudnik Zagorje. Zato je nujno, da se v Zagorju ustanovijo vsaj zasilne otroške jasli. Prav gotovo bi se za to našel primeren prostor. Strokovni kader bi bil tudi na razpolago, saj so blie v. šoli za otroške negovalke tudi Zagorjanke. So v Zagorju potrebne otroške Jasli? —■ Vprašajte prizadete matere, pa vam bodo odgovorile. Delo Delavskega sveta Letos v februarju je bil izvoljen Delavski svet tudi pri rudniku Zagorje. Kakor znano, imajo ti sveti nalogo, da odkrivajo razne napake, ki se delajo pri upravah podjetij, na drugi strani pa, da pomagajo s svojimi predlogi k izboljšanju proizvodnega procesa in doseganju planskih nalog, Ce kritično presojamo delo Delavskega sveta na rudniku Zagorje, moramo ugotoviti, da svet doslej ni v polni m tri izpolnjeval nalog, ki bi jih moral pševati. Spričo perečih problemov na rudniku njegovo delo ne zadovolj fie. Vzrok le v tem, da se tekate*! člani sveta ne zavedajo svo- pri rudniku Zagorje jih dolžnosti, ne prihajajo na seje, se ne zanimajo za različna vprašanja in tekoče naloge, ki terjajo hitro rešitev. Iz mršave in jalove diskusije na sejah sveta sklepamo, da izvolitev nekaterih članov v delavski svet ni bila ravno posrečena. Take tovariše moramo opomniti, da so bili od ljudstva izvoljeni ter da je njihova dolžnost, da po svojih zmožnostih sodelujejo v svetu, da se udeležujejo sej in na njih iznašajo svoja opažanja in predloge. Le na ta način bodo Delavski sveti kos svoji odgovorni nalogi, ki jo morajo opravljati v okviru izvrševanja proizvodnega plana. i estnica urednik«« Uredništvo »Z&^uvskeca udarnika« »c v imenu vneli dopisnikov zebrah juie sindikalnim rudarskih podružnicam Trtfovjjo SteMrorje in HraMnik za nakazane t]c*»aDV vsoto, za najrr;td kažejo svoje naapnititT« proti ljudski oblasti in izgradnji socialistične Jugoslavije. — Primer zavednosti, poštenosti in pravilnega odnosa do ljudske oblasti je Pokazal pred kratkim rudarski upokojenec in kmet iz vasi Jesenovo v v KDO Cemšenik tov. Krivec Maks, ki je s svojo prisebnostjo omogočil razkrinkanje bandita Anžurja Zdenka. Ta je prišel h kmetu Krivcu in se izdajaj za predstavnika ljudske oblasti. Imel je odločen nastop in je zahteval od tov. Krivca, da mu postreže, nakar ga je prisilil, da mu izroči zlato uro in obleko svojega sina. ki je udarnik rudnika Zagorje. Tovariš Krivec je pokazal svojo zavednost in je tega kriminalnega človeka,, ki se je izdajal za organa ljudske oblasti, takoj prijavil pristojnim organom ljudske milice. Po nekaj dneh je bandit Anžur, ki je doma iz Litije, ponovno prišel k tov. Anžurju v cilju, da mu zopet odvzame obleko in druge reči. Pošteni kmet Krivec se je znašel in onemogočil izvedbo njegovih načrtov, ga onesposobil za beg. da so ga mogli organi ljudske milice prijeti in spraviti V zapor. Anžur Zdenko je znan kriminalni tip,, ki je izvršil podobna dejanja že Večkrat pod raznimi krinkami. Prav la tip s hudodelskimi nagibi je v mesecu aprilu izvršil nasilje v družini Grahek v Gamberku nad Zagorjem. Ta družina je poznana, da je bila izrazito belogardistična in so bili od te družine vsi pri beli gardi ter so se po osvoboditvi dalj časa skrivali. Namesto, da bi ta družina omenjenega hudodelca prijavila oblasti, mu je dala celo denar in obleko ter mu dala zavetišče. Tudi tukaj se je izdajal za organa ljudske oblasti. Niso ga prijavili. — Ta