^Morski dnevnik začel izhajati v Trstu Dr' [naja 1945, njegov DMcv,0dnik PARTIZANSKI S^IK Pa 26. novem- CfirL • 3 V VaS' Zakr'Ž naCj rinkn'm’ razmnožen na f'k'?stil- Od 5. do 17. sep-^bra 1944 se je tiskal R 'skami »Doberdob« v cu pri Gorenji Trebu-dn id 18- sePl6mbra 1944 „«, • maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim ldriji, do 8. maja 1945 ki*, V 0svod°jenem Trstu-Jer 1® izšla zadnja števil-ti ' je edini tiskani parski DNEVNIK v za-sužr>jeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 81 (13.614) Trst, nedelja, 8. aprila 1990 Prvič po vojni možna izbira med predstavniki različnih političnih strank Slovenija danes voli Od včeraj volilni molk - Boj za predsednika Slovenije med Kučanom in Pučnikom za večstrankarstvo in proti težnjam po odcepitvi Demos računa na zmago - JL Dokaz zrelosti DUŠAN UDOVIČ o *-)anes se slovenski narod demokra-Jl1!0 izreka za prvi osnutek novega v 'ličnega sistema po zaključeni po-„ j!1' eri enostrankarske oblasti. Doji oek je resnično zgodovinskega po-. eba, še posebej če upoštevamo način okoliščine, v katerih je dozoreval. Morda je najbolj očiten in obenem "ihemben podatek, da tako korenite ^omembe ne prihajajo na valovih tj,Sllja in ljudskih uporov, sredi katero iSo v lanskem letu potonili številni ^ Socialistični sistemi. To je vseka-s. r dokaz pomembne civilizacijske t °Pnje slovenskega naroda, in potrdi-Pti 5deistva' da demokratična zavest n .Slovencih ni zgolj izmišljotina da-vr j)iega ali včerajšnjega dne, temveč dibih°ita,-za ^a*-ero le bilo zlasti v ■’=-nri letlh storjenih mnoao napo lfein«r ima vsakdo tu l6(j °Yanski komunisti pri čp '"-«1 storjenih mnogo naporov, c., ima vsakdo tudi svoje zasluge. °Yfnvski komunisti so pred štirimi ii ..il , aanovim prihodom napoveda- la l>roslovoljen sestop z absolutne ob-rn fP besedo tudi držali. Ni dvo-b(5i ,?.ia današnji dan ne glede na ve .0C1 lzld volitev tudi rezultat njiho-bin rgane' lnovativne' globoke vse-bg . in moralne preobrazbe, ki je Pri ,lzPeljana z odločnimi potezami, intp^lerih ie bil vseskozi v ospredju Ije i S’ da se sl°venska družba izkop-re z gospodarske in družbene močva-Vji v katero je globoko zašla Jugosla-bh rr/6 9re pozabljati mnogih nape-ka{ tastoma dramatičnih trenutkov, v ke 5* je vodstvo slovenske republi-Saš^dbijalo napade brezumne mitin-ho Pplitike in se spretno ter uspeš-Poso^Sibalo skrajni dramatizaciji od-ke. Srbijo in pristaši njene politi-Ocene0verisko vodstvo, pa naj bodo hačiu v tem ta^° sPorne' J6 na ta rtlokfg.. bistvu zavarovalo proces de-tev, jjj l2acije vse do današnjih voli-SodobnS° odločilni korak za prestop v stanco, z modernimi evropskimi Siourd' Usklajeno družbeno ureditev. oprec}p??ski opoziciji, kakorkoli se že Pscijp Juie in razlikuje v številne gru-ko Dn.j.Hre priznanje, da je znala krep-tični s Vl^ obogatiti slovenski poli-U«enjmcanarij, mnogokrat tudi s pole-kšna n 1 in einotivnimi toni. Toda ka-fe ne aj resnična opozicija vendar bo, Volilu'i P*kra in agresivna. Zlasti v Ztiak 1 kampanji je bilo tudi nekaj Pol otroških bolezni, ki so za prvi et demokratičnih odnosov kar zna NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOGO SAMSA LJUBLJANA — V glavnem mestu Slovenije neusmiljeno dežuje. Pa vendar je čutiti nekako svečano, izjemno in morda celo praznično ozračje. Velika večina Slovencev bo danes zaradi volitev prekinila globoko zakoreninjeno tradicijo in ne bo odšla (ali pa se bo predhodno vrnila) na že obvezen sobotno-nedeljski vikend. Volišča bodo namreč odprta samo od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Nato bo sledilo štetje glasov. V soboto in nedeljo do 19. ure zvečer velja volilno premirje, ki ga v Sloveniji jemljejo izredno resno. Že današnji listi so brez volilne agitacije, TV in druga sredstva množičnega obveščanja pa tudi strogo spoštujejo republiški zakon. Volilni hrup je povsem utišal. Izjemno, morda celo svečano ozračje je razumljivo, saj bodo to po vojni prve večpartijske, res demokratične in tudi nedvomno poštene volitve, na katerih bodo volilci izbirali med trinaj- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Milan Kučan Jože Pučnik Anestezisti in bančniki napovedali nove stavke RIM — Z jutrišnjim dnem se začenja nov teden, ki bo potekal v znamenju sindikalnih manifestacij in stavk. Jutri in v torek bodo zaprte vse banke, razen hranilnic in posojilnic. Bančniki so oklicali 48-urno stavko, potem ko so pogajanja med lastništvi in sindikatom zašla na mrtvi tir. Pogajanja so se prekinila že v četrtek zvečer in vse kaže, da bo moral poseči minister za delo Donat Cattin. Assicredito in Acri ter sindikat se nikakor ne morejo sporazumeti glede prilagajanja plač nekaterih kategorij bančnih uslužbencev. Stavko bančnikov so včeraj ostro kritizirala združenja potrošnikov, ki menijo, da bi moral minister prisilno poklicati na delo vsaj tiste uradnike, ki so odgovorni za bankomat. Med prejšnjimi stavkami je namreč tudi ta pomembna služba delovala skrajno okrnjeno. Jutri pa se bodo nadaljevale tudi težave v bolnišnicah zaradi stavke anes-tezistov. Ta kategorija zdravstvenih delavcev se ne strinja z nekaterimi točkami komaj podpisane delovne pogodbe in se zato čuti močno prikrajšana v primerjavi z olajšavami, ki so jih bili deležni drugi zdravstveni delavci. Anestezisti so že napovedali tridnevno stavko od 18. do 20. aprila, če medtem ne bo prišlo do zahtevanih sprememb delovne pogodbe. V operacijskih sobah bodo vsekakor zagotovili pomoč za nujne primere. Norveški kapitan prizadete ladje trdi, da je šlo za požigalsko akcijo Trajekt Scandinavian Star v plamenih V tragediji umrlo več kot 75 potnikov OSLO — Strahovit požar, ki je v noči na soboto izbruhnil na krovu trajekta Scandinavian Star (na sliki), je terjal visok krvni davek. Po še nedokončnih preštevanjih vkrcanih potnikov, preživelih, ranjenih, pogrešanih in že ugotovljenih žrtev, naj bi v tej novi pomorski tragediji izgubilo življenje več kot 75 oseb. Na krovu je bilo 462 oseb, od katerih približno 60 članov posadke. Do sinoči so reševalne ekipe poskrbele za pomoč 344 osebam, pogrešajo pa jih še 75. Reševalci, ki so že našli 71 trupel, si ne delajo velikih utvar in trdijo, da bo število žrtev po vsej verjetnosti še naraslo. Kapitan trajekta, Norvežan Hugo Larsen, je v svojem uradnem poročilu o nesreči omenil, da gre najbrž za požigalsko akcijo, saj sta na krovu Scandinavian Star izbruhnila dva požara s četrturnim presledkom. Prvi plameni so se pojavili na spodnjem krovu malo po drugi uri zjutraj. Članom posadke je uspelo pogasiti požar, takoj za tem pa so jih obvestili, da je zagorelo tudi na krmi. Tokrat je bil požar premočen, da bi mu bili sami kos, zato so poklicali na pomoč in obvestili potnike, naj se vkrcajo na rešilne čolne. Ob tem je na trajektu izbruhnil kaos. Mnogi preživeli so dejali, da je prišlo na trajektu do vrste hudih nesporazumov. V nekaterih kabinah, naj ne bi delovale naprave, ki oddajajo zvočne alarmne signale, tudi sicer pa naj bi bila organizacija reševalne akcije na krovu trajekta dokaj pomanjkljiva. Težavi pri sporazumevanju s potniki je treba dodati še usodno napako, da so smeli potniki ostati v spodnjih protorih trajekta, skratka v »garažah«, kjer so nekateri celo spali, čeprav je to strogo prepovedano. Ko je izbruhnil požar, je trajekt plul v izredno mirnih vodah in to v fjordu, ki velja za najbolj prometno morsko pot na evropskem Severu. Le nekaj minut potem, ko je kapitan zaprosil.za pomoč, so Scandinavian Star obkolila druga plovila, goreči trajekt pa so preletavali helikopterji. Po prvih ugotovitvah, naj bi nekateri potniki umrli v hladni morski vodi, večino pa je zadušil gost dim, ki je zapolnil vse spodnje prostore trajekta. Upor tudi v Dartmooru LONDON —- Po Manchestru je včeraj v izbruhnil nov upor v britanski kaznilnici Dartmoor. Po prvih podatkih, naj bi se uprlo kakih sto oseb, ki so zaprte v kaznilnici sredi devonske planote. Upor naj bi izbruhnil po neki nogometni tekmi, najmanj dve osebi pa naj bi izgubili življenje. Na italijanski način... J!eewaziti moramo, da se ne bi čutili v vojnem stanju, kar bi bilo nepravično in Predspn° in bi šk°dUo Italijanom, ki so razkropljeni po svetu.« S temi besedami je ''°jskalk vIade Andreotti včeraj skušal dati jasnejši okvir sklepu, da bo tudi cev. Pfh^agala pri nadzorstvu nad mejami proti ilegalnemu priseljevanju begun-b° prek Andreottijem je obrambni minister Martinazzoli že poudarjal, da vojska ne Prvi »koračila meja. ki iih /p nnstnviln ustava, oodpredsednik vlade Martelli. ki ie prvi Pr^J,ačUa meia‘ ki iih je postavila ustava, podpredsednik vlade Martelli, ki je 9o, ki jea3al ukrep, pa se je povzpel na Kvirinal, da bi pomiril predsednika Cossi-ZaPisane °^ozorl/ da oboroženim silam ni mogoče nalagati nalog, ki niso jasno ŠQnje ya^u polemik je torej opaziti poskus predstavnikov vlade, da bi vpra- hojnočnor-- v boV omejen okvir z zagotavljanjem, da bodo oborožene sile v ^toinosrli P/edvsem z izvidniškimi nalogami in brez prestopanja preko svojih s^tu in f Možno je celo, da bi se vse skupaj rešilo »na italijanski način«, ki v j Kljub t doma ne velja za vzor doslednosti in učinkovitosti. SW« npfem!j Pa zaskrbljenost obstaja, saj militarizacija mej, pa čeprav »po itali-s^akraut S0- v Pfočes evropske integracije in tudi ne v tisti proces odpiranja in prernemb acde’ki je zlasti v prejšnjem letu povzročil toliko nenadejanih in burnih Vprn* * ysei Evropi. tiPi in °nJ.e Prise]iencev nedvomno obstaja in ga je treba reševati s kratkoročnimi-ko 0 sredst-f!0l0ČneiŠi PersPektivi. Ironija usode pa je hotela, da Italija razmišlja u Sfedvt k j • y iruiuju usoae pti /er iiuicju, uu uunju razmišlja 0 se ort■ 80 Pred tridesetimi leti tako hudo prizadevala njene zdomce, ° mPTavljali s trebuhom za kruhom v druge, bolj bogate države, ki so nudile V. T. H s tret) znost zaposlitve. V Gorici od včeraj poteka seminar MENS GORICA — Včeraj se je v Gorici začel seminar mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS), ki ga letos prireja mladinska sekcija SSk. Delegacije mladincev raznih evropskih manjšin so sprejeli deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar in predsednik stranke Marjan Terpin ter tajnik mladinske sekcije Damjan Terpin, udeležence pa je pozdravil tudi goriški župan Scarano. Prisoten, je bil tudi predsednik Pokrajine Crisci. Zvečer jf? bil v Palače hotelu, kjer so mladinci nastanjeni, kulturni večer z nastopom harmonikarjev Štefana Bembija in Andreja Pegana. Danes bo za udeležence mednarodnega seminarja prvi »delovni« dan, saj bo po maši ob 10. uri v Kulturnem domu predstavitev slovenske manjšine (govorili bodo prof. Ester Sferco, prof. Tomaž Simčič in dr. Pavel Stranj). Popoldne ob 15.30 bodo predstavniki SSk Marjan in Damjan Terpin ter Rafko Dolhar govorili o globalnem zaščitnem zakonu, stranki in mladinski sekciji SSk. Zvečer pa bodo v sodelovanju s Kinoateljejem predstavili gostom film Zamejci. Jutri bodo udeleženci seminarja na izletu po slovenskem narodnostnem ozemlju. Župani protagonisti volilne kampanje v tržaški pokrajini • NA 6. STRANI □ □ □ Tesna, a zaslužena zmaga Jadrana TKB □ □ □ Odbojkarice Sloge Koimpex napredovale v C-l ligo NA 14. STRANI C Razviti tudi za pomoč Vzhodni Evropi Sedmerica za nadaljnjo krepitev gospodarstva PARIZ — Včeraj so se v Parizu finančni ministri in guvernerji nacionalnih bank sedmih najbolj razvitih držav na svetu pogovarjali o najbolj perečih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Ministri in guvernerji iz ZRN, ZDA, Japonske, Francije, Italije, Velike Britanije in Kanade so ugotovili, da se je gospodarska rast v zadnjem obdobju upočasnila, kljub temu pa so izrazili optimizem nad splošnim položajem v svetovnem gospodarstvu. Inflacijo namreč uspevajo krotiti v sprejemljivih mejah, zunanja neskladja - pa čeprav v neenakih merah - pa so bila v veliki meri omejena. Ob koncu razgovorov so objavili skupni dokument, v katerem se zavzemajo za stalno koordiniranje makroekonomske politike sedmerice, da bi na ta način zagotovili ustrezno gospodarsko rast, nizko inflacijo in stabilna menjalna valutna razmerja. Pri tem so opozorili na nevarnost inflacije, zavzeli pa so se tudi za zmanjšanje javnega primanjkljaja. V dokumentu so tudi zapisali, naj bi države z zunanjim presežkom skušale z ustreznimi ukrepi povečati notranje povpraševanje, pri čemer pa ne sme priti do istočasnega povečanja inflacije. Posebno pozornost pa so v Parizu namenili zadnjim dogodkom na mednarodnih finančnih trgih in šibkosti japonskega jena. Razprava na pariškem srečanju pa je tekla tudi o spremembah v Vzhodni Evropi. Pri tem so izrazili pripravljenost, da konkretno pomagajo k uspehu reform in razvoju tržnega gospodarstva. Predstavniki sedmerice pa so se tudi strinjali, da lahko gospodarska in monetarna unija Nemčije prispeva k zmanjšanju gospodarskih nesorazmerij v Evropi. Ševardnadze in Baker sta se poslovila brez pretiranega optimizma Washingtonski pogovori so deloma razčistili tudi nemško vprašanje WASHINGTON, MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze je včeraj zaključil svoj washing-tonski obisk in se je že vrnil v Moskvo. Po začetnem, nemara nekoliko preveč navdušujočem poročanju o njegovih pogovorih z ameriškim kolegom Bakerjem, se je včeraj izkazalo, da je edini konkretni dosežek dokončna določitev datuma o novem srečanju med Bushem in Gorbačovom, ki bo od 30. maja do 3. junija. Ševardnadze in Baker pa se bosta ponovno sestala v Moskvi 16. maja. Predstavnik Kremlja in Baker kljub vsem naporom in dobri volji nista skrajšala razdalje, ki Moskvo in VVashing-ton ločuje od težko pričakovanega podpisa za redukcijo jedrskega orožja. Oba sta namreč priznala, da se skorajšnje srečanje med Bushem in Gorbačovom ne bo zaključilo