GOSPODARSTVO V SVETU Ameriško delavsko gibanje Sindikaino gifoanje v ZDA eibsega pribldžno 17 miiioonov delaveev.* Organizirani so v 217 p&krajinsfkifa sinrfifcaJnih ©rga-nizacijah in v 71 krajevnih or-ganizacijah. Največ sindiikaliio organiziranih delavcev priipada veliiki federaciji, ki je bila usta-noviljana pred nekaj meseci, ta-ka da sta se združili dve dollej največji federaciji. Krepitev Bindikatov in ponnemibmejše po-večamje šiteviila včlanjenih de-hrvcev se je prdielo v Mib. pred drugo evertov.no vojno. Le>ta 1935 Bo toili v simdikatih ZDA orga-niizinajii kamaj 3 inilijoni delav-cev, t veGiki vefcini kvalifici-rani. Oikoili 9O«/o rudarjev in in-dustrijskih delaveev ni bilo v^lanjeno v sindikate. Dames je prav nasprotao, saj je 90% in-diustrajsfeiih deJavcev včlanjeaili v simdilkalne onganiaacijc. Boj za boljši položo) delavca Ameriško deJavsko gibanj« Jma bogate tradicije v boju 6e-lavcev, da s štraijki izfoolieajo svolje živJjenjske pogoje. Na-Slednja tabela ikaže Stevilo stavlk t EeOcakriii pov-ojiniib tetth: I^eto Stevilo ' Stevilo stavk Mavkajočib. 1946 4.750 3,470.000 1946 4.985 4,600.000 1950 4.843 2,410.000 1953 5.100 2,300.000 S pritiskam srajditkataih orga-nizacij na delodaoalce ss tavka-mi m imierveflcijami v Kon-gresu so si delavci pridofoili pravico na p-akojnine in zava-rovalnine za primer breaposel-nosti, jfei jih izplačuje državna uprava. Pakoj.nine zmašajo po-vprefcno 30% povpTečnih delaiv-ekih plač, prejime.jo pa jih šele po 60. ]etu storosti. Leta 1946 so organizirali stavke, po kaite-rih je prilbližno 12 mMijonov de-lavcev dob&o ppavico na dopol-nilne pakoginine, kj jih iepJačuje deiodajalec. Bivši TOidarii pre-mogovnilkov in delavcl jeklar-Bke in avtomoibilske imdoistTije prejemajo od svojih delodajal-cev po teh slavkalh dopolnlline meseine pokojiniine v znesfai 75 do 100 dolarjev. Odškcdnine de-lavcem, ki nimajo dela, zna-6aao 30 do 40% redne m&zide, dajo pa jih sasmo do 26 tednov. Ustwarjauje široke fronte or-Banizirainih delavcev je omogo-čilo uopeino borbo za povišajnje delavslkLh zasliužkov in za iz-bo(!jšaji.je njih-ovih delovn.;h iin iivljeAjskih pogojev. To se je Jzrazilo tudi v primeru delav-cev, k; pripadajo sind.rkatu av-tomobilske indusitrije, katerim Be j« v juliij.u lani po dolgih po-gajanjih pospečiilo uveljaviti evoje zahteve. Podjetja a.vtomo-bilske industrije »Ford« in »Gei neral Motors« eo se zavezala, da bodo svojiim delavcem, Iti bl osbali brez dela, iiplačeva.lB posebao dokilado k njihovi rediai Kavarovainiini za prim«ar bree- • Vseb zaposlenih oeeto (jde-lavoev in usCiužbencev) j« v ZDA pritdižno 67 milijoiiov. poselnosti. S tem so se dohodki brezpos«lnih delavcev teh pod-j-etilj povečali na 65 «/0 inezde zaposlenih deJavcev. To j€ po-meimbem uepeh in predetavilo a edimsrtven priimer v dosedanji praksi, da namrež privatni delo-dajalec prevzame obveznost, da bo skoraj popolnoma vzdrževal tiete delavce, ki L0 ostaJi bxez dela. GJede na bogastvo, s katerim ra^jpoJaga država, kakrana je AmeriikB, je socialno zavajova-nje delavcev to nanveščencev vendarif zelo omeje-no. To vi-dimo predvsem Sst dejstva, da delavci im usluibenci plačujejc polovico zneskov za socialno za-varova.no e. Raeen tega so olaj-šav«, ki jih nudi socialno zava-rovanae, dokaj majhine. Tako n. pmaj lahko vzdrži. Zivljenjski šlandard Od leta 1940 se je kupaia moC ameriScih de-Iavcev povečala na dvojinl abseg. Hkrati so se pro-fiti koimjpanifl, ki &o znašali pred vojno povprečno 6 mtlijard na leto, povečali na več kakor 40 millijard dolarjev v povojnili le-tih. Dohodki privatoih kompa-ny so torej rasld hltreje od realtaub. delavskih mezd. ZJiano je, da je življenjskj standard ameriskih delaivcev v časiu, ko Jij problema breapoeelnostl, na zelo vtsoki ravmi. To je posle-dica — Jrakor tudl v priuneru profitov privatnih kon^pamij in veEanja ameriškega narodnega dohodika iz le