primer, ki se je zgodil v trboveljskem okraju v KLO Cemše-ni,k, nam zgovorno dokazuje razloček med poštenimi ljudmi, ki vedo, kaj je naloga v današnji socialistični Jugoslaviji, da je treba bandite in škodljivce takoj prijaviti, da dobe zasluženo plačilo,, ne pa da se jim daje potuha in pomoč. — Tovariš Krivec je pokazal, da zna cenili pridobitve NOB. pokazal je, da je treba vse škodljivce in ničvredneže, katerih cilj je rušiti temelje naše ljudske oblasti in naše socialistične domovine v njihovih črnih naklepih onemogočiti. Na drugi strani nam pa kaže primer družine Grahek, da se še danes ni otresla belogardističnih prizadevanj In je s svojim nepravilnim ravnanjem dokazala,, da je proti tistim idealom, za katere je padlo toliko žrtev, za katere se bori danes tako vztrajno naše delovno ljudstvo pod našimi modrimi državniki, ki nas peljejo po pravilni poti v socializem; Taka mladina ne more biti naš ponos V soboto in nedeljo 6. in 7. t. m. »em se udeležil z nekaterimi tovariši Dnustovoljne delovne akcije na planinski postojanki Kal nad Hrastnikom. Bo opravljenem delu smo se v soboto žvečer vrnili v kočo, kjer je bilo živahno in veselo. Tu so bili zbrani dijaki in dijakinje iz trgovske šole v Celju in se nekaj drugih izletnikov. Bilo je zares prijetno, toda žal se je Kgjanje preveč zavleklo. Plesalo se je do polnoči in je bil hrup pač temu primeren. Nato je del vse te družbe odšel v gornje prostore, ki služijo za spalnico. Upali smo, da se bo sedaj Jflte, umirilo jn da bomo vsaj par uric •V miru prespali, ker na« je naslednji dan čakalo utrudljivo telesno del«, toda »aee upanje je bilo zaman. Ves direndaj, ki je bil preje v spodnjih prostorih, se je v spalnici nadaljeval z raznimi neslanimi šalami, opazkami, prerekanjem in prerivanjem, seveda Vse ob prižgani luči. Vse to je trajalo nepretrgano približno do štirih zjutraj, ko je nekdo pričel igrati na harmoniko in je nekaj parov pričelo plesati kar V spalnici. Tako smo pričakali dan »♦prespani in z malo volje do dela. Najbolj žalostno je pa pri vsem to, da Vzlie neštetim prošnjam in zahtevam starejših izletnikov to razgrajanje ni Poleg+o in so v odgovor na te prošnje in zahteve padale od nekaterih še neumestne opazke kakor: »Komu ne paše, naj gre pa ven!« in podobno. Nekateri So smatrali spalnico za kadilnico in tudi v tern pogledu niso prošnje, naj Prenehajo, ničesar zalegle, tako da je Lila soba vsa zakajena. Delovni človek, ki gre v planine, bi se rad naužil malo planinskega zraka in si odpočil živce, žal pa naleti ravno na obratno. Ndjveč zaslug za to razgrajanje v spalnici in sploh v koči na Kalu ima nekaj trgovskih pomočnikov iz Hrastnika, med katerimi sta bila glavna Stošicki Henrik ml. in Benedik Rudi, ostalih pa po imenu ne poznam. Vsi ti se hočejo delali seveda nekako važne in tako so nekatree dijakinje reagirale na njihovo zalrkavanje in s tem v obilni meri pripomogle, da je bil nemir še večji. Sicer pa tega omenjeni niso napravili prvikrat, saj so že 1. maja s podobnim vedenjem pokazali svojo »kulturo«. Cpdina se, zakaj ne bi bilo mogoče na tej izredno privlačni izletniški postojanki napraviti reda kot n. pr. drugod. Ce ne gre zlepa, bo treba pač s silo. Na vsak način je pa nujno potrebno, da se taki primeri ne ponovijo, sicer bo ta planinski dom kmalu izgubil ves ugled, ki ga sedaj uživa in bodo taki dogodki