z zgodovinskim podpisom, saj nista na tem področju zasledila kakega vidnejšega napredka. Ševardnadze je bil sicer manjši pesimist od Bakerja in menda ne izključuje možnosti, da bi na majskih pogovorih prišlo do odločilnih novosti in premikov. Nekoliko jasnejša pa so stališča Moskve in Washingtona glede združitve Nemčije. Ševardnadze se sicer še vedno ne strinja s predlogom, da bi nova Nemčija spadala pod okrilje NATO, vendar ne vztraja več pri zahtevi, da bi se odločila za nevtralnost, če ne more biti članica Varšavskega pakta. Bakerju je zato predlagal, da bi skupaj poiskali alternativno rešitev, ki bi zadovoljila vse. Glede zahteve po secesiji pribaltskih republik, pa ostaja washingtonska uprava trdna pri starih stališčih. Če bo Gorbačov skušal reševati ta problem s silo, se bodo odnosi med SZ in ZDA spet nevarno načeli. Ševardnadze je dejal, da ima Kremelj čisto vest in da o poseganju vojske v Litvi sploh ne govori. Problem zahteva politično rešitev, že dejstvo, da je do ponovnega srečanja med Bushem in Gorbačovom samo sedem tednov, pa bi moralo pomiriti ZDA, saj bi bilo nesprejemljivo, če bi se v tem razmeroma kratketf1 času Gorbačov odločil za drastične rešitve. Litovski indipendentisti pa ne odnehajo. V Vilniusu so včeraj priredili demonstracijo, ki se je je udeležilo več kot tristo tisoč ljudi. Manifestacija je trajala več kot dve uri, govornike, s predsednikom Landsbergisom na čelu, pa so stalno motili helikopterji, ki so preletavali park. V Rigi pa se je včeraj zaključil kongres latvijske KP. 240 od skupnih 792 delegatov se je izreklo za odcepitev od Moskve, ko pa je večina prekinila razpravo o tem vprašanju, so v znak protesta zapustili dvorano z napovedjo, da bodo sklicali avtonomen kongres. Lovci UNA VI enotno proti referendumu na včerajšnji manifestaciji v Rimu RIM Rimskemu sobotnemu prometu včeraj ni bilo pomoči. Tri večje manifestacije so poskrbele za to, da je bilo mestno središče povsem nedostopno avtomobilom in avtobusom. V Rimu so se namreč zbrali italijanski lovci, ki so demonstrirali proti skorajšnjemu referendumu o lovu, zbrali so se tudi zeleni-in naravovarstveniki, ki so organizirali protidemonstracijo. Za tretji protest so poskrbeli osnovnošolski učitelji. Po številu udeležencev je vsekakor izstopala protestna akcija članov UNAVI, vsedržavnega združenja lovskih družin. Do glavnega mesta so se pripeljali s 600 avtobusi, saj je v Rim prišlo več kot 40 tisoč lovcev, ki odločno kritizirajo vlado, ker še ni poskrbela za zadovoljiv zakon, ki naj bi urejal lov. Na protimanifestaciji naravovarstvenikov, ki zagovarjajo diametralno ' nasprotne postavke, pa je bilo dokaj pestro, saj so demonstrante pospremili domači prijatelji: psi, mačke in celo janček. Zastopniki lovskih družin med včerajšnjim protestom v Rimu (Telefoto AP) • Volitve dokaz zrelosti NADALJEVANJE S 1. STRANI čilne. Morda je najbolj tipičen izraz tega vsestranskega družbenega vrenja ravno število strank, ki se se vedno množijo kot gobe po dežju, čeprav jih na volitvah nastopa (na srečo) le kaka tretjina. Nastajanje različnih zvez in še prej alternativnih gibanj, je bilo v Sloveniji odraz objektivnih okoliščin in potreb, ki jim enopartijski sistem očitno ni mogel in ni znal zadostiti. Ta živo-pisana alternativa, še dokaj neurejena in v marsičem še začasno zarisana, ima dobršen del zaslug, da se je ritem demokratičnih sprememb odločno pospešil. Njena akcija je močno vplivala tako na razvoj dogodkov v Sloveniji, kot tudi drugod v Jugoslaviji, kar je pomemben prispevek dejstvu, da Slovenija na svoji demokratični poti že nekaj časa ni več osamljen primer. Skratka, kazalo bi, da so osnovni pogoji za uspešno demokratično preobrazbo slovenske družbe zagotovljeni. Kako bodo reagirali slovenski vo-lilci, bomo zvedeli v prihodnjih urah. Vsaka prognoza je kljub številnim anketam tvegana ob dejstvu, da gre za prvo tovrstno preizkušnjo. Toda že sedaj se je mogoče vprašati, ali bo očitna velika podobnost v programih na- stopajočih strank zadostno jamstvo, da bodo v bodočem, demokratično izvoljenem republiškem vrhu in njegovih najpomembnejših institucionalnih telesih obveljali resnični interesi slovenske družbe, ali se bodo razlike poglabljale na škodo učinkovitega in naglega ukrepanja. Ne glede na izid volitev bo ostalo potrebno odgovora sila pomembno vprašanje, ali se bo nova slovenska politična konstelacija sposobna na zrel in odgovoren način spopasti s težkim gospodarskim in družbenim položajem, ki mu ni videti ne hitre ne lahke rešitve. Ni namreč dvoma, da bo mogoče to nadvse nehvaležno nalogo izpeljati le ob čimvečji politični stabilnosti. Naravno je, da tudi Slovenci izza meje gledamo na te volitve z izrednim zanimanjem, saj so v bistvu del nas, kakor bodo del nas tudi njihove posledice, pa čeprav ne gremo na volišča. V tej preizkušnji vidimo tudi zase nove možnosti, ki jih lahko prinese vsakršna nadaljnja stopnja razvoja, ki bo avtentično demokratičen in torej tem-večje jamstvo, da bo matična republika vse bolj upoštevala tudi interese Slovencev, ki živijo blizu in daleč izven njenih meja. • Slovenija voli NADALJEVANJE S 1. STRANI stimi strankami, tremi državljanskimi listami in še nekaj ducati neodvisnih kandidatov. Izbira je široka, čeprav je v bistvu razdeljena na tri velike bloke: obe levi tradicionalni stranki, povsem alternativni Demosa in pa na liberalce, ki upajo, da postanejo jeziček na tehtnici. Volilna kampanja je bila ostra, načelna, zelo poglobljena. Toda ni bila žaljiva, ohranjen je bil občutek za mero. Nekateri slovenski politiki se s temi ugotovitvami ne bodo strinjali, toda časnikarji, vajeni italijanskih volilnih mahinacij, so povsem drugačnega mnenja. Ohranjena je bila visoka kulturna raven, ni bilo nizkih udarcev. Razloga sta dva. Prvega gre iskati v veliki kulturi slovenskega naroda. Slovenska družba je dozorela, dosegla je izredno visoko kulturno in splošno civilizacijsko stopnjo. Drugič: ta družba ni izrazila v volilnem boju nobene skrajnosti. Na levi ni veterokomunistov, ni boljševikov nobene barve, ali barvnega odtenka. Ni komunistov v klasičnem smislu besede. Je ZKS-Stranka demokratične prenove z rumeno zvezdo, ki je resnični prenovitelj, motor sprememb. Na desni ni fašistov, ni belogardistov, ni re-vanšizma, nič črnega ni, nič skrajno nacionalističnega oziroma šovinističnega. Nobena stranka se na kaj takega ne sklicuje, v volilni kampanji pa so bila v ospredju resna načelna vprašanja. Tudi pogledi na nekatera bistvena vprašanja si niso tako daleč in si niso tako nasprotujoči, kot je morda izhajalo iz volilne kampanje. Predvsem so vse stranke za demokracijo, strankarsko, resnično in pošteno. Morda je za las preveč vere, morda celo preproste in naivne vere, da bo demokracija sama rešila vse probleme, toda ni dvoma, da je to edini možni način vladanja in političnih odnosov med ljudmi. Vse stranke so za konfederativno ureditev Jugoslavije. Tu so razlike v načinu, v riziku take operacije in te razlike so lahko zelo velike in v bodočnosti tudi nevarne. Toda osnovna smer je v bistvu ista ali zelo podobna. Poudarek je na svobodni Sloveniji, Jugoslavija pa je prisotna samo v okviru nove državne pogodbe in resničnega skupnega interesa vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, na osnovi svobodnega razgovora in dogovora demokratično izbranih predstavnikov, kar je povsem drugo kot partijska monistič-na država, ukaz od zgoraj, prisila, nasilje. Seveda razlike so in med kampanjo so jasno prišle do izraza med vsemi političnimi strankami, ki se bore za zaupanje volilcev. To so razlike pri obravnavi konkretnih vprašanj, razlike v gledanju na preteklost in poudarjanju raznih plati zgodovinskega dogajanja. Tu je bil v trenutkih morda čutiti določen revanšistični ton, ki pa ni prevladal, predvsem pa ni v programu nobene stranke ali volilne formacije. Razlike so glede Jugoslavije. Demos izhaja iz suverenosti Slovenije takoj, ne glede na tveganje, drugi in predvsem prenovitelji so za razgovor, previdno in mimo korakanje celotne Jugoslavije v demokracijo. Če pa to ni mogoče, se tudi oni izrekajo za samoopredelitev in odcepitev. Včeraj se v Ljubljani ni zgodilo nič posebnega. Na centralnem komiteju ZKS-Stranke demokratične prenove je mirno, prisotni so člani predsedstva, ki trdijo: »Bomo prva stranka, največ glasov imajo prenovitelji.« To je seveda relativna večina. Zelo so ponosni na svojega Kučana, češ da se je imenitno odrezal na predvolilnem štiriboju na ljubljanski TV. V skupščini volilni in tiskovni uradi že delajo s polno paro. Akreditiranih je preko sto tujih dopisnikov, med njimi okrog dvajset iz Italije, vseh dopisnikov pa bo preko dvesto, saj prihajajo iz celotne Jugoslavije. Prišli so tudi že tuji opazovalci: kongresniki ZDA, člani pokrajinskih skupščin iz Avstrije in Italije. Na volilnem štabu kandidata za predsednika republike dr. Jožeta Pučnika je sicer živahno, vendar se predvolilna mrzlica umirja. Dr. Pučnik najprej ni želel govoriti s tujimi dopisniki, češ da mora spoštovati volilno premirje, njihovim željam pa se je uklonil, ko so mu pojasnili, da premirje ne velja za tuji tisk, saj bralci iz Italije, Anglije in ZDA ne bodo volili v Sloveniji in da je taka tudi uradna razlaga. Dr. Pučnik je prepričan v veliko zmago: »Demos bo po njegovem imel v parlamentu veliko večino, njegova socialdemokratska stranka od 10 do 14 odstotkov glasov, v prvem krogu ne bo zmagovalca za predsednika, v drugem pa je igra odprta.«. Tujim dopisnikom je ponovil svoja stališča o popolni suverenosti Slovenije, ki naj jo proglasi na prvi seji novoizvoljeni parlament, nato naj pride do izraza z novo slovensko ustavo in končno z referendumom, katerega je treba razpisati julija. Sobotna »Politika« ne posveča slovenskim volitvam niti vrstice. Zato pa slede strani in strani, v katerih dokazuje, kako je na Kosovu vse v redu, mirno in brez problemov, ko je notranje zadeve prevzela srbska policija. Neuradno pa se čujejo povsem nepotrjene vesti, da naj bi se v ponedeljek nadaljeval proces proti Vllasiju in da ga menda nameravajo prekiniti, ker ni bilo kršitve zakona. Beograjski tisk posveča še večjo pozornost nadaljevanju štirinajstega izrednega partijskega kongresa in pismu, katerega je poslal članstvu okrnjeni centralni komite ZKJ. O tem govori na zborovanju predsednik CK ZKS Bogdan Trifunovič, predvsem pa se je izrekla za »kongres in za Jugoslavijo« beograjska partijska organizacija. Skratka v imenu celotne Jugoslavije in soglasno s komunisti iz vse Jugoslavije zahtevajo nadaljevanje prekinjenega izrednega kongresa. Povsem drugačnega mnenja so makedonski komunisti, katerih centralni komite je zasedal v soboto. Zahtevajo razpust CK ZKJ, predvsem pa ostavko predsednika Pančevskega. Nič niso pomagale srbske grožnje, da bodo tudi proti Makedoniji uvedli gospodarsko blokado, v kolikor makedonska partija ne pristane na kongres in nadaljuje s podporo slovenskim prenoviteljem. Zvezne jugoslovanske partijske homatije so seveda sestavni del pritiska centralističnih sil in birokratsko boljševiških ostankov, ki so še vedno močni zlasti na jugu in s katerimi se še posebej veže JLA. Tu so nekatere resnične nevarnosti, ki pa ponovno niso povsem preprosto črno-bele, saj so tudi izjave najvidnejših jugoslovanskih vojaških poveljnikov kontradiktorne. Šef generalnega štaba generalni polkovnik Stevan Mirkovič pravi v intervjuju za srbsko revijo »Duga«, da armada pristaja na večstrankarski sistem.Nič tragičnega ni, če gre partija iz armade. Mirkovič ia JLA torej pristajata na večpartijski demokratični sistem. Povsem drugačen pa je odgovor o neodvisnosti in o slovenskih težnjah o odcepitvi. Vojska je garant integritete in suverenosti vsake, pa tudi jugoslovanske države. Nesprejemljiva je opcija ustvarjanja suverene Slovenije. To pa šef ge" neralnega štaba povezuje in ilustrira s Kosovim-kjer so pripadniki ene nacionalne skupine po' segli po orožju, da bi uresničili svoje cilje. »z orožjem se ne sme nihče igrati. Niti armada,8 zaključuje general Stevan Mirkovič. Brezigar in Longo o današnjih volitvah TRST — Na petkovi zaključni prireditvi slovenske opozicije, ki se združuje v Demosu, je posegel tudi deželni poslanec Bojan Brezigar. Predstavnik Slovenske skupnosti je na shodu izrazil prepričanje, da precejšen del javnosti in demokratičnih sil v Italiji želi uspeh te nove politične formacije, istočasno pa je izrazil željo, da novo slovensko vodstvo naveže konkretne stike z vsemi komponentami slovenske manjšine v Italiji. Ob današnjih volitvah je dr. Jožetu Pučniku poslal telegram tudi deželni tajnik KD Bruno Longo, ki je izrazil prepričanje, da bo znal kandidat Demosa »izkoristiti pričakovanja slovenskega naroda«. KONFEKCIJE OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 Nudimo vam vse pomladne in poletne modne novosti Želimo vam veselo veliko noč! POROČNI SEZNAMI Nudi MA NCIO am zbir PO IRflT o ir najboljše El iallh Rl f&l ; m m|te lektrooosi j- 1 _r. ilskii it =RV RES^ fHU v _ strojev In lestence, - S1- ■ BOE Kristali Sirca TRST — Stara Istrska cesta 2 — Tel. 820762 (pri nog. stadionu) Po petinštiridesetih letih danes v Sloveniji prve izrazito demokratične volitve Slovenski volilci izbirajo novo vodstvo J° nedeljo, potem pa še dvakrat: , ^trtek, 12. in v nedeljo, 22. aprila, v Sloveniji po dolgih petinšti-ddesetih letih enopartijstva, ponov-n° svobodne, tajne, neposredne, Pluralistične in sploh najbolj demokratične volitve. Obljubljajo, da odo resnično demokratične, na Preverjanje so povabili številne opazovalce iz tujine, tudi iz Italije. Vo-I ve bodo zanesljivo naj dražje do-meli saj bo za njihovo izvedbo porodnih kar 7 milijonov mark (skoraj milijard lir). In tudi najbolj kom-Phcirane. Ampak takšne je demok-- draga