seveda v prihodnje odbijali izletnike, ki zelo radi prihajajo semkaj iz cele Slovenije in Hrvatske. Obenem pa bodo izletniki iz drugih krajev odnesli slab vtis o revirski mladini, česar so pa krivi samo taki mladinci, ki ne marajo razumeti pomena oddiha delovnega človeka v planinah, ampak stremijo samo za tem, kako bi se s svojim pobalinskim vedenjem zrinili v ospredje in postali predmet zanimanja. — Taka mladina res ne more biti naš ponos. Prizadeti Gimnazijska mladina je priredila akademijo Radoveden sem vstopil v dvorano Delavskega doma v Trbovljah, kjer bi ®e morala vršiti telovadna akademija Kunnazije, ki naj bi pokazala, kako bi' dijaki udejstvujejo izvenšolsk«. Ob prihodu sem zagledal na odru •hJatlega oficirja, ki je ravnokar končal referat o letalstvu. Po tem preda-Vamju je napovedovalec najavil prvo ^čko sporeda: nastop pevskega zbora Eimmnazj jskih pionirjev. Z " ubranimi filaeovj in žarečimi očmi so pionirji **t(j*>lj pesmi o naši borbi in sedanjem *»lu za socializem. Nasmejanih ohra-S*JV, a pazljivo so spremljali mladi pevci vse gibe zborovodje profesorja tov. Ponikvarja, ki ima ob štiriletnem vodstvu za kvaliteto zbora velike zasluge. Petju sledile vaje z žogo in s konopci, mladi telovadci in telovadke so pa izzvali aplavz z vajami na bradlji in s talno telovadbo. Ves spored so poživljala razna kola, ki so s svojo pisanostjo razveselila slehernega gledalca. Pohvaliti je treba zlasti folklorno skupi«« petega razreda, ki je prikazala v plesih »Krakov! jaik«, v ruskem in srbskem kolu svoje izven-šolsk-o prizadevanje. Tu je prišel do veljave trud tov. profesorice Bergantove, ki zna pravilno voditi mlade ple-sulce. Videti je pa tudi. da imajo mladinci veliko razumevanje za plese, saj so na tekmovanju v Hrastniku, kamor so šli na lastno pobudo, dosegli pomemben uspeh. Treba je poudariti. da bi moralo SKUD posvetiti tej skupini vso pažnjo in pomdč; saj je ta skupina edini porok pVocvita folklore v naši dolini. — Ne srnenlo seveda pozabiti tudi tretješoleev, ki so s svojini črnogorskim kolom dobro prikazali običaje naših južnih bratov. To dobro uspelo akademijo je zaključil mladinski pevski zbor pod vodstvom lov. profesorja Ulage. Po I mnenju navzočih sc jc zbor prav dot I bro odrezal, prav tak uspeh mu že J L mo tudi na prihodnjem koncertif, na katerega se trenutno pripravljajo. Mladina ob tej priliki ni pozabila na svoje učitelje. Tovarišema profesorjema Draginji in Dragu Bregantu se je z lepim šopkom rož zahvalila za njun trud. Le z njuno pomočjo in z močno voljo mladine je prišla akademija pred javnost in doživela tolikšen uspeh. Tistim pa, ki so prišli na akademijo brez vstopnice, maj povem, da bo šel čisti izkupiček za naše najmlajše, za naše pionirje, ki jih bo ljudska oblast poslala letos na letovanje. —t. Dvoje uspelih gostovanj dramske sekcije SKUD »Lojzeta Hohkrauta“ iz Trbovelj Sindikalno gledališče SKUD »Lojze Huhkraut« v Trbovljah je dne 13. in 14. maja izvršil dve agitki z uprizoritvijo Goldonijeve komedije »Krčmarica Mirandolina«. V soboto 13. maja je to gledališče gostovalo na rudniku St. Janžu; predstava se je vršila v sindikalni dvorani ob 7. uri zvečer. Pred pričetkom predstave je tovariš Šuštar Stane poudaril pomen te igre in izročil pozdrave trboveljskih rudarjev. — Igralci ■ iz Trbovelj- so doživeli s prikazanim gledališkim komadom