kajpak. Šaljivi Sloven-takole razlagajo: doslej smo ner-9an, ker smo lahko izbirali le med Preverjenimi partijskimi kandidati, ^ lej jih bomo imeli na voljo veli-0 m to mavrično strankarsko opre-mjenih, pa ne bomo vedeli, kako naljih volimo. i, v tej šali je tudi precej resnice. aJti volilni sistem so uspeli prav iim eno zakomplicirati, pri tem pa ,. Pomaga še tridomni parlament, r stvar še dodatno zapleta. Slovenca (in občinske) skupščina ima na-i ec še vedno tri zbore: zbor zdru-n ne9a dela, zbor občin in družbe-sj°Plitični zbor. V prva dva bodo po-hce volili po večinskem sistemu vav.zd°r občin bo veljala absolutna lar a' za zbor. združenega dela re-tie1Vtla večina.) V družbenopolitič-111 zboru se bodo pomerile stran- ke, zanj bo pa veljal proporcionalni sistem. Posamezne stranke bodo v njem osvojile toliko poslanskih mest, kolikor jim jih bo pripadalo glede na odstotek dobljenih glasov. Obkrožanje na glasovnici za družbenopolitični zbor bo dokaj zapleteno. Volilci bodo lahko obkrožili strankarsko listo in s tem dali svoj polni glas svoji stranki. Lahko bodo svoj glas razdelili med dve ali več strank, s tem ga bodo razdelili na polovico, tretjine, (razpršili bodo svoj glas, lahko pa se bodo opredeljevali tudi za posameznike ž različnih list in spet svoj cel glas razdelili na več delov, za več kandidatov. Komplicirano, ni kaj, zato se bojijo, da bo precej glasovnic za DPZ neveljavnih. Škoda, ker se bo prav v tem zboru najbolje izmerila politična temperatura Slovencev! V Sloveniji so se odločili, da bodo gradili parlamentarno demokracijo, zato je še kako pomembno, kdo od poslancev jih bo zastopal v skupščini. Vse pomembnejše odločitve bodo seveda sprejemali v parlamentu, z izjemo najpomembnejših (sprejemanje nove slovenske ustave, morebitni referendum o odcepitvi), o katerih se bodo Slovenci zanelsjivo odločali na referendumu. Pa kaže, da to volilcev pretirano ne vznemirja. Vsa njihova pozornost je že nekaj časa namenjena izbiri predsednika in članov predsedstva republike KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA R. SLOVENIJE Dr. Marko Demšar (predlagatelj ZSMS) Dr. Jože Pučnik (Demos) Milan Kučan (ZKS-SDP in Socialistična zveza Slovenija) Ivan Kramberger (samopredlagatelj) KANDIDATI ZA ČLANE PREDSEDSTVA (volijo se 4 člani) Ciril Zlobec (predlagatelj Socialistična zveza), dr. Dušan Plut (Demos), dr. Matjaž Kmecl (predlagatelj Krajevna organizacija SZDL Šmartno-Ta-cen), dr. Slavoj Žižek (ZSMS), dr. Alojz Križman (ZSMS), dr. Peter Novak (SZDL), Franc Miklavčič (Demos), Ivan Oman (Demos), dr. Dimitrij Rupel (Demos), dr. Boštjan Zupančič (ZKS-SDP), dr. Bogdan Oblak (ZSMS), dr. Miroslava Geč-Korošec (SZDL). Slovenije. Ta kolektivni organ, ki mu počasi zahaja zvezda na slovenskem nebu (vedno več je pristašev ukinitve predsedstva) in predsednik . imajo relativno malo pristojnosti. Med pomembnejše sodijo stiki z drugimi predsedstvi republik in zvezo v Beogradu, večja pa so tudi pooblastila v primeru vojne nevarnosti in vojne. Slovenski volilci bodo že v nedeljo izbrali predsednika predsedstva med Milanom Kučanom, Jožetom Pučnikom, Markom Demšarjem in Ivanom Krambergerjem. Tisti, ki bo zmagal, bo moral dobiti absolutno večino, kar pomeni čez 50 odstotkov oddanih glasov. Če nihče od kandidatov ne bo dobil ab- Volitve v Sloveniji na TV Ljubljana V nedeljo ob 8.35 Danes volimo 13.00 Danes volimo 18.20 Danes volimo 21.00 Zdravo, vmes podatki o volitvah 23.35 Kako smo volili 1.50 Kako smo volili V ponedeljek: 21.25 Kako smo volili ... in na TV KoperCapodistria V nedeljo ob 19.00 Volitve v Sloveniji solutne večine že to nedeljo, v prvem krogu, bo drugi krog glasovanja 22. aprila - med tistima dvema, ki sta dobila največ podpore volilcev. Za člane predsedstva, teh je na glasovnici kar dvanajst, volijo pa štiri od njih, velja relativna večina. Zmagali oziroma v predsedstvo bodo prišli tisti štirje, ki bodo dobili največ glasov. Po končanih volitvah se bo najprej konstituiral parlament, poslanci bodo izvolili tudi skupščinske vodilne funkcionarje, potem pa bo prišla na vrsto vlada, oziroma sedanji izvršni svet. Kdo bo mandatar, je odvisno od tega, katera stranka ali koalicija bo najmočnejša, sicer pa predsednika vlade predlaga predsedstvo, izvoli ga pa skupščina. In še nekaj slovenskih volilnih posebnosti. Kakih štiri tisoč volišč po Sloveniji bo tokrat moralo poskrbeti za popolno tajnost glasovanja, kar doslej ni bil običaj. V zbore združenega dela bodo lahko volili svojega predstavnika tudi tujci, seveda to velja le za mešana podjetja. Svojega poslanca v parlament bodo volili tudi predstavniki italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Predviden je volilni molk, ki bo tajal 24 ur pred volitvami. Za prekršek so v volilnem zakonu predvidene tudi denarna in celo zaporna ka- zen NADA MAVRIČ Stranke, ki nastopajo tokrat na volitvah v Republiki Sloveniji ^°Munita italiana seH?ednik: Boris Bertoni da,ez stranke: Piran štn,,?1 Ustanovitve: 22. januar 1990 St!!11!? Članov: 100 vijc) 3 deluJe na območju, kjer ži-tj jyl)tlpadniki italijanske narodnos-liški afjto?ila b0 na volitvah v repub-le v uružbenopolitični zbor, vendar jan ,en°ti, kjer volijo delegate itali-jjg ke narodnosti. Nastopila bo tudi °b lVo.lltvah v skupščino skupnosti °bal 'v! °l)Cin in v skupščine treh Up nin občin, kjer imajo tudi samo-četr'Vn° narodnostno skupnost kot 11 zbor občinske skupščine. seu^dnik: Martin Berishej števn1 ustanovitve: 10. februar 1990 danov: 1200 čepr deluje v Sloveniji samostojno, ratičn 16 s!cer sestavni del Demok-pr0or® zveze Kosova. Glavna točka da, V, ,ma: suverenost vsakega naro-statiic Albancev, ki naj bi dobili us naroda. Serif-ednik: Dragan Černetič datu* Maribor števn ustanovitve: 14. marec 1990 Sti 1tnov: 1500 Vsern ni se sicer ukvarja pred-tep,;, Z vPrašanji pokojninskega sis-V’ Se je priključila Demosu (De-ratična opozicija Slovenije). ZLV0EgNSDKA DEMOKRATIČNA ^nbe!!1?^ izvršilnega odbora: dr. H|r! Požarnik datpjp ^ubljana ^vUo^tanovitve: H- januar 1989 l kanka ■ °v: 3000 ek ^banir6 Članica Demosa. Od osta- slp^heip Se naibolj razlikuje v pou- irj 6hskf, Zavzemanju za samostojno (Q ? Wn- V°isko' za narodno spravo lt0jp leni času tudi za odcepitev konfederacijo). SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA (SKZ) tudi uradnikom in delavcem, ki jim grozi brezposelnost. predsednik: Ivan Oman sedež: Ljubljana datum ustanovitve: 12. maj 1988 število članov: 30.000 Članica Demosa. Bistveni poudarki iz programa: zavzemanje za klasično zadružništvo, spodbudno davčno politiko, enakopravnost kmeta v družbi, nacionalno agrarno politiko in gospodarsko samostojnost Slovenije. SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRANKA (SOS) S PODJETNIŠKA STRANKA predsednik: Rado Bergant sedež: Ljubljana datum ustanovitve: 1. februar 1990 število članov: 1000 Stranka deluje samostojno. Je pretežno stanovska organizacija, vendar svojega programa ne ponuja le obrtnikom in podjetnikom, pač pa predsednik: Lojze Peterle sedež: Ljubljana datum ustanovitve: 10. marec 1989 število članov: 12.000 Člani Demosa. Zavzemajo se za polno dostojanstvo in neodtujljive pravice človeka, za etični odnos do življenja, za novo ovrednotenje materinstva, za narodno spravo, za odpravo ideološke politike do Slovencev po svetu. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE (ZVEZA SOCIALISTOV) KS SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIjE predsednik glavnega odbora: Franc Golja sedež: Kranj datum ustanovitve: 27. december 1989 število članov: 1000 Članica Demosa. Največji del programa posvečajo gospodarskim vprašanjem, s posebnim poudarkom na položaju obrtnikov in zasebnih podjetnikov. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA (SOPS) predsednik izvršnega odbora: dr. Dušan Plut sedež: Ljubljana datum ustanovitve: 11. junij 1989 število članov: 2000 Delujejo v Demosu. Zavzemajo se za energetsko varčen in slovenskim pokrajinam prilagojen razvoj malih in srednjih industrijskih obratov, obrti in turizma ter zdravega pridelovanja hrane, za ekološko pretehtan razvoj Slovenije (suverene, po referendumu morebiti vključene v konfederacijo). SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE (SDZS) SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE predsednik: dr. Jože Pučnik sedež: Ljubljana datum ustanovitve: 16. februar 1989 število članov: 5000 Članica Demosa. Zavzema se za učinkovit gospodarski sistem, nov model socialne države, varstvo narodnostnih manjšin, skrb za Slovence na tujem, ustreznejši pokojninski sklad, slovensko vojsko, za gospodarsko osamosvojitev Slovenije, preklic federalne pogodbe in po referendumu konfederativni status. ZSMS - LIBERALNA STRANKA J. F n n SLOVENSKA POT predsednik: Jože Smole datum ustanovitve: 27. april 1941 število članov: 39.000 Zavzema se za konfederacijo, za skladen gospodarski razvoj, pravno in socialno državo, varovanje človekovih in državljanskih pravic in svoboščin, parlamentarno demokracijo ter v svet odprto Slovenijo in Jugoslavijo. ZELENI SLOVENIJE (ZS) ZELENI S LOVEN I J E ZKS STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE predsednik CK: dr. Ciril Ribičič datum ustanovitve: 4. februar 1990 (datum iz registra, sicer pa je bila KDS ustanovljena 17. aprila 1937) število članov: 96.000 S svojim delovanjem je, kot pravijo v programu, spodbujala slovensko pomlad. Spremenili so se v stranko, ki se zavzema za evropsko kakovost življenja. Obljubljajo: novo slovensko ustavo, poštenost do preteklosti, zeleno, človeku prijazno Slovenijo v okviru konfederacije. ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV (ZDU MARIBOR) predsednik: Dušan Polovič sedež: Maribor datum ustanovitve: 8. februar 1990 število članov: 8000 Delujejo samostojno. Na volitvah bodo nastopili le v Mariboru. ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV (ZOEO) *ODA. ▼ predsednik: Jožef Školč datum ustanovitve: 12. oktober 1943 število članov: 8000 Naslednica Zveze socialistične mladine (zdaj ZSMS pomeni Za Svobodo Mislečega Sveta). Zgledujejo se po liberalcih Zahodne Evrope, v popolni liberalizem pa vnašajo socialni in ekološki korektiv, varstvo potrošnikov in skrb za družinske kmetije. Izvirni so v viziji gospodarske samostojnosti v obliki Jugoslovanske gospodarske skupnosti s kotizacijo in carinsko unijo. Velik poudarek ženski politiki in skrbi za subkulturo. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE (ZKS-SDP) predsednik: Dragiša Marojevič sedež: Ljubljana datum ustanovitve: 21. november 1989 število članov: 9000 Zavzemajo se za večstrankarsko in demokratično SR Slovenijo v okviru SFR Jugoslavije, za enakost pravic in dolžnosti občanov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. V stranki so včlanjeni predvsem srbohrvaško oziroma srbsko govoreči državljani Slovenije. Na volitvah pa nastopajo tudi DRŽAVLJANSKA ZELENA LISTA samostojnih kandidatov, ki jih ne predlagajo stranke, prav tako ne želijo postati nova stranka; LISTA NEODVISNIH, na kateri bodo samostojne kandidatke poskušale zapolniti vrzel na listah drugih strank, kjer je tokrat rekordno malo žensk; NEODVISNA LISTA NOVIH DRUŽBENIH GIBANJ - zagovorniki Slovenije brez vojske in nukleark, brez diskriminacije po spolu usmerjenosti, brez norišnic, z enako zastopanimi ženskami in manjšinami v politiki. (ZŠ) Po dolgih letih molka sekcija Italijanov na Lošinju KOPER — Še ni leto naokrog, ko so v Cresu na istoimenskem otoku ustanovili Sekcijo Italijanov. Duša take organiziranosti kulturnega delovanja italijanskega dela prebivalstva, lekarnar Toič, zadovoljno omenja pomembne sadove ponovnega dela... Ta konec tedna, v petek zvečer, so na svoj račun prišli avtohtoni Italijani na otokih Lošinj in Mali Lošinj. Po poldrugo leto trajajočih pripravah so v mestu Mali Lošinj odprli novo sekcijo. Zasluga gre nedvomno Uniji Italijanov Istre in Reke in pomoči tržaške Ljudske univerze, ki pomeni uradno vez manjšine z matično Italijo; še tolikšna prizadevanja obeh pa je bila zaman brez pravega posluha in pripravljenosti župana občine Cres Lošinj Juliana So-količa, ki je, mimogrede, diplomiral na ljubljanski univerzi in goste pozdravil tudi v italijanskem jeziku. »Ganjem sem, ko znova stojim na tem odru,« je dejal Stellio Capelli, predsednik novoustanovljene Sekcije Italijanov v Malem Lošinju. »Z njega sem odšel pred 35 leti z zadnjo predstavitvijo prireditve »Lošinj poje«, tedanjega italijanskega kulturnega krožka. Zadnjo smo zapeli pesem, ki so jo pevke okteta Otočanka danes prvo. Peli smo vsi, komaj slišno, kajti bila resnično zadnja! Padle so zavese, ugasnile so se luči. Postalo je temno in ta tema je trajala 15 let. Danes obljubljamo, da se bomo kar najhitreje vrnili na ta oder z našo besedo, delom in kulturo. Hvala vsem, ki so nam pri tem pomagali!« »Morda bodo že čez čas možnosti za drugačno organiziranost Italijanov na otoku,« je dejal predsednik Unije Italijanov Istre in Reke in dodal upanje o ureditvi prostorov Skupnosti. Luciano Rossit je v imenu ljudske univerze v Trstu izrazil pripravljenost na sodelovanje in upanje, da bo tudi na tem lepem otoku moč izpeljati vse oblike dela, ki omogočajo varstvo in razvoj avtohtone italijanske narodnostne skupnosti. »Prisotnost italijanske kulture naj obogati vse, ki tam živijo, tudi pripadnike večinskega naroda, ki imajo svojo tradicijo, vredno vsega spoštovanja.« V pozdravnem nagovoru na slovesnosti v obnovljenem gledališču in kinodvorani v Malem Lošinju se je župan Juliano Sokolič spomnil vseh otočanov italijanske narodnosti, ki so prispevali razvoju tamkajšnjih krajev. Zavzel se je za sodelovanje tudi na področjih turizma, ki je zagotovo otoški paradni konj, v ladjedelništvu in ekološki zaščiti Jadranskega morja. Pripravljajo se na organizacijo svetovnega prvenstva v podvodnem ribolovu, ki jim ob napovedani prisotnosti tekmovalcev iz 25 držav pomeni velik izziv. Novo turistično sezono pričakujejo z optimizmom, v kar jih vodijo najboljši rezultati cele vrste minulih poletij in dejstvo, da se k njim vračajo isti turisti. Turističnih in gostinskih zmogljivosti imajo dovolj, želijo si le izboljšati kakovost uslug, pri čemer upajo na pomoč tujega kapitala. Kljub mrzlemu in deževnemu vremenu je bilo srečanje v Malem Lošinju polno topline in zadovoljstva. Dvorano »Vladimira Nazorja« so napolnili številni predvsem starejši otočani in pogumno povzeli besedo v nikoli pozabljenem italijanskem narečju. Slovesnosti so odlično prispevale domačinke okteta Otočanka in mandolinisti kulturno-umetniške-ga društva »Fratellanza« z Reke. Gostje so ob sprejemu v prostorih občinske skupščine njenemu predsedniku izročili spominsko darilo, novoustanovljeni Sekciji na pot pa knjige. MIRJAM MUŽENIČ Priljubljeni slovenski tednik Telex prenehal izhajati Slovenska pomlad uvaja novosti tudi v založniških dejavnostih LJUBLJANA — Prejšnji teden je prenehal izhajati Telex, eden najbolj priljubljenih tednikov ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let v Sloveniji. Glavni vzrok za prekinitev dejavnosti je bilo stalno padanje naklade; medtem ko je leta 1987 imel še 22 tisoč naklade na številko, je predlani zdrknil na 19 tisoč, odtlej pa se je njegova agonija še bolj stopnjevala. V začetku tega leta je naklada Telexa padla na 6.700 izvodov. Vodstvo Telexa je v tem času skušalo marsikaj ukreniti; najbolj obetaven je pred letom dni izdelan predlog, da bi revijo tiskali v srbohrvaščini. To bi omogočilo njen prodor na sosednja jezikovna območja v Jugoslaviji, vendar je ta poskus pozneje propadel. Ena najbolj pogostih kritik na račun Telexa je bila, da je tednik preveč intelektualno usmerjen, v poslovilnem uvodniku pa je glavni in odgovorni urednik Telexa Uroš Mahkovec omenil tudi druge težave, med drugim blokade v matični hiši ČGP Delo. Primer Telexa ni edini tovrstni primer v Sloveniji. Podobna usoda je decembra doletela tudi tednik Komunist. Ta je v drugem šestmesečju lani imel celo 75 tisoč naklade, vendar hkrati tudi zelo visoko remitendo (to je neprodanih izvodov). Proti koncu leta je Komunist izhajal v dvojnih in celo trojnih številkah. Namesto Komunista je ZKS ustanovila revijo Evropa zdaj (ime je dobila po enem od najbolj priljubljenih gesel ZKS - Stranke demokratične prenove v predvolilnem boju), vendar tudi ta poskus se ni posrečil. Ukinitev Telexa in Komunista priča o spremenjenem odnosu bralcev do nekaterih, še do nedavnega odmevnih listov. Nek drugi primer tega je satirično-humoris-tični list Pavliha, to je časopis, ki je zaradi svojih pikrih zbadljivk na račun politike še pred nekaj leti privabljal del tako imenovanih resnih bralcev. Tudi Pavliha se zadnja leta sooča z zelo resnimi težavami; junija se je iz tednika spremenil v štirinajstdnevnik, njegova naklada pa je ob koncu 1989 znašala 4.500 izvodov, kar je 2.500 manj od naklade ob koncu 1987. Zanimivo pri tem je, da je tudi Mladina izgubila nekaj bralcev. Njena naklada trenutno znaša 65 tisoč izvodov, medtem ko je lani presegala mejo 70 tisočev. Vzrok za rahel padec naklade je v tem, da se je vloga Mladine posebno v zadnjem času bistveno spremenila. K temu je pripomoglo uvajanje demokratizacije v javno in politično življenje ter čedalje bolj kritični novinarski pristop številnih drugih časopisov. Med tistimi, ki razširili krog bralcev je na primer glasilo Slovenske demokratične zveze Demokracija, ki je januarja iz štirinajstdnevnika zraslo v tednik. Vendar Demokracija nima značaja pravega poiitično-informativnega tednika; to vrzel je skušal zapolniti Telex, vendar še zdaleč ni dosegel ravni kot jo je na primer zagrebški Danas, ki ga tudi v Sloveniji precej berejo. V predvolilnem obdobju je na področju tiska v Sloveniji prišlo še do nekaterih drugih sprememb. Ena od novosti je, da se je SZDL (sedanja Socialistična zveza Slovenije) na prehodu z lanskega v to leto odpovedala vlogi ustanovitelja in izdajatelja časopisov in revij. Ljubljanski Dnevnik si je takoj za tem prilepil naziv »neodvisni«, nekaj podobnega so skušali tudi ostali časopisi, vendar do pravih zasukov (vsaj v konceptu in vsebini množičnih medijev) bo bržkone prišlo šele po volitvah. Kakorkoli že (delen) umik SZDL umik s področja množičnih medijev, je odprl vrsto novih problemov; poleg vprašanja ustanoviteljstva in izdajateljstva, so nekateri celo odprli vprašanje lastnine nad mediji. Podobno kot za tisk velja nekaj podobnega tudi za področje radijske in televizijske difuzije. Glede dnevnega časopisja je razmerje med tremi dnevniki ostalo v glavnem nespremenjeno. Delo ima po najnovejših podatkih 102 tisoč naklade (konec 1987 109 tisoč), Dnevnik 59 tisoč (nespremenjeno), mariborski Večer 55 tisoč. Kar zadeva ostale revije pa je Nedeljski dnevnik imel 213 tisoč naklade, Jana 65 tisoč, Stop 62 tisoč in Naša žena 40 tisoč. L VOGRIČ Polne mreže a prazne kuverte IZOLA — Čeprav je zimski čas v bistvu čas mrtve ribiške sezone, se ribiči izolskega Delamarisa že od januarja naprej z ribolova vračajo s polnimi mrežami rib. Zahvaljujoč se vnovičnemu množičnemu pojavu drobne plave ribe v Tržaškem zalivu in istrskem predelu Jadranskega morja v tem času se ulov iz meseca v mesec stalno povečuje. Tako so v prvih treh mesecih v mreže zajeli že 1320 ton sardel in sicer 300 ton v januarju, 420 ton v februarju in 600 ton v marcu. Samo v prvih treh aprilskih dneh pa so nalovili okoli sto ton sardel, tako da je pričakovati nov mesečni rekordni ulov. Vsaj enemu se nasmiha sreča, bi človek takoj pomislil. In ribičem, katerih osebni dohodek je odvisen od količine nalovljenih rib, bi še naprej privoščili tako obilen ulov. Vendar ribiči na vso stvar gledajo s povsem drugega zornega kota in Delamarisovi ribiči so pred dnevi celo zagrozili, da ne bodo več odpluli na ribolov. Kje je razlog za njihovo jezo in nezadovoljstvo? V zamrznjenih plačah, seveda. Enako število bark je namreč v novembru, ki predstavlja osnovo za plače za vse nadaljnje mesece, nalovilo pol manj rib. Ker še vedno velja tudi interni pravilnik o nagrajevanju ribičev, ki sloni na razmeroma zelo nizki osnovi in krepko raztegnjeni stimulaciji, ki je odvisna od količine ulova, bi torej ribiči morali v marcu zaslužiti dvakrat več kot novembra. Vendar je Markovičev ukrep, ki je plače zamrznil na novembrsko osnovo, v bistvu zamrznil tudi veljavni pravilnik o nagrajevanju. IZTOK UMER Za nabavo koncertnega klavirja Pomagajmo špetrski »Glasbeni šoli«! ŠPETER — Iz Špetra prihaja poziv. Prihaja iz Glasbene šole, ki si je nabavila koncertni klavir in ga mora še plačati. »Naši gojenci - razlaga direktor Nino Specogna - se znajdejo v velikih težavah, ko gredo v druge šole, ko morajo premeščati skoraj nepremostljive težave. Svoje znanje morajo pokazati na klavirjih, ki so jim nepoznani, ker so se izšolali na povsem drugačnih glasbenih instrumentih. Zato tudi ne morejo pokazati vsega, česar so se naučili v naši šoli.« Pri vsem tem je treba tudi dodati, da gojence zelo skrbi državni izpit, ki ga morajo po končanem šolanju opraviti na koncertnem klavirju, medtem ko so doslej svoje znanje nabirali na navadnem pokončnem klavirju. Špetrska Glasbena šola si je zato nabavila koncertni klavir, potrebuje pa gmotno pomoč. In- vesticija je bila za šolo zelo visoka. Del stroškov je z raznimi prispevki že krila (sam predsednik Dežele Adriano Biasutti je prispeval pol milijona lir), potrebuje pa še dodatna finančna sredstva. Gojenci šole so ga »uporabili« tudi včeraj, ko je bil v špetrski občinski dvorani Pomladni koncert, na katerem so sodelovali tudi gojenci iz Glasbenih šol iz Kanalske doline in iz Tolmina. Nabiralna akcija je torej v polnem teku. Špetrska glasbena šola vsekakor poziva širšo slovensko javnost, da bi ji ob tej priložnosti priskočila na pomoč. Odprt je tekoči račun na denarnem zavodu Banca Popolare v Špetru, štev. 50118, v obliki darov in prispevkov pa morebitne prispevke sprejema tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Istrska kuhinja v Divači SEŽANA — Restavracija Ristnik iz Divače prireja od 8. do 16. aprila dneve istrske kuhinje s specialistom kuharjem iz Rabca. V Ristniku, ki so ga pred dvema letoma obnovili in ob tem uredili tudi prenočišča, vsako leto popestrijo turistično ponudbo na najrazličnejše načine. Letos so se odločili, da bodo gostom ponudili tudi izvrstne istrske specialitete, ki jih bo pripravljal hukarski mojster iz Rabca. Tako naj bi bili velikonočni praznik prijetnejši. _oks_ Gospodarski dopis iz Slovenije Evropa za volilne namene Ostri predvolilni boji so dodobra razburkali slovensko gospodarsko življenje. Zlasti cenjeni so najrazličnejši gospodarski analitiki, ki znajo pripraviti in prikazati najrazličnejše podatke tako, da so uporabni za posamezne predvolilne namene določenih strank. Namernega (in nemarnega) uporabljanja gospodarskih podatkov je bilo toliko, da je zdaj skorajda že vsak podatek, ki je bil uporabljen za strankarske namene, nezanesljiv in neuporaben. Taki so zlasti podatki o denarju, ki ga mora Slovenija prispevati v zvezne blagajne, podatki o obremenjenosti gospodarstva (torej o tem, koliko država jemlje gospodarstvu za svoje potrebe), podatki o tem, koliko je jugoslovanski dinar precenjen, koliko je zadolžena Slovenija in koliko Jugoslavija... Opaziti je, da so pogosto uporabljeni predvsem podatki (končno so upali z njimi na dan!), ki dokazujejo, kako močno je Slovenija izkoriščana in kako veliko denarja se iz Slovenije pretaka- v ostale dele države. Ti podatki so uporabljeni v dva namena, ki imata isti imenovalec: zagotoviti slovenski državi močnejši gospodarski temelj. Močnejšo gospodarsko moč naj bi si ta slovenska država (po prepričanju glavnih strank) lahko zagotovila na dva načina. Ene stranke zagovarjajo popolno gospodarsko osamosvojitev. Tem politikom odgovarja ideja o odcepitvi Slovenije. Drugi del pa vidi poroštvo za gospodarsko rast v gospodarski suverenosti, ki jo lahko prinese jugoslovanska konfederacija. Volilni boj je te razprave tako razvnel, da se je skorajda pozabilo na glavno stvar: kaj storiti za nov gospodarski zagon, ki bi lahko pospešil gospodarsko krepitev republike? Ker je jasno, da gospodarskega napredovanja ni možno doseči brez naložb, bi se morale stranke spopasti prav s tem problemom. Morale bi natančno predlagati, s čem pospešiti naložbe, kje dobiti denar zanje, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji. Gre za dokaj zapleten vozel, ki se ga je težko lotiti, če ni dokaj natančno izdelane vsesplošne gospodarske strategije. Takšnega obsežnega strankarskega projekta pa v glavnem ni, čeprav skušajo posamezne stranke dokazovati, da ga imajo. Še republiška vlada nima kaj pomembnega ponuditi, razen vsesplošno sprejete ideje, da je slovenski gospodarski razvoj mogoč samo, če se bo Slovenija močno odprla v Evropo. Ne smemo sicer biti krivični in očitati vladi, da ni storila ničesar, ( saj so po njeni zaslugi vezi s posameznimi regionalnimi skupnostmi v Evropi vendarle precej ojačene in dajejo možnost za močnejše gospodarsko sodelovanje. Vendar pa je res, da je Slovenija na tem področju prepočasna. Nekaj zaradi »jugoslovanske krivde«, saj se je šele v zadnjem času slišalo kričanje o slovenskem separatizmu, ki da je vidno v iskanju evropskih povezav, precej pa zaradi neizkušenosti pri pogajanjih s tujci, nekakšne bojazljivosti in previdnosti, pa tudi zaradi marsikatere nedorečenosti in nejasnosti v novih zakonih, ki urejajo te zadeve. Nekaj pa se vendarle premika. Slovenija se pripravlja na odprtje slovenskega predstavništva v Bruslju, bori se za stalen sedež sekretariata delovne skupnosti Alpe-Jadran v Ljubljani, skuša dobiti v Ljubljano sedež skupnega evropskega televizijskega informativnega programa, prizadeva pa si, da bi v Ljubljano pripeljala tudi nekatere tuje finančne organizacije kot zametek bodočega finančnega središča. Napovedi, ki sicer na zunaj kažejo, kako živahna je slovenska gospodarska diplomacija, pa so zgolj - napovedi brez zanesljiva garancija, da bo od tega tudi kaj izpeljanega. Tudi o znanem WTC v Ljubljani (World Trade Center) je bilo pred časom »že vse dogovorjeno«, zdaj pa se je zvedelo, da še zanj lokacija ni dokončno določena. Hkrati pa so bile vse te napovedi izrečene v eni sapi in v povsem določenem trenutku - v vrhuncu volilne histerije, zaradi česar se ni moč znebiti občutka, da so bile uporabljene v volilne namene. Ko se bo torej volilna napetost polegla, se bo izkazalo, da zamujamo in da nas najbrž v Jugoslaviji ponekod prehitevajo in se ne ozirajo na jugoslovanski konvoj. Pri tem mislimo zlasti na Srbijo, ki hlastjajoče zgrabi vsako idejo 0 uporabi tujega kapitala. Dve sta. zelo ilustrativni: gradnja hitre železnice med Beogradom in Budimpešto in gradnja avtoceste med tema dvema mestoma. Hkrati pa so npr. že ustanovili tudi svojo agencijo za sodelovanje s tujimi partnerji, od katere pričakujejo, da bo pomagala tujemu kapitalu v srbsko gospodarstvo. Ne čakajo torej, 'kaj se bo zgodilo na zvezni ravni, ampak gredo po svoje, kot da so že konfederalna enota. Mi pa o konfederaciji (ki vsakemu za sebe omogoča hitrejše korakanje v Evropo) žolčno modrujemo-JOŽE PETROVČIČ Jakoba Rudo sem se v resnici Pravi; in upam, da bo do takrat kon-;• n,Jra odidem od tukaj (pismo iz Pu-la bratu Karlu 10. avgusta 1898, op. /')■ To bo vendar enkrat nekaj, na ar bom lahko z opravičenjem pono-Sen. Kljub vsej poeziji bo žaloigra Q«° dramatična, da bo celo za slo-enski oder dobra. V prenesenem po-‘henu bo vsebina razpad tihe, staro-'ravne, sentimentalne poezije v hrup-,ej?i modernem življenju. Godila se o na velikem posestvu, recimo Karla Motnika, nedaleč od malega mesta.