popoln uspeh in priznanje navzočega občinstva. — V nedeljo 14. t. m. so pa trboveljski igralci gostovali v St. Petru pod Svetimi gorami na Bizeljskem, kjer se je vršila predstava v novo zgrajenem zadružnem domu, ki je ponos tamkajšnjega prebivalstva. Zadružni dom so pričeli graditi leta 1948 in je v glavnem dograjen, treba pa je še opremiti oder. Nad 10.000 ur so naredili prebivalci s prostovoljnim delom in 1000 ur voženj. Z raznimi prireditvami pa so zbrali nad 140.000 dinarjev. Dvorana je lepa in prostorna ter ima 320 sedežev. Skoraj vsako nedeljo se vrše gostovanja iz drugih krajev. Člani trboveljske dramske sekcije so nastopili v tem domu prvikrat. Oder sicer nima opreme, toda ker so gostje pripeljali vse potrebno s seboj, je gostovanje uspelo in je bila igra uprizorjena tako kot v Trbovljah. Ob prihodu v Sv. Peter so Trboveljčani obiskali najprej vas Kumrovec, kjer se je rodil naš maršal Tito, poi vrnitvi iz Kumrovca pa so v nabito polni dvorani Zadružnega doma uprizorili desetič Goldonijevo »Mirando-liho*. — V dvorani so se zbrali zadružniki KDZ »Ibja Gregorčič«, najboljše kmetijske delovne zadruge V krškem okraju, ter ostalo domače prebivalstvo. Pred pričetkom predstave je bil v kratkem govoru prikazan pomen igre ter izročeni pozdravi iz revirjev, ki jih je izrekel v imenu SKUD »Lojze Hohkraut« in trboveljskih rudarjev tovariš Šuštar Stane. — Predstava je doživela popoln uspeh; igralci so se morali po vsakem dejanju pokazati na odru. Ob koncu predstave se je v imenu množičnih organizacij Sv. Petra in KUD zahvali) za uspešno gostovanje tovariš Cepin Franc, ki je izrekel željo, da se trboveljski igralci še ogla* sijo s podobnimi prireditvami. Ob navdušenju občinstva, ki ni hotelo zapustiti dvorane, so se morali ponovno predstaviti na odTU-vsi igralci. Posebno priznanje je žel tovariš Robert Plavšak v vlogi roarkija Forllpopnlija in tovarišica PJesknviceva kot Miran.« dolina. — Predstava trboveljskih igra;, eev je bila po izjavi domačinov naj« uspelejše gostovanje vseh do sedaj na-stopivših odrskih d‘užin. SKUD »Lojze Hohkraut« si je zadalo nalogo, da bo v prihodnosti napravilo še več podobnih gostovanj, da tak« še bolj poveže naše industrijske cenire s podeželjem. Koncert v Svihn eui pri Kut/ctnii Radeško društvo je priredilo koncert V Svibnem 7. t. m. ob 16. uri popoldne. Igralcev je bilo 23, med katerimi je bil vodja tovariš Hauptman, ki je vodil svoje igralce. Izposodili so si tovorni avtomobil od hotemeške (ko-nomije. Peljali so se do Jagnenice. Na Hribčku so ustavili in zaigrali par lepih pesmi, nato pa zopet šli na avto m se peljali do Svibnega, ko so prišli na cilj, je tovariš Kmetič postregel igralcem s pijačo ter vse potnike prav lepo sprejel. Udeležba ni bila JOOodstotna, ker je precej deževalo, vzlie temu pa je bilo zelo prijetim. Igralci so se nato vrnili k tov. Kmetiču in bili prav dobre v -ije. Ko se je zmračilo, so se poslovili in odšli s hriba zopet nazaj v dolino. Koncert se je končal brez kakih težav in neprijetnosti. H. B. Zopet se bodo vršili sejmi v trboveljskem okraju Poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO Trbovlje nam pošilja v objavo sledeče obvestilo: Da se omogoči državnemu, zadružnemu in privatnemu sektorju nakup in zamenjava konj, goveje živine, svinj in drobnice, se uvajajo im niže navedenih krajih in dnevih