« n • o/o dramo ti pokažem takoj, ko Pridem v Ljubljano in polagam ti že Poprej na srce, da mi jo pohvališ, ko-ikor se bo dalo. Jaz tega potrebujem. zalibog je tako vsakdanja, tako licejska, da se boš moral silno pre-roogovati. Ti, senzitivna duša! Da, napisal sem celo par ginljivih prizorov, ' so sicer zelo na svojem mestu a ki ?e kljub temu ženirajo (pismo Otonu Zupančiču 21. avgusta 1898).« »Čital ra, da bodo igrali 16. marca mojega udo- Jaz sem radoveden, kaj bodo Pravili iz njega; mnogo ne bodo jp°9b, ker je delo preveč nezrelo. Kar na vsem, to je gladki dialog (pismo °tu Karlu 9. marca 1900).« c 'ako je mislil, in še hujše, Ivan Lhihr 0 svo/r drugi drami, ki so jo v ko bJian* uprizorili pred skoraj natan-dv ^eve^desetimi leti v napol prazni °rani in ponovili šele oktobra, ker dal>V-e^a Vrrdi«, kar je marsikomu sko° Že tikrat misliti o stanju sloven-in ,eatra- Ko ne bi šlo za praznik v ^daljevanje Cankarjevega ciklusa dqlVenskem stalnem gledališču, bi bil ° to rnisliti tudi danes nam, saj je dom na Petkovi premieri v Kulturnem tlll našprin nhčinstvn m ni n in in sreJu našega občinstva malo in še ken?' 50 se imenitnemu gledališ-t0 SU dogodku odzvali iz Ljubljane. A e^da ni naš problem, zato se raje getimo »Jakobu Rudi«, Cankarjevi cenj - ^ /° le sam pisatelj najmanj hjut In.ki mu je, predvsem pri pisa-v Oo e,,'e9a dejanja (vrgel ga je celo Žani in si z gorečim papirjem pri- veg C1goreto, kot pravi), delala naj-da ; ezav- Kljub temu lahko rečemo, napoy »Jakob Ruda« svojo težo in bij) °Veduje vrsto elementov, ki __ dram^h^Hi za Poznejšo Cankarjevo za razd° pisan/e- V prvi vrsti gre tu Stevaiienost človeka; in potem na-ku: v ° naPrei kar na tekočem tra-metn^ašan>e človekove morale, in etik0 ‘n umetnosti, pridobitništva neo,, -e' Poezije in prozaičnosti, praz-nto Zlvtjenja, filistrstva (če uporabi-ijubezn^n‘ izraz z začetka stoletja), krivdi11’ Praznine, sreče in obupa, zan0 i ^esnično, vse to je šele naka-je, P? tam izpostavljeno izrazite-narni • s,rae Pa tudi z velikimi prazni-vim I?. nedorečenostjo, s pomanjklji-ki niSo 'kovanjem posameznih likov, a venr(USfrezno razvo/no opredeljeni, fneiči,»t?rIe s SV0i0 psihologijo in ijevaio r°Vaniem’ kar vse je uteme-nra clr,iI)ankaTievo idejo o propadale si cenega sveta. Kajti Cankarju tako Predvsem za Idejo in niti ni kudaPnmembno, da je bil »Jakob Vno združenie partizanov -tif • ' Vsedržavno združenje poli-v nih preganjancev ANPPIA in c_ težavno združenje deportiran-,,v nacistična taborišča ANED. p-P OVorila bosta pokrajinski pod-Lj^ednik VZPI-ANPI sen. Paolo Aw. In pokrajinski tajnik VZPI-la * Dušan Košuta, predsedova-n°S( , bo Tjaša Kocman. Sloves-ki ^ pesmijo pospremil moš- PouriSVečanostI° želij° prireditelji strak riti zavzemanja, da vojnih hto, 1 ne bi nihče pozabil, in za-VpnvP. da bi italijanske oblasti Or,*-*6 spremenile strelišče pri uPcmah v Park miru. Kljub izredni negostoljubnosti mesta Na tržaške trgovce pada »jugo mana« Tržačani so se ob prejšnjih koncih tedna, odkar pre-pljavlja mestno središče množica jugoslovanskih kupcev, naučili, da je ob sobotah bolje pozabiti na avtomobil. Neprijetno vreme in siten dež pa je včeraj marsikoga spravil za volan, tako da je bil promet sredi dopoldneva v popolnem kaosu. K temu je prispeval še protest pokrajinskih uslužbencev, ki so v sprevodu manifestirali na središčnem Trgu Vittorio Veneto, na Nabrežju in okrog Trga Unita pa se je vil sprevod učiteljev, staršev in učencev osnovne šole Petit-ti di Roreto. Starši namreč že tri mesece pritiskajo na občinsko upravo, naj ne ukine te šole, včeraj opoldne pa so nekateri začeli celo z gladovno stavko. Njihov kombi, ki so ga parkirali pred občinsko palačo na Trgu Unita in opremili z lepaki ter transparenti, pa ni pritegnil pozornosti jugoslovanskih kupcev, ki imajo v Trstu čisto drugačne skrbi. Potem ko prevozijo tudi osemsto kilometrov in z veliko težavo najdejo parkirni prostor, se zanje začne tekmovanje s časom, saj morajo v nekaj urah nakupiti toliko stvari, da se jim potovanje splača. Z Markovičevimi ukrepi so postali praktično vsi italijanski artikli, od toaletnega papirja in živil do oblek, občutno cenejši kot v Jugoslaviji. Od sobote do sobote se število prehodov - predvsem pri Fernetičih, na Pesku in pri Rabu-jezu - veča, tako da računajo, da je marca prišlo v Trst več kot sto tisoč Jugoslovanov. Količinsko je mogoče pojav Okrogla miza PSI o ostarelih kot o tretji sili v družbi Vse(f r^anja ostarelih, nepremičnih in sr(icj' K1 Ph je družba izobčila iz svoje ki i0 j J6 bilo v osredju okrogle mize, v PetIttrŽaŽka beračija PSI priredila srp* P6!30^116 na Pomorski postaji, ba Sr. anlu so v prvi vrsti poudarili, sUe, u; navedene kategorije aktivne bružben ie ir®ba ponovno vključiti v vi® in t,,*. ■lajanje, v svet proizvod-tla,,, *.v družinsko skupnost. Lah-Predstavljajo dragocene bthi ji ako na človeški kot na kul- opredeliti tudi s podatki zveznega sekretariata za notranje zadeve, ki je januarja zabeležil skoraj dva milijona izhodov, kar je 21 odstotkov več kot lani v istem obdobju. Sicer pa se vsakdo lahko prepriča na mejnih prehodih, ki so v zgodnjih jutranjih urah in proti večeru praktično neprehodni. Ob sobotah je središče mesta, predvsem pa Terezijanska četrt in ulice okrog železniške postaje, tako nabito polno, da je težko že hoditi po pločnikih. V večjih trgovinah, kot je denimo Giovanni, so se v urah posebnega priliva odločili, da zaklenejo vrata in da spuščajo kupce v prodajalno po kapljicah. Tržaški trgovci pri tem ugotavljajo, da se je kolonam slovenskih in hrvaških kupcev pridružuje vedno večje število kupcev iz Srbije in Črne gore, kar nekateri povezujejo s srbsko blokado izdelkov iz Slovenije. Tako ali drugače, na tržaške trgovce (pa tudi trgovce iz severne Italije) pada mana, na katero je malokdo upal. Po dolgih letih »suhih krav« je trgovski sektor spet »na konju«, vendar Trst ostaja nehvaležno mesto. Zaslužek z jugoslovanskimi kupci je dobrodošel, nad njihovimi »spomini« (beri smetmi) pa Tržačani vihajo nosove, ne da bi pristojne oblasti opremile »strateške točke« s smetnjaki in zabojniki. Prav tako je nedopustno, da civilni Trst ni tej množici ponudil niti minimalnega števila toaletnih prostorov, medtem ko je v barih postal običaj, da ob koncu tedna zaklenejo stranišča, ključ pa ponudijo le »izbranim« gostom. . b- bi K?, PO; W bo trehiU 50 iFecno poudarili, da b%5ulturn„v Prvi vrsti izvesti nekak-tako r*?^0^32*30, Sedanja ten bkljW razmišljanja kot tudi delo: E.bzart1*0 na Področju temelji skoraj I^dtelbb ali Ssk^bi ostarelih, fizično ko^žbeno emarginiranih, a 'iutiJati mni1101^** tudi tem katego-del So io v s, znost, da se še aktivno Puost, katere dragoceni Pred strokovnimi poročili so na okrogli mizi govorili pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli, deželna odbornica za zdravstvo Paolina Lam-berti Mattioli, predsednik tržaške Pokrajine Dario Crozzoli in tržaški podžupan Augusto Seghene. Perelli je podčrtal, da je v sedanjih pogojih blagostanja nesprejemljiva kakršnakoli diskriminacija. Odbornica Mattioli je na kratko govorila o značaju skrbstvene službe, medtem ko je podžupan Seghene poudaril, da je treba javno službo oskrbe ostarelih stalno prilagajati spremembah, ki se porajajo. Med temi je prav gotovo najpomembnejša ugotovitev, da se število starejših občanov glede na skupno iz leta v leto viša. Po pozdravih so poročila na specifične teme podali Renato Busetti, Lan-franco Filograna, Franco Seccia, Diego Dodini, Mario Martini in Elio Palmie-ri. Razpravo je vodil in zaključil deželni odbornik Gianfranco Carbone, ki je med drugim poudaril, da bi morali tudi v našem mestu opredeliti »državljanske pravice« za vse tiste, ki so jih različne oblike »današnje revščine« potisnile ob rob družbe. Jutri na Colu sestanek z občani o metamzaciji Repentabrska občinska uprava bo jutri, v ponedeljek, 9. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu predstavila in obrazložila občanom glavne smernice načrta za metanizacijo Repna, Cola in Fernetičev. Načrt je bil na-mreč sprejet na zadnjem zasedanju občinskega sveta. Upravitelji in tehniki bodo občane seznanili z vsemi podrobnostmi in možnostmi za priključitev na metansko omrežje. Jutri zvečer pa bodo tudi porazdelili vprašalne pole, z odgovorom na katere bodo skušali ugotoviti, kolikšno je zanimanje občanov za priključitev na metansko omrežje in koliko je možnih porabnikov. (B. S.) Humor na Radiu Opčine Danes ob 15.20 bo Radio Opčine oddajal posnetke s prireditve »Humoristi vseh dežel združite sel«, ki je bila lani v zgoniškem Športno-kulturnem centru. Nastopali so Toni Karjola, Jaka Šraufciger, kabaretni duo Verč-Kobal, Muppet Show in skupina Karst Brothers. Končal se je posvet o psihičnem trpljenju v doraščajoči dobi V sinji dvorani hotela Savoia Excelsior se je včeraj končal drugi del vsedržavnega posveta, ki ga je o vprašanju umskega trpljenja in neugodja otrok v doraščajoči dobi priredila Služba za psihologijo in psihoterapijo pri Krajevni zdravstveni enoti v Trstu. Strokovna predavanja so bila namenjena predvsem osebju, ki se poklicno ukvarja z otroki in mladino. Z razliko od 60. in 70. let, ko se je na probleme otrok (pa tudi odraslih) gledalo predvsem z organskega vidika, je zadnja leta opaziti vedno večje zanimanje za psihološke aspekte otrokovega odraščanja. Ti otroci so nerodni, večkrat se pri njih pojavljajo psihosomatska obolenja in prisilni gibi, so zaprti vase. Psihično trpljenje se lahko kaže v različnih oblikah in načinih, pri tem pa je pomembno, da jih strokovnjak primerno opredeli in drugim operaterjem pomaga v iskanju ustrezne rešitve. V okviru tržaške Službe za psihologijo in psihoterapijo so doslej pomagali 2.000 otrokom, ki so imeli težave pri dojemanju, obnašanju ali somatskega tipa. Brez korektnega pristopa se psihično trpljenje lahko razvije v pravo bolezen, najbolj pa se »razbohoti« v puberteti, to je med 11. in 17. letom. Preminil je Alfred Pertot Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabre-žinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo. Nabrežina, 8. aprila 1990 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta) ZAHVALA Ob izgubi drage Olge Demark se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem in g. župniku. Ricmanje, 8. aprila 1990 ZAHVALA Ganjeni za tolikšno sočustvovanje ob nenadomestljivi izgubi našega predragega Silvija Rebule se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala g. župniku dr. Markužu, sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja, vsem, ki so se v tako obilnem številu poslovili od njega in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Sesljan, 8. aprila 1990 ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k večnemu počitku našega dragega Vida Grilanca SVOJCI Prosek, 8. aprila 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ludmlle Vere vd. Jurkic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Daniju Zeri-alu za nesebično pomoč in g. župniku Živcu, ki jo je pospremil na njeni zadnji poti. SVOJCI Trst, 8. aprila 1990 Slavica, MAMA DRAGA leto dni je že minilo, odkar si nas zapustila. Vedi, da ni trenutka, da ne mislimo nate. Tvoji Rudi, Aleksander, Angela, Marko, sestra Pierina in svakinja Marija Križ, 8. aprila 1990 Ob 3. obletnici smrti moje ljube sestre Fani Terčon se je vedno spominja Dragica Šempolaj, 8. aprila 1990 . Starši in osebje vrtca v Dijaškem domu sočustvujejo z družino Cipo-lat-Mis ob izgubi dragega očeta oziroma nonota. PD SLOVENEC BORŠT-ZABREŽEC AjiSlf J SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE priredi danes, 8. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu Ivan Cankar Večer Z Me P Z Slovenec - Slavec Jakob Ruda ter veseloigro Josipa Tavčarja Režija DUŠAN MLAKAR PARIZ JE PAČ PARIZ v režiji D. Gorupa. Gostuje Dram- PONOVITEV v sredo, 11. aprila, ob 20.30; abonma red D ska skupina SKD Slavec. Danes, 8. t. m., ni predstave Vabljeni! gledališča VERDI Simionična sezona 1989/90 Jutri, 9. t. m., ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo) predvajali video GISELLE s Carlo Frac-ci. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. ROSSETTI Danes ob 16.00 (red 2. nedelja) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine zadnjičponovilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja VVilliamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - GRISTALLO V torek, 10. in v sredo, 11. t. m., ob 10. uri bo gledališka skupina Teatro Ar-tigiano iz Rima predstavila PEL Dl CA-ROTA Julesa Renarda v režiji Silvia Gi-ordanija. Predstava je v sklopu ciklusa A Teatro in compagnia in je posvečena učencem osnovnih šol. KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče ponovi v torek, 10. t. m. in v sredo, 11. t. m. ob 10. uri predstavo RAZBOJNIKI IZ KARDE-MOMME. GLEDALIŠČE MIELA (Trg Duca degli Abruzzi 3) Jutri, 9. in v torek, 10. t. m., ob 18., 20. in 22. uri: ECCE BOMBO (1978) režija Nanni Moretti. koncerti Tržaški jazz krožek Jutri, 9. t. m., ob 21. uri bo v lokalu MANDRACCHIO (Capo di Piazza 1) nastopil saksofonist SCOTT HAMILTON. Verdi - Nedeljski koncerti Danes, 8. t. m., ob 11. uri bosta na sporedu koncerta v Mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2), kjer bo nastopil Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija (Mozartove skladbe - solist Gilberto Grassi) in v gledališču Verdi v Miljah, kjer se bo predstavil pihalni orkester pod vodstvom Alessandra Bevilacgue. Koncert v Miljah so pripravili v sodelovanju z miljsko občinsko upravo in s krožkom Frausin. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA. V umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo 18. t. m. ob 18. uri odprla svojo razstavo slikarka MARIUCCIA PO-MIATO. Razstava bo trajala do 28. aprila po običajnem urniku. V muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) bodo v torek, 10. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja UMBER-TA TIRELLIJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 12. aprila razstava slikarke L. M. Sguazzi. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. Na Gradu sv. Justa - Bastione liorito je na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. kino ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. EXCELSIOR - 17.00, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □ EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Fai la cosa giusta, i. Špike Lee. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Lambada, □ NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 L’origina-le erotic dance. MIGNON - 15.30, 22.15 L’attimo fuggen- te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. EDEN - 15.30, 22.00 Trionfo dei sensi, porn., □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone. LUMIERE - 16.30, 22.15 Tesoro mio mi si sono ristretti i ragazzi. ALCIONE - 16.30, 22.00 Notturno Indiano, r. Alain Corneau. RADIO - 15.30, 21.30 Donne e animali, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razne prireditve Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi, Vsedržavno združenje VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED Danes, 8. t. m., bo ob 15. uri na openskem strelišču KOMEMORACIJA ob 46. obletnici junaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Govorila bosta Dušan Košuta in Paolo Šema. Predsedovala bo Tjaša Kocman. Nastopil bo MPZ Tabor z Opčin. Glasbena matica vabi na nastopa, ki bosta jutri, 9. t. m., ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 18.30 v Domu Ivan Grbec v Skednju. Župnijska skupnost Repentabor prireja danes, 8. t. m. ob 17. uri v Kulturnem centru na Colu gostovanje štandreške skupine z Nušičevo igro JARA MEŠČANKA. izleti SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih urah. Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje vabi planince in prijatelje na pohod HRASTOVLJE-PODPEČ-KOJNIK. Izlet bo 25. t. m. - odhod z osebnimi avtomobili ob 8. mri izpred gostilne Tul, preko mejnega prehoda Osp. organizira: od 22. do 25. aprila - KRANJSKA GORA. Cena 146.000 lir; od 25. do 29. aprila - RAB. ' Cena 195.000 lir; od 28. aprila do 1. maja - MALI LOŠINJ. Cena 158.000 lir; od 12. do 18. maja - PRAGA. Cena 758.000 lir od 14. do 21. maja - potovanje po TUNIZIJI. Cena 780.000 lir; od 27. maja do 1. junija -MADRID in ANDALUZIJA. Cena 865.000 lir; od 29. maja do 5. junija - KAPADOKIJA. Cena 995.000 lir; od 4. do 13. junija - MAROKO. Cena 1.130.000; od 11. do 18. junija - potovanje po ŠPANIJI. Cena 900.000 lir; od 15. do 22. junija -MOSKVA in LENINGRAD. Cena 1.388.000 lir (hoteli I. A kategorije). Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AVRORA - Ul. Milano 20, tel. 60261. Prispevajte za »Dijaško matico« SKLAD MITJA ČUK Ob zaključku likovnih razstav se naji-skreneje zahvaljujemo Društvu slovenskih izobražencev in slikarjem Milku Bambiču, Adiju Žvabu ter Ediju Žerjalu za vso pomoč, ki so jo nudili našemu Skladu. Odborniki Sklada Mitja Čuk razna obvestila Tržaški pododbor skupnosti borcev istrskega odreda obvešča bivše borce te enote, da bo komemoracija padlih borcev Istrskega odreda na Stari Sušici danes, 8. t. m., ob 10. uri. Jutri, 9. t. m., ob 20.30 bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu gost tržaški škof BELLOMI. V Peterlinovi dvorani bo izrekel velikonočno misel. Bazoviški jusarski odbor vabi jusar-ske upravičence iz Bazovice na sejo, ki bo v torek, 10. t. m., ob 20.30 v Bazovici v prostorih Tržaškega partizanskega pevskega zbora (Gostilna pri lipi). Na dnevnem redu bo razprava o razlastitvi jusarskega zemljišča za gradnjo sinhrotrona. Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 (namesto od 29. 6. do 13. 7. 1990) za otroke od 7. do 12. leta: v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu - UL sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici -UL Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12.. ure in v Dijaškem domu v Trstu - UL Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure. prispevki V spomin na Gigija Poljšaka darujeta Lojzka in Lucia Ščuka 20.000 lir za popravilo orgel v cerkvi v Barkovljah. Namesto cvetja na grob Silvota Rebule daruje Marija Caharija 20.000 lir za nabrežinsko godbo. Namesto cvetja na grob Vida Grilanca darujeta Vera in Rado Bizjak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku. Pepi Rebula z družino daruje ob 2. obletnici smrti brata Vojka 50.000 lir za Zavod za rakasta obolenja. V spomin na Guida Grilanca daruje Egon Guštin z družino 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Olgo Demark daruje nečakinja Majda Demark por. Papler 50.000 lir za SKD Slavec - Ricmanje. V spomin na Gigija Poljšaka darujeta Dorica in Edi Filipčič 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Vido Pertot darujeta Dorica in Edi Filipčič 25.000 lir za TPK Sirena In 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 8. aprila 1990 CVETNA NEDELJA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.09 - Luna vzide ob 18.19 in zatone ob 5.33. Jutri, PONEDELJEK, 9. aprila 1990 MARIJA PLIMOVANJE DANES: ob 3.41 najnižja -42 cm, ob 9.35 najvišja 33 cm, ob 14.25 najnižja-40 cm, ob 20.41 najvišja 52 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.06 najnižja -47, ob 10.06 najvišja 33 cm, ob 15.49 najnižja -37 cm, 22.01 najvišja 53 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1001,2 mb pada, veter 10 km na uro severovzhodnik, vla- ga 90-odstotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 2 mm dežja, morje rahlo razigano, temperatura morja 12,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Pierluca Pitacco, Fab-rizio Calzi, Jessica Visintini, Valentina Fabbro, Alessandro Colozza, Filippo Gi-raldi, Aron Braidic, Andrea Miceli, Martina Fabris. UMRLI SO: 90-letna Maria Benussi, 79-letni Milovan Buffolo, 80-letna Fran-cesca Raspor por. Dellafilippa, 62-letna Maria Sirotich por. Penco, 88-letna Maria Fischer, 68-letna Anna Luxa por. Mullon, 83-letna Anna Sergo vd. Tom-masini, 79-letna Maria Paladini, 50-letni Alfredo Pertot, 88-letna Antonia Ravalico vd. Mora, 92-letna Antonia De Mattia, 81-letna lolanda Masutti por. Vergerio, 83-letni Bruno Cudicini, 80-letna Cateri-na Zuliani por. Delvecchi, 91-letni Mario Ghersi, 79-letna Costantina Baldas. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 8. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 UL Ginnastica 6, UL Cavana 11, UL Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), UL dante 7, Istrska ulica 18. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 UL Ginnastica 6, UL Cavana 11, UL Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 UL Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Na tržaški univerzi je diplomiral iz odontiatrije in zobnih protez DENIS PREGARC Novopečenemu doktorju iskreno čestitajo starši ter družini Trenta in Petaros. Včeraj sta praznovala zlato poroko VIDA TOMADIN in RUDI KOVAČIČ iz Barkovelj Iskreno jima čestitajo in želijo iz vsega srca dosti zdravja ter še veliko let skupnega življenja hči Liljana s Fulviom, vnukinja Irene z Damianom, vnuk Nino ter vsi sorodniki in prijatelji šolske vesti Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan vabi starše jutri, 9. t. m., na roditeljski sestanek, ki bo ob 16. uri za 1. in 2. razrede vseh oddelkov in ob 17.30 za 3., 4. in 5. razrede. Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v torek, 10. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. San Cili-no 16 ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 3. geom., 4. geom., 5. geom. in ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c in 2. č. Za ostale razrede oddelka za knjigovodje bodo roditeljski sestanki v petek, 20. t. m., po razporedu, ki bo pravočasno javljen. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP - D' Annunzijev drevored 44 - Miramarski drevored 49 - Istrska ulica 50 - Ul. L Svevo 21 TOTAL - UL F. Severo 2/2 - Largo A. canal 1/1/ - Devin-Nabrežina 129 - UL D' Alviano 14 - Nabrežje Grumula 12 - Furlanska cesta 7 - UL Revoltella 110/2 ESSO - Nabrežje N. Sauro 8 - Sesljan (drž. cesta 14) - Trg Valmaura 4 - UL F. Severo 8/10 - Miramarski drevored 267/1 IP - UL Giulia 58 - UL Carducci 12 API - Sprehajališče sv. Andreja Samostojne SIAT - Trg Cagni 6 Nočne črpalke - seli Service FINA - UL F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 - Zgonik (drž. cesta 202) AGIP - Istrska ulica - Miramarski drevored 49 Črpalke na avtocestah AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, UL Roma 16, UL L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, UL Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 UL Rossetti 33, UL Roma 16, UL L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Balpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, UL Belpoggio 4, UL Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 14 59 23 52 71 CAGLIARI 36 43 12 52 66 FIRENCE 88 15 19 31 43 GENOVA 14 10 62 63 28 MILAN 37 88 17 50 35 NEAPELJ 59 42 11 33 71 PALERMO 20 81 57 33 37 RIM 81 87 74 72 13 TURIN 70 80 87 63 62 BENETKE 42 56 ENALOTTO 75 82 50 1X2 1 X X 12 KVOTE: 12 30.915.000 lir 11 1.116.000 lir 10 104.000 lir 2 X X 2 čestitke 4. t. m. je na tržaški univerzi doktorirala iz političnih ved KRISTINA GUŠTIN. Iz srca ji čestitajo vsi od Kluba Brdina. V četrtek, 5. t. m., je praznovala svoj 60. rojstni dan MARIA GOMBAČ iz Lo-njerja. Vse najboljše, predvsem pa obilo zdravja, ji od srca želijo sin Fabio z ženo Vlasto ter vnuka Goran In Tjaša. __________mali oglasi_______________ OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2. OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju. OSMIČO je odprl Edoardo Tul - Križpot (Mačkolje). OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal - Diko. SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih. ALOJZ MILIČ - Repen 49 je odprl osmico. Toči teran in belo vino. DOMAČ prigrizek in dober kozarček lahko dobite pri Mariotu Cenoutomu v Jamljah, Gregorčičeva 14. DOMAČE velikonočne pirhe, svinjsko jed in vino nudi osmica Berto Jarc na Tržaški cesti v Doberdobu. OSMICO ima odprto Mario Usco, UL del Tirno 12. Toči črno in belo vino ter ima na razpolago domač pršut in salamo. Osmica bo odprta do 23. t. m. SLOVENSKA DRUŽINA išče zazidljivo zemljišče, približno 1.000 kv. m, v okolici Opčin, Proseka, v zgoniški, repen-tabrski ali nabrežinski občini. Tel. v večernih urah na št. 214202. PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju, za 1.800.000 lir. Plačano zavarovanje in taksa do konca leta. Poklicati na tel. št. (0481) 78153 v večernih urah. PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v obrtniški coni pri Poljanah. Tel. (0481) 78233. PRODAM ladijske motorje johnson 25 in 10 hp, mercury 20 in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, razen ob sobotah in nedeljah. PRODAM po ugodni ceni fiat 126 v zelo dobrem stanju. Tel. 828251 po 19. uri. KOZLIČKE stare dva meseca prodam. Franko Žerjal, Male Loče 16 - Podgrad. IŠČEM inštruktorja za pripravo srednješolca za maturo. Tel. 577546 od 8. do 9. ure. ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves. Poskrbimo za čiščenje in negovanje dreves, načrtovanje, siste-macijo in čiščenje parkov in vrtov. Urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161. PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, po ugodni ceni. Informacije na tel. št. (0481) 861060 po 20. uri. FIRMA v Trstu išče uradnika/co z višješolsko izobrazbo. Zahteva se znanje srbohrvaščine in izkušnje na uvozno-iz-voznem področju. Ne pridejo v poštev tuji državljani in neopravljeni vojaški rok. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, do 12. t. m., pod šifro »LES«. DELAVCA za prenos in montažo pohištva, po možnosti z izkušnjo v mizarstvu, zaposli trgovina pohištva Pupis -Sesljan. Tel. 299269. FOTO EGON - UL Oriani 2 (Barriera) -vabi na ogled fotografij s križarjenja TPPZ. IŠČEMO osebje za čiščenje stopnišč. Tel. 69540. INŠTRUIRAM angleščino in nemščino. Tel. (003865) 22081. NOVO! Pot do vitalnosti in novih prijateljstev. Rekreativna telovadba v trim kabinetu, masaža, savna, solarij. Vse kar potrebujete za življenjski optimizem. Obiščite VITAL, v Izoli - Jagodje -, Osojna 8, tel. (003866) 62025. DRAGULJARNA A. B. - UL Foschiatti 9, Trst (tel. 774090) - nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA UL Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 (p OBLAČILA t-u Imauri <-«----Sj TRST Ul. Ponziana 3 Tel.: 764833 Ul. Settefontane 19 Tel.: 767513 nedeljski televizijski in radijski sporedi |[j£_RAM____________________ 7.00 Nad.: Tempo di guerra e di guerriglia (zadnji del) 7.55 Simfonični koncert z dirigentom Rafaelom Friih-beckom de Burgosom: Reginem - Grande messe des morts op. 5 (Hector Berlioz; tenor solist Aldo Baldin) 9.25 Blagoslov oljk in maša papeža Janeza Pavla II. ob mednarodnem dnevu mladine 12.15 Nabožna oddaja 12.25 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 17.20 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Don Bosco (biog., It. 1988, r. Leandro Castella-ni, i. Ben Gazzara, Patsy Kensit) 22.25 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Hokej na ledu: Poljska-Italija RAI 2________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, vmes risanka Kissy Fur 7.55 Aktualno: Mattina due 10.15 Varieteja: Spremenljivo jasno, 12.00 Ricomincio da Due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.15 Nad.: Quando si ama 17.25 Videocomic 17.55 Boks: La Rocca-Garcia (polfinale za kategorijo welters) 18.20 Športne vesti 18.50 Nog. prvenstvo A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter - Cac-cia sfrenata 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualno: Planet SZ - Popotovanje po sovjetski stvarnosti in efekt Gorbačov (vodi Oliviero Beha, zadnji del) 23.25 Oddaja o židvoski kulturi 23.55 Tednik o kulturi, znanosti in prireditvah: L'aquilone 0.55 Sanremo Jazz 87: Al Cohn Ouartet RAI 3 | 9.50 Nedeljski dnevnik in Tednik TG 3 za mlade 11.30 Film: II re delFarena (kom., ZDA 1933, r. Leo McCarey, i. Ken Maynart, Eddie Cantor) 13.00 Drobci 12.10 Nanizanka: Delvecchio -Un piccolo indiano 14.00 Deželni dnevnik 14.10 It. prvenstvu v kartingu 15.00 Film: II giorno delle oche (kom., VB 1984, r. Richard Eyre, i. lan Holm, Penelope Wilton, Richard Hope, Bill Owen) 16.30 Kolesarska dirka: Pariz-Roubaix 17.15 Drobci 17.30 Dokumentarna oddaja: Neskončno popotovanje -Nevarnost za atmosfero 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 BlobCartoon 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet TV Ljubljana 1 8.35 Danes volimo 8.50 Otroška matineja: Živ žav, 9.45 nanizanki Poltrona express in Noro, norejše, norišnica 10.10 Nad.: Lepi upi (pon.) 11.00 Nanizanka: 'Alo, 'Alo 11.20 Domači ansabli 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Danes volimo 13.20 Sanremski festival 1990 14.05 Nadaljevanka: Dediščina Guldenburgovih (14. del) 14.50 Kolo sreče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Henri (dram., Kan., 1988, r. Francois Labonte, i. E. Brisebois) 18.20 Danes volimo 18.35 Otroška oddaja in risanka 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Balkan ekspres 21.00 Zdravo, vmes podatki o volitvah 22.20 Dnevnik in vreme 22.50 Nanizanka: Hunter 23.35 Kako smo volili 0.00 Film: Lov na zeleni diamant (pust., ZDA 1984, r. R. Zemeckis) 1.50 Kako smo volili IIP) TV Koper________________ 10.00 Juke Box 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Veliki tenis (pon.) 13.00 5. zimska olimpiada za igralce in pevce Sci-attore 90 (posnetki) 13.45 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes jahanje, košarka NBA, avtomobilizem - formula Indy 19.00 Volitve v Sloveniji 19.30 Stičišče - posebna oddaja 20.00 Motociklizem: VN ZDA 20.45 Rubrika: A tutto campo, vmes (22.15) TVD Novice, (22.30 in 24.15) motociklizem - VN ZDA | TV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in film: Zgodnji sneg v Miichnu 13.00 Športno popoldne 18.15 Dok.: Katarina Velika 18.55 Gimnastika: mednarodno prvenstvo Ljubljane, nato Dnevnik 20.00 Dokumentarni oddaji: Biblija (4. del), 20.50 Ku-duz - resnice in laži 21.55 Športni pregled 22.45 Nogometna reportaža CAHALEŠ________________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.:L'arcadiNoč 10.00 Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebe, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole, 11.00 Pollice verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Ante-prima 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Nedelja v kinu 14.15 Film: II giafdino dei Finzi Contini (dram., It. 1970, r. Vittorio De Sica, i. Lino Capolicchio, Dominigue Sanda) 16.30 Nanizanka: A piedi nudi nel parco 17.00 Variete: Nonsolomoda 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto, 19.45 La ruota della for-tuna 20.30 TV film: Donna d'onore (dram., It. 1989, r. Stuart Margolin, i. Carol Alt, Erič Roberts, zadnji del) 22.15 Nanizanka: I Robinson 23.20 Variete: Nonsolomoda 23.50 Italija sprašuje 0.50 Nanizanki: Top Secret 1.50 Lou Grant 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: Ironside 10.15 Rubrika: Veliki golf 11.05 Aktualno: Money 11.30 Rubrika: Ciak 12.20 Rubrika: Regione 4 12.35 Iz parlamenta 13.30 Nanizanka: Fox 14.25 Rubriki: Gara TV, 15.00 10 e lode (pon.) 15.50 Film: II mio amico Kelly (kom., ZDA 1956, r. Zigler Leonard, i. Van Johnson, Piper Laurie) 17.20 Film: II grano č verde (dram., ZDA 1979, r. George Cukor, i. Katharine Hepburn, lan Saynor) 19.05 Film: Singapore (dram., ZDA 1947, r. John Brahm, i. Ava Gardner, Fred Mac-Murray) 20.30 Aktualno: Ceravamo tanto amati 22.00 Nadaljevanka: Topazio 22.45 Nanizanka: Spencer 23.30 Koncert v Scali z dirigentom Claudiom Abbadom (Mahler) 0.35 Film: Family Life (dram., VB 1971, r. Ken Loach, i. Sandy Radcliff) ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Rubrika: Leonardo 11.00 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Ouebec (pust., ZDA 1951, r. George Templeton, i. John Barrymore jr.) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: 0'Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Film: Cornetti alla crema (kom., It. 1981, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Ed-wige Fenech) 0.10 Motociklizem 1.15 Nanizanki: Star Trek, 2.20 Kronos ODEOH 7.00 Risanke 9.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Branko in zvezde 14.00 Aktualno: USA Today 15.00 Obnova nad.: Mariana, Pa-siones, Senora 17.30 Aktualno: Avtoceste 18.00 Reportaža 18.30 Filmske novosti 19.30 Dokumentarec: Diario di Soldati 20.00 Branko in zvezde 20.30 Film: Delitto in pieno sole (krim., Fr. 1959, r. Renč Clement, i. Alain Delon, Marie Laforet) 22.30 Variete: Cena.in časa Ode-on 23.30 Nanizanki: Doc Elliot, 0.30 I classici delLerotismo TMC____________________ 8.30 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Tuonoblu 11.30 Morski športi 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo 12.30 Dokumentarec: Buthan -Un regno misterioso 13.15 Kolesarska dirka Pariz-Ro-ubaix 14.15 Glasbena oddaja: Billy Joel 15.00 Teniški turnir Estoril 17.30 Odbojka: Pokal Italije 20.00 Vesti: TMC News 20.30 V sodelovanju s CBS 21.30 Film: Breve incontro (dram., VB 1955, r. David Lean, i. Trevor Hovvard) 23.15 Rubriki: Megawatt, 23.30 Golf Club 24.00 Film: Un uomo bruciato (dram., ZDA 1986, r. Robert Greenwald, i. John Forsyt-he, Carroll Baker) TELBFBIULI_____________ 10.20 Nan.: La grande barriera 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Sembra facile 12.30 Rubrika: Italia a Cingue-stelle 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Lancer 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Uccidero Willie Kid (vestern, ZDA 1969, r. Abraham Polonski, i. Robert Redford, Katharine Ross) 22.30 Nanizanka: II brivido e 1’-avventura 23.00 Športne vesti News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Naš kuža (M. Novak); 10.45 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska drama: Alamut (1. del, pon.); _14.55 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.30 Šport in glasba z izidi in komentarji; 18.15 Pesem mladih (2. del revije ZCPZ v tržaškem Kulturnem domu 25. 3.). LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Športni pregled; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.20 Humoristi vseh dežel združite se (posnetek), nato šport Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. r L : : pl 11 RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9-40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 10- 30 Jutranji dnevnik J0.40 Variete: Ci vediamo 11- 40 Aktualno: Rail risponde 11-55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 12.30 Dnevnik 14.00 Varieteja: Gran premio -pausa caffe, 14.10 Occhio j al biglietto ’.20 Nanizanka: Hooperman -, Violenza carnale ‘5.00 Sedem dni v parlamentu 5.30 Ponedeljkov šport 6.00 Mladinska oddaja: Big! 7.30 Nabožna oddaja in vesti °.05 Aktualnosti: Italia ore 6 6.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 6.40 Almanah in dnevnik u 30 Film: II cardinale (dram., ZDA 1963, r. Otto Premin-ger, i Tom Tryon, Romy ,, Schneider) 6.25 Dnevnik in Filmske no-^ vosti 6.45 Aktualno: Dentro la gius-„ tizia - Državljani in zakon '45 Dnevnik in vreme 1.00 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2___________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o protestantizmu 9.55 Knjige: Casablanca 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno 6... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Quando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Vesti in Lepa Italija 17.25 Rubrika: Tutto sul due 18.15 Šport nocoj in Casablanca 18.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: LTspettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Variete: Ritira il premio... 23.30 Knjige: Casablanca 23.35 Dnevnik in horoskop 0.10 Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere, mares-ciallo (kom., It. 1956, r. Mauro Bolognini) ^ RAI 3__________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi, Rotocalco bambino 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Il trionfo delFOccidente - Monu-menti al progresso 15.30 Videosport: mednarodni kros v Pradellah 16.10 Popotovanje po Italiji: Giuseppe Berto in Ger-mano Pattaro 17.00 Nanizanka: Valerie - Il sa-pore della vendetta 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barba-to 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Variete: Scusate Linterru-zione 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: lutke Baš Čelik (2. del), 9.15 Mladinski pevski festival Celje '89, 9.50 Utrip, 10.05 Zrcalo tedna, 10.20 Mernik 10.35 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Nanizanka: Hunter 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Roka in noga, 18.30 pravljica Trije bratje in divje hruške, 18.45 Miti in legende islamskih ljudstev 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Stavkokaz (G. Čase, r. Gordon Flemyng, i. Dicken Ashworth, Bar-rie Shore) 21.25 Kako smo volili 21.55 Dnevnik in vreme 22.15 Izobraževalna oddaja: Operne zgodbe - Aida 23.20 Nanizanka: Hunter (3. epizoda) 0.05 Video strani ["|1P) TV Koper_______________ 13.45 Rubrika: A tutto campo 15.30 Veliki tenis (pon.) 17.00 Motociklizem: VN ZDA 18.15 O zamejskem športu: 6. krog 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Košarka NBA: Cleveland Cavaliers-Boston Celtics 0.25 Nogomet - argentinsko prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (11. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Osmi dan 20.45 Dok.: Po sledeh napredka 21.10 Oddaja o športu: Sedma steza 21.25 Glasbena oddaja: Od srede do sobote 22.15 satelitski prenosi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7B0 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Co-untry-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Opere; 11.30 Kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri;" 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra; 15.00 Manjšinski potopis: Nazaj; 15.30 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (70. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. C CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEOH lata, 8.00 Una famiglia americana - Storie di fan-tasmi, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo č servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 . Gioco delle coppie 5.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro |“S gss1" '■00 Kvizi; Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra m0g-5n lie e marito 2 '25 Variete: Striscia la notizia '55 Film: Dirty Dancing (glas., Z.DA 1987, r. Emile Ardo-lind, i. Patrick Swayze, 2? Jennifer Grey) Nanizanka: Scusi, vuol 2^ ballare con me? '15 Variete: Maurizio Co-1 stanzo Show '05 Variete: Striscia la notizia , (pon.) '20 Nanizanka: Lou Grant -Crisi al Tribune 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il doma-ni„ 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Gli extraterresti di Cocoa Beach 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La val-le dei pini, 15.50 Veronica, il volto dellamore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Partita a scacchi 20.30 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp. 1955, r. Ladislav Vajda, i. Pablito Cal-vo, Rafael Rivelles) 22.20 Film: Anna dei mille giorni (dram., VB 1969, r. Charles Jarrott, i. Genevieve Bu-jold, Richard Burton) 1.05 Film: I distruttori (krim., ZDA 1968, r. Francis Lyon, i. Richard Egan, Patricia Owens) 7.00 Otroška oddaja: Caffelatte in risanke "8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Gioco pe-sante, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold - Picco-la peste colpisce ancora, 18.35 Uincredibile Hulk, 19.20 Genitori in blue jeans - Giovani amori 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Film: Sfida a White Buffalo (vestern, ZDA 1977, r. Lee Thomposn, i. Charles Bronson, Jack Warden) 22.25 Nanizanka: Vincere per vincere 0.25 Rock opolnoči: British Re-cord Industry Awards 1990 1.35 Nanizanka: Star Trek - Lo spettro di una pištola 12.30 13.00 15.15 18.15 18.45 19.00 19.30 20.15 20.30 23.00 Nan.:Quattro in amore Risanke Nad.: Mariana, 16.15 Pasio-nes, 17.15 Senora Branko in zvezde Aktualno: USA Today Filmske novosti Risanke in smešnice Branko in zvezde Film: Il vangelo secondo Simone e Matteo (kom., It.1976, r. Giuliano Carmi-neo, i. Michael Coby, Paul Smith) Film: Gli orrori di Fran-kenstein (srh., VB 1970, r. Jimmy Sangster) TMC 10.45 Nanizanka: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 ClipClip m Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Il leopardo nella neve (dram., Kan.