goveji, svinjski in kramarski sejmi. Na teh sejmih bodo kmetje lahko svoboduo nakupovali ali pa prodajali konje, govejo živino, svinje in drobnico. Odkupno podjetje OLO Trbovlje bo sodelovalo na teh sejmih z živino iz svojih depojnih hlevov in bo nudilo razpoložljiv® število živine kmetom v zamenjavo. Trgovska podjetja bodo na teh sejmih trgovala z raznim blagom vezane ali proste prodaje; iz tega razloga naj krajevni l-,J zainteresirajo razna obrtna podjetja, da svoje izdelke pripeljejo na sejem (n. pr. kovači razno orodje, lončarji posodo itd.). Sejmi se bodo vršili po sledečih krajih: Radeče: 15. maja, 1. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra, 1(1. oktobra, 13. novembra in 11. decembra; Dol pri Hrastniku: 29. maja, 13. ja« lija, 4. septembra, 2. novembra; Zagorje: 6. junija, 3. avgusta, 10. oktobra in 5. decembra; Izlake: 23. maja, 27, junija, 25. julija, 22. avgusta, 2ti. septembra, 24. oktobra, 20. novembra in 19. decembra t. 1. Naročamo vsem KLO, da opuzore vse kmete svojega področja na uvedbo teh sejmov in jih zanje zainteresirajo. K LA) Kadeče, Dol pri Hrastniku. Zagorje in I/Jak«* se z»cKAžujejo, da pripravijo primerne prostore (sejmišča) za te sejme. Kolesarska sekcija SŠIIP Kolesarska sekcija v Zagorju je v nedeljo 7. maja dosegla lep uspeh v tekmovanju za oblastno prvenstvo. V skupini članov t uricama je zasedel če. trto -mesto tov. Božič Valentin; v skupini mladincev se je plasiral na 4. mesto tov. Lozinšok Franc. Tudi ustali člani sekcije kažejo dobro kondicijo ter je v bližnji trami pričakovati še večji razvoj kolesarstva v zagorski do« lini. Stran 8 Firkuitura in Spori tekmovanje 111. Zvezne lige Železničar (Ljubljana) s Rudar 3:0 (2:0) Tekma se je odigrala v Ljubljani na igrišču Odreda ob lepem vremenu. Gledalcev je bilo nad 2000. Moštvi sta se predstavili sodniku v sledečih postavah: Železničar: Kumar, Ločan, Aljančič, Kornpož, Pilej, Čebulj, Perharič, Dobnik, Bizjak, Cesar in Kunek. Kadar: Tauš, Kos, Butkovec, Blatnik, (Vodišek, Polc, Koncilija, Florjane, So-rel Klančišar in Hudarin. Strelci: Cesar 2, Čebulj 1. Sodnik Matovinovič z Keke ni bil posebno siguren; Rudarja je oškodoval, k« je priznal tretji gol, ker so bili v momentu odstreljene žoge trije igralci Železničarja v oifside poziciji. Igra sama je bila zanimiva samo do 17. minute prvega polčasa, kjer je nogometaše Rudarja zadela nesreča: igralec Florjane si je pred nasprotnikovim golom zlomil roko. V trenutku, ko je v visokem skoku hotel s prsi odnesti žogo nasprotnikovemu vratarju, je nesrečno padel z višine preko vratarja. Po tem dogodku je Rudar izgubil moralno moč in je Železničar prevzel iniciativo v svoje roke, vendar bi Rudar vzlic temu lahko dosegel ugodnejši rezultat. Poleg tretjega omenjenega gola je prvega kriva obrambna trojica, ker se je pregloboko umikala nasprotnemu napadalcu, ki je s tem dobil možnost prostega streljanja. Drugi gol bi moral vratar Tauš ob večji prisebnosti braniti, ker je ostalo delo v golu opravil dobro. Od moštva Rudarja je najsolidneje igral Blatnik, vsi ostali so razen prve četrt ure v prvem in drugem polčasu igrali preveč na obrambo, ker ni bilo nikogar, ki bi diktiral igro po zemlji in ki bi bil nosilec premišljenih kombinacij. Pri Železničarju je bila najboljša obramba in obe zveze, medtem ko so krila odpovedala. V nedeljo bo Rudar igral doma s Sutjesko iz Nikšiča; za to tekmo se pričakuje, da jo bo Rudar odločil v svojo korist. Med igralci je potrebno več samozavesti in požrlvovanja, da bo moštvo čim odločnejše, publika pa naj svoje igralce podpre kar v največjem številu. Moštvo Rudarja igra v spomladanskem delu sledeče tekme v III- Zvezni ligi 21, inaja: Trbovlje: Rudar—Sutjeska (Nikšič); 28. maja: Zagreb: Zagreb—Rudar; 4. junij: Trbovlje; Rudar—Veleš (Mostar); 11. junij: Trbovlje: Rudar—Borac (Banja Luka); 18. Junij: Skoplje: Rabotnički—Rudar 25. Junij: Trbovlje: Rudar—Proleter (Zrenjanin); 2. julij: Beograd: Radnički—Rudar; 9. julij: Trbovlje: Rudar—Dinamo (Pančevo); 16. julij: Šibenik; Šibenik—Rudar. Rudar c Kamnik 4:0 (1:0) V predzadnjem kolu mladinskega prvenstva se je Trboveljski Rudar srečal z mladinskim moštvom iz Kamnika. Takoj prve poteze so pokazale, da mladinci iz Kamnika ne bodo tako lahko premagljivi, kakor je to bilo mnenje publike in nekaterih igralcev. Gostje so se borili požrtvovalno in so v prvem polčasu imeli nekaj ugodnih prilik za dosego gola, kar pa njihov napad ni znal izkoristiti. V glavnem je bila igra v prvem polčasu enakovredna. Enajstmetrovka je bila upravičeno prisojena, ki jo je Laznik z ne-lubranljivim strelom pretvoril v gol in postavil rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu je Sel Rudar na teren z desetimi igralci, kar je proti pričakovanju ugodno vplivalo na igro Rudarja, kajti levi branilec Rudarja Traun je v prvi polovici popolnoma odpovedal in ni pokazal niti desetino tega, kar je zmožen. Nato 'je Rudar igral samo s štirimi igralci v napadu, ki so kljub obrambi ustvarjali pred golom gostov številne nevarne situacije in od teh tri tudi realizirali, ter tako postavili končni rezultat, kateri je bil po gri realen. Najboljši na terenu so bili Knaus, Lebar, Cestnik in Laznik v obrambi. Omembe potrebna je skrajno nešportna gesta igralca Rudarja tov. Travna Jožeta, ki je v odmoru samovoljno pustil svoje tovariše na cedilu in v drugem polčasu ni nastopil. Oglejmo si vzroke tega neodgovornega ravnanja. Odbor Rudarja se je potrudil, da je zagotovil vsem igralcem, ki so bili določeni za predstoječe tekmovanje dopuste, ki pa sta ga tov. Traven in Savšek 11 izkoristila za izlet na Mrzli- co in se zvečer vrnila vinjena domov. Tak igralec je za tekmo nemogoč, kar je pokazala tudi tekma sama. Ta tovariš je v odmoru komaj čakal, da ga nekdo posvari, kar se je tudi zgodilo in to smatral za vzrok, da zapusti igrišče in tovariše. Jasno je pa, da mu je pošla moč, da bi se pa opravičil, je moral najti vzrok in tako je navidezno opravičil svoje ravnanje. Opozarjamo na eno: izvrševanje plima v produkciji je važno, kajti to je za nas zakon. Uprave podjetij so bile toliko uvidevne, da so dale fiz-kulturnikom lažja zaposlenja, to pa zaradi tega, da bi se fizkultura čimbolj dvignila in da bi se plan v fiz-kulturi izvrševal vzporedno s planom produkcije. Nikakor se pa ne sme trpeti, da bi na račun nogometa ali kateregakoli področja lizkulture trpela produkcija, če imajo nekateri tovariši tak neodgovoren odnos proti društvu — zaključek iz tega naj bi bil ali skrajno zalaganje in disciplina na lizkulturnem polju ali pa ven iz društva in Intenzivna vključitev v plansko delo v podjetjih. 8&U Kovinar (Store) : SŠIt liratstvo (Hrastnik) 0:1 (0:0) iko so se naučili! Sprejeli so povabilo Klaidivarja iz Celja z veseljem ln se mu 9. t. m. odzvali. Zmagal je Kladivar II. z rezultatom 48:19 ( 30:7). Kratek potek Igre: Žogo je dobil Rudar in, začel napar daiti, toda Kladivar II. je uredil svoje vrste in odgovoril s protinapadom. — Obramba Rudarja je zaradi neaporaf zima odpovedala in tako je prišel Kladivar v vodstvo. Polčas se je končal z rezultatom 30:7 za Kladivar ja II. VI drugem polčasu se je Rudar popravil in začel ogrožati nasprotnikov koš, toda zaradi netočnega streljanja se rezultat ni mogel veliko zboljšati. Napad se je menjaval. Tudi v drugem polčasu je zmagal Kladivar II. z uspehom 48:(9. Za Kladivarja so nastopili: Cretnild (5), Rus (20), Mihelin (9), Jug (3). Korber (12), Frigel (6), Rajfmajer (8), Kozina (10), Cmok (7) in Flajs (13). Za Rudarja: Skalin (17), Mastna« (5) , Hodej (8), Kolman (7), Piki (11), Mahkovec (4), Pust (9), Flisek (6), Pokoren (12) in Jelen (10). Številka V oklepaju pomeni številko igralca. Uspešni so bili za Rudarja: Skalin (6) , Mastnak (2), Kolman (6), Flise« 4 in Pokoren 1, za Korber 12 In Kozi-na 10. V nedeljo 14. maja je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma v Štorah med zgoraj navedenima moštvi-ma v okviru tekmovanja v ljubljanski oblasti. Zmagalo je zasluženo moštvo SSD Bratstvo z rezultatom 1:0. — Igra je bila ves čas zelo zanimiva: obe moštvi sta se trudili doseči zmago, kar se je gostom posrečilo šele v 37. minuti drugega polčasa, ko so po lepem prodoru dosegli zmagonosen gol po Jelencu. V moštvu Bratstva se je zlasti odlikovala vrsta med njo posebno Tramšek. — V napadu se pa ni nobeden posebno Izkazal; med njimi tudi ni bilo strelcev. Sodil je prav dobro Orel iz Celja. V prvi predtekmi se je tekma med pionirjema zgoraj navedenih moštev končala nerešeno 1:1. V drugi predtekmi se je pomerila druga garnitura obeh moštev, ki se je končala z zmago domačinov 5:4. Krivdo za ta rezultat nosi sodnik, ki sploh ni poznal pravil sojenja. Gostje so bili boljši od domačinov, vendar so po krivdi vratarja dobili 3 gole. Prva tekma trboveljskih košarkašev Kmalu po osvoboditvi se je v Trbovljah pojavila lepa in zanimiva igra — košarka, ki pa je zaradi neznanja zaspala. Letos v februarju se je pri SSD Rudarju zopet ustanovila košarkaška sekcija Košarkaši so si začeli gradita igrišče za OLO, trenirali so pa v gimnazijski telovadnici pod vodstvom prof. Breganta. Da bi pa videli, ko- Košarkaši Rudarja so Igrali praiv dobro, čeprav so nastopili prvič. Tudi faullrali niso. medtem ko je Kladivar igral po svojih izkušnjah slabo in celo surovo. Od 17 prostih strelov jih je zakrivil Rudar samo štiri. Sodila sta Kokot iz Celja In Bregant iz Trbovelj prav dobro. K. F. Zasavski ocvirki V nedeljo 14. t. m. Je rudnik Trbovlje oberatoval in delal v drugi izmeni do 10 zvečer. Razuljivo je, da bi morali abonenti rudniške menze v Inkah št. 25 dobiti večerjo še po 10. url zvečer, a je niso. ker je bila menza ob pol 9. zvečer že zaprta. Pa se je bele tovariš zavzel za tri prizadete abonente in dosegel vstop v menzo »od zadaj«. — In veste, kaj je ugotovil? — Našel je dve tpvrišici K, T. in T. S., uslužbenki te menze, ki sta V kuhinji v prijetni družbi svojih fantov »delali svoj šihl«! — Luštkano, kajne? * V trgovini OLO v Trbovljah-Lokah št. 439 delijo n. pr. pralno sodo tako, da jo spočetka dobe gospodinje po 10 in še več kilogramov, pozneje došle ženske pa po i/2 kg. To dela razumljivo hudo kri med prizadetimi gospodinjami. Ker je soda predmet, ki se potrebuje v vsakem gospodinjstvu, naj se deli po socialističnem načelu talk<* da bo vsaka gospodinja dobila približno enako množino po številu družinskih članov. — Mislite, da nimamo prav? RAZPIS Ministrstvo za prosveto LRS bo organiziralo 9 mesečni tečaj za učitelje in 9 mesečni tečaj za vzgojitelje v mladinskih domovih. Prošnje za ta tečaja sprejema personalni oddelek Ministrstva za prosveto preko OLO poverjeništev za 'prosveto do konca nieseca maja t. 1. Prijavljenci naj prileže k prošnjam: 1. Prepis rojstnega lista, starost nad 1» let. 2. Prepis zadnjega šolskega spričevala o dovršeni nižji sčednji ali njej tnaki izobrazbi. 3. Potrdilo o nekaznovanju. 4. Življenjepis: 5. • Potrdilo o volivni pravici. Vsi 'interesenti š potrebno šolsko izobrazbo se lahko za nadaljnje informacije zglase ha poverjeništvu za pro-' •včh, pri OLO Trbovlje. OLO poverjeništvo, za prosveto, Trbovlje. - - PREKLIC • Na dan 1. maja sem db 9 url pred l *T»W'lacijo izgiibil denai-nico, ki je logaritmičnb računalo, fiz- kulturno legitimacijo, razne slike in 200 din v denarju. Prosim poštenega najditelja, da ml vrne predmete, denar pa obdrži. — Štraus Ludvik, kov. vajenec — Loke 435, Klek. OBVESTILO Vpisovanje otrok, rojenih v letu 1943, v prvi razred osnovne šole v Trbovljah 11. bo vsak delavnik od 22. do 31. maja med 10. In pol 12. uro v šolski pisarni. — Upraviteljstvo šole. Kinematografi KINO »TRIGLAV« predvaja nemški film ■NI PROSTORA ZA LJUBEZEN« Predstave v soboto 20. maja ob 6 in 8, v nedetjp 21. maja ob 6 in 8 V sredo 24, maja do nedelje , 28. maja pa predvaja ameriški film ■GULIJEVO POTOVANJE« Kino. Trbovlje predvaja zabavni film »DALJNA N K V K H T A « Predstave: v četrtek ob 6. in 8. uri; v petek samo ob 6. uri: v soboto radi igre ni predstav: v nedeljo ob 4., 6. in 8. url; v ponedeljek ob 6. In 8. uri. OBVESTILO Mesini odbor Zveze borcev NOV v Trbovljah naznanja vsem članom, da ima uradne ure vsak torek in petek od 16 do 18. ure v svojem lokalu v prostorih Rudarskega doma. Člani, k| še niso dvignili legitimacij, se vabijo, da jih čimpreje dvignejo. Prav. tako so na razpolago še znaki. ki si jih članii lahko kupijo hkrati z legitimacijo. Borci, terenci, Interniranci, ter vsi ostali upravičenci iz Narodnoosvobodilne borbe, ki še niso vključeni v Zvezo borcev, Se vabijo, da dvignejo prijavnice in se .vključijo v svojo., organizacijo. Mestni odbor Zveze borcev NOV Okrajni AFZ sporoča, da bo pravna svetovalnica pričela poslovati 18. t. m. in sicer vsak četrtek od 3 do fi ure v prostorih okrajnega AFZ (na sodniji). Tu se bodo dobili razni pravni nasveti. Okrajni AFZ Trbovlje PREKLIC Izgubil sem sindikalno knjižico štev. 57.114. Proglašam jo za neveljavno, Obolnar Stanislav Inke 166 — Trbovlje I- OBJAVA Iščemo razinašalko za raznašanje č«* sopisov v dopoldanskih ali popoldanskih urah. Nastop službe takoj. • Podružnica »Ljudske pravice« - - , Trbovlje SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE ■ Valed nepredvidenih tebrtičnth •' zaprek bo premiera »Celjskih grofov« v soboto 20. maja t. 1. -ob pol 8 zvečer. — Prva repriza bo v sredo 24. -maja ob pol 20. Sindikalno gledališče Trbovlje, na čast rojstnega dne maršala Tita OBVESTILO