-VB 1978, r. Gerry 0'Hara, i. Keir Dullea, Susan Penhaligon) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nan.:Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La ragazza con il ba-stone (kom., VB 1969, r. Erič Till, i. David Hem-mings, Samantha Eggar) 22.30 Variete: Ladies & Gentle-men 23.00 Vesti in šport 23.15 Nogomet: za pokal VB, Oldham-Manchester TELEFRIULI ___________ 11.30 Nan.:La famiglia Partrid-ge, 12.00 Sembra facile 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: La piccola Margie, 13.30 Lancer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Fantoni-Kleenex 23.00 Rugby: Crup-Gymonos 23.30 Nočne vesti in News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 8.00 Pred Mundialom; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bub-bling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst; 20.30 Loža v operi; 22.00 Glasba. Ponovno govor o vejiki tovarni v Štandrežu Vsi tisti, ki se količkaj zanimamo za uspehe deželnega gospodarstva, dobro vemo, da industrijsko - načrtovalno podjetje Danieli v Bariju (to je furlanski izraz kraja, ki mu italijansko pravimo Buttrio) slovi doma in v svetu zaradi svoje uspešnosti. Podjetje Danieli je že nekaj desetletij uspešno na domačih in tujih trgih. V njem načrtujejo gradnjo in opremo tovarniških kompleksov. V tovarnah v Bariju izdelujejo tudi velik del opreme, ki gre pretežno v izvoz. Doslej so zgradili kompletne tovarne na raznih kontinentih. Neposredno zaposlenih je okrog 700 ljudi. Od teh jih je veliko delničarjev podjetja. Tudi zaradi tega se zelo zavzemajo za razvoj podjetja, ki ni doslej poznalo kriz. Svoje tovarne je to podjetje doslej gradilo v Buriju. Pred tremi leti so hoteli v Gorici, oziroma v njeni industrijski coni pri Štandrežu, zgraditi eno svojih tovarn. Vodstvo konzorcija za industrijsko cono je bilo pripravljeno nuditi jim zemljišče. Uprl pa se je rajonski svet v Štandrežu. Zaskrbljen je bil zaradi onesnaževanja, kar bi zelo škodilo prebivalcem Standreža ter sosednih Sovodenj in tudi Ločnika. V rajonskem svetu so predsednik Ressi in njegovi vztrajali, kljubovali vsem pritiskom, in zmagali. Njhovo stališče je osvojila tudi goriška občina, ki ni dala dovoljenja za izgradnjo te tovarne. Kasneje, po goriškem »neju«, je. podjetje iz Burijo želelo tovarno zgraditi v drugih krajih: Vilešu, Kr-minu ter Gradišču ob Soči. Povsod so prošnjo odbili. Vsi se boje onesnaževanja. Vprašanje je spet prišlo v ospredje pred nekaj dnevi, ko se je za gradnjo tovarne v v industrijski coni pri Štandrežu zavzel predsednik goriške Zveze industrijcev German. Oglasil se je tudi deželni odbornik za zdravstvo, demokristjan Brancati, ki se ogreva za izgradnjo te tovarne rekoč, da občine ne smejo odločati emotivno, marveč, da morajo k vprašanju stopnje onesnaženosti pristopiti znanstvenim potom. Čisto jasno je, da smo spet pod pritiskom, in da se bo ta stonjeval v prihodnjih mesecih. Zaradi tega bo moral bodoči štandreški rajonski svet še bolj odločno kot prej paziti, da ne bodo tukajšnjega prebivalstva prelisičili. Pri vsem tem pa se upravičeno sprašujemo: če ni odprtih ekoloških vprašanj, zakaj tovarne ne zgradijo v Buriju, zakaj tolikšno zavzemanje, da bi jo zgradili pri Štandrežu ali v drugih krajih na Goriškem? Nas vse skrbi ta čistoča okolja. Vrh vsega pa pri nas niti ni na razpolago odvečne delovne sile. MARKO WALTRITSCH Okrogla miza o perspektivah nove Evrope Gorica mora znati izkoristiti nove možnosti, ki se ji ponujajo Gorica se je že pred nekaj desetletji opredelila za politiko odprte meje in sodelovanja z Vzhodom. Danes, ko se v državah vzhodne Evrope odvijajo bliskoviti procesi demokratizacije mora naše mesto preveriti, kako nadaljevati s to politiko in kako izkoristiti možnosti, ki se ponujajo na tem križ-potju nove Evrope. S temi mislimi je predsinoči predsednik krožka "Fronti-era aperta" Mario Brancati uvedel razpravo, pri kateri so sodelovali evropski poslanec Giorgio Rossetti, poslanec v italijanskem parlamentu Gabriele Renzulli, predsednik Dežele FJk Adriano Biasutti, župan Antonio Sca-rano in predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua. Scarano je dejal, da je bila v preteklosti politika odpiranja nujnost, ker je Gorico prizadela meja, ki jo je bilo na nek način treba premostiti. To pa pomeni danes določeno prednost, saj imamo več izkušenj kot drugi. Pozdravil je demokratizacijo v Sloveniji, vendar v tej zvezi tudi izrazil nekolikšno zaskrbljenost: doslej smo imeli sogovornika, ki smo ga poznali, danes se uveljavlja nov vodilni razred, ki si bo moral še pridobiti izkušnje. Tudi naša naloga je, je menil Scarano, da mu pomagamo v njegovi rasti in utrjevanju. Bevilacgua je obravnaval stanje gospodarstva. Goriška je v prejšnjem desetletju zaostajala za zahodnoevropskim procesom gospodarskega preus-troja. Prav v zadnjih letih pa se je gospodarstvo utrdilo, nastajajo tehnološko sodobna podjetja in nove terciarne dejavnosti. Novi evropski procesi nam danes nalagajo dolžnost, da se opremimo s celovito ponudbo prometnih infrastruktur, ki naj bi privabile nov val blagovnega prometa, obenem pa s potrebnim znanjem in storitvami v korist gospodarstvenikom, ki želijo trgovati z Vzhodom. Vloga mostu je doslej bila za Gorico bolj želja, kot pa stvarnost, je ugotovil Rossetti. Danes pa se ponujajo resnične možnosti, da bi mesto postalo križ-potje ekonomskih in drugih izmenjav v Evropi. Politike čaka naloga, da s pravilnimi izbirami uveljavijo ta po- tencial preden nas prehitijo drugi. Govoriti o "goriškem pragu" je danes v strateško-vojaškem pomenu povsem brez smisla, lahko pa ta pojem zadobi pomen v gospodarstvu: za nove odnose z vzhodno Evropo, z državami EFTA in predvsem Avstrijo, ki utegne že v kratkem pristopiti v Evropsko skupnost, pa tudi v novih odnosih Se-ver-Jug. Evropska skupnost se namreč zaveda, da je treba povečati tudi sodelovanje na Sredozemlju: bogati Sever mora pomagati razvoju revnega Juga, saj ni pojmljivo, da bi se lahko ogradili od sveta s tem, da z vojsko zastraži-mo meje, je polemično ugotovil. Omenil je tudi zaskrbljujoče pojave destabilizacije na Balkanu, pri čemer je naša naloga ta, da podpremo tiste republike v Jugoslaviji, ki so šle najdlje v procesu demokratizacije. Renzulli je osredotočil pozornost na ožjo krajevno stvarnost. Kako naj se Gorica lahko odpre proti Vzhodu, ko pa nima dostojnih prometnih zvez niti proti Vidmu in Trstu, se je vprašal. Predvsem je treba odpraviti zapostavljenost Gorice v deželnem okviru: preprečiti, da bi se zunanja trgovina polarizirala drugje in enostavno preskočila Gorico, omogočiti z razvojem znanstvenih in kulturnih inštitucij aktivnejšo mednarodno vlogo tega mesta. Skratka, zgodovina popravlja danes krivice iz preteklosti in ponuja Gorici nove mednarodne možnosti. Vendar zaradi tega upravitelji ne smejo bežati pred odgovornostmi, ki jih imajo za vzpostavitev novega ravnotežja predvsem v naši deželi. Predsednik Dežele Biasutti je soglašal glede te potrebe kot tudi polne valorizacije mednarodne vloge Gorice v novi evropski stvarnosti. Spremembam na evropskem obzorju bo treba prilagoditi vso politiko in ponovno preveriti dosedanje strategije. Če bo Gorica iz obrobja zahodne Evrope postala križišče mednarodnega trgovanja, potem ne bodo več sprejemljive razne olajšave v korist tukajšnjega gospodarstva. So tudi problemi, ki jih ne gre skrivati. Predvsem nerazvitost prometnih zvez: sicer počasi se končno uresničuje avtocesta, toda povsem manjka primerna železniška zveza kot tudi druge povezave. Gospodarstvenike je posvaril, da Vzhod ni "far west", ki naj bi ga osvajali, pač pa je v teku kompleksna preosnova tamkajšnjih gospodarstev, do katere je potreben strokovno podkovan pristop. Podpisovanje kandidatnih list Županstvo obvešča, da bo volilni urad na Občini danes odprt od 10. do 12.30 za overovljanje podpisov v zvezi s predstavljanjem list za občinske volitve. Lista Zelenih vabi občane, naj podpišejo za njeno predstavitev med navedenim urnikom na Občini ali med 10. in 13. uro pred ljudskim vrtom (v primeru dežja v pasaži nasproti Stan-de) ali med 10.30 in 12.30 v slaščičarni Škorjanc na Komu (Trg De Amicis). Velikonočni urnik trgovin Trgovine z raznim blagom, ki so ob ponedeljkih zaprte, bodo jutri smele biti odprte ves dan. Tako sporoča Združenje trgovcev, ki se sklicuje na županovo odredbo glede urnikov trgovin in javnih lokalov ob velikonočnih praznikih. Tudi v sredo popoldne ne bo veljala obvezna zapora za jestvinske trgovine in cvetličarne. Drugih sprememb v delovanju trgovin ne bo, razen tega, da bodo na velikonočni ponedeljek vse trgovine zaprte zaradi prazničnega dne. Za javne lokale velja v tednu od 9. do 14. aprila določilo, da se lahko odpovedo sicer obveznemu dnevu počitka in smejo biti odprti vse dni v tednu. JKJli > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Cankar JAKOB RUDA Režija: Dušan Mlakar Jutri, 9. aprila, ob 20.30 — Abonma red A V torek, 10. aprila, ob 20.30 — Abonma red B V KULTURNEM DOMU V GORICI Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. včeraj danes Iz goriškega matičnega u od 1. 4. do 7. 4. 1990 urada v ted- |hI| A MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah MARKET S. ANDREA — ŠTANDREŽ A RODILI SO SE: Deborah Motta, Ales-sandro Martinelli, Massimiliano Švab, Alex Jakin, Marco Zorzin, Samuele Dal Ben, Alessia Zangrando. UMRLI SO: 72-letni upokojenec Giuseppe Bonetti, 83-letna upokojenka Atti-lia Ermacora, 85-letna upokojenka Maria Regina Dal Bene, 84-letna gospodinja Carmela Moimas, 75-letna gospodinja Marcella Picotti vd. Simonelli, 78-letni upokojenec Ruggero Honore Jourdan, 75-letna gospodinja Bernardina Sirch, 93-letni Norberto Grazzina, 82-letna upokojenka Maria Santi vd. Gambalonga, 84-letni Virgilio Pupin, 49-letni zidar Roberto Princi, 78-letna upokojenka Lidia De-colle vd. Russian, 84-letni upokojenec Valentino Fabbian, 84-letni upokojenec Giovanni Buttignon, 79-letna gospodinja Elsa Taucer vd. Cumar, 82-letna gospodinja Anna Emilia Bosoppi, 86-letna Tere-sa Oddiha Magni vd. Guerzoni, 78-letni upokojenec Ermanno D'Osvaldo. pogrebi Jutri ob 12. uri Maria Zei vd. Susmelj iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Am in na glavno pokopališče, ob 14.20 Ermanno d'Osvaldo iz bolnišnice San Gius-to v Dolenje. KAVARNA SLAŠČIČARNA Čtfe/vrnaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak N Ul a Ul 1 1A U on II ■ ■ ■,l', 1 3. U Kil ■lili s II !::: GORICA-Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 Big band bo nastopil v Gorici Po lanskem uspešnem koncertu v spomin na pozavnista Tommyja Dor-seya se bo konec aprila ponovno predstavil v goriškem Kulturnem domu orkester Big band RTV Ljubljana, ki ga vodi Jože Privšek. Nastopil bo na koncertu posvečenem legendarnemu mojstru jazz glasbe, klarinetistu Bennyju Goodmanu. Na večeru bodo nastopili skupina New swing singers in solist Antti Sarpila, mlad finski klarinetist, ki pa je že znan in uveljavljen po vsem svetu. "Tribute to Benny Goodman" bo v Kulturnem domu v Gorici 26. aprila ob 20.30. Organizatorji obveščajo, da je že v teku predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma v Ul. Brass 20, tel. 0481/33288. razna obvestila KD Sovodnje vabi danes ob 18. uri v Kulturni dom na uprizoritev Nušičeve veseloigre "Žalujoči ostali" v izvedbi dramske skupine kulturnega društva Bilje. Režija Emil Aberšek. Mladinska sekcija SSk vabi v torek, 10. t. m., ob 20.30 v Katoliški dom na prireditev v sklopu srečanja manjšin MENS. Nastopili bodo Sovodenjska dekleta in dijaki ki. liceja Prešeren ter člani Slovenskega kluba iz Trsta z veseloigro Anonimusa Carsicusa Proces na Vrde- 11. Na fakulteti za arhitekturo v Benetkah je z uspehom diplomiral DANJEL JARC Z velikim zadovoljstvom mu čestitajo prijatelji iz Kinoateljeja Katji, Samu in Davidu se je pridružil mali LUKA Srečni družini čestita košarkarska sekcija ŠZ Dom čestitke V petek je Antonija praznovala rojstni dan. Čestitajo ji Milan, Matija in Valentina. kino Gorica CORSO 15.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI 15.30-22.00 »Lambada«. Prep. ml. pod 14. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »Optional sexy«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Crimini e mis-fatti«. EXCELSIOR 15.00-22.00 »Abissi«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »Indiana Jones III. - Zadnji križarski pohod«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Smrtonosna igra«. Ob 20. uri »Superzvezde«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega Edija Budala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izkazali besede tolažbe. Pgsebna zahvala naj gre g. žu- pniku J. Žoržu in vsem vaščanom, ki so nas v teh težkih trenutkih tudi gmotno podprli. Žalujoči starši in sestra z družino Štandrež, 8. aprila 1990 ZASTOPSTVO LANCIA S.V.A.G. Dragi čitatelj, pridi v gastopstvo S.V.A.G. DIZORZ. Strokovnost, resnost in prijetna presenečenja vas pričakujejo NOVI SEDEŽ ------- UL Trieste 138/140 - GORICA^ Tel. 521830 - 521890 - 521801 DIZORZ Današnje volitve v Sloveniji izključno s tehničnega vidika Dokončni rezultati predvidoma šele jutri zvečer Z deli naj bi začeli že kmalu po volitvah Končno izdelan načrt za igrišče v Pevmi Danes se po vsej Sloveniji odvija prvi krog volitev, ki pomenijo pomembno prelomnico v procesu demokratizacije. Prvič se namreč potegujejo za izvolitev kandidati na listah različnih strank oz. neodvisni kandidati, s čemer se uresničuje večstrankarski pluralizem. Mimo tega aspekta in pomena, ki je vsakomur na dlani, smo se pri predsedniku regijske volilne komisije severnoprimorskih občin Marinu Bastjančiču pozanimali o drugih, imenujmo jih praktičnih problemih v zvezi z današnjo volilno preiskuš-njo. Prehod na večstrankarski sistem namreč postavlja vrsto konkretnih tehničnih problemov, ki so jih skušali razrešiti na najboljši način, da bi volitve bile resnično demokratične in da bi bila vsem listam in kandidatom zagotovoljena največja jamstva glede korektnosti postopkov. Zanimalo nas je predvsem stanje v novogoriški občini, kjer je poklicanih na volišča skupno 45.498 volilnih upravičencev. Za glasovanje bodo imeli na razpolago dvanajst ur. Volišča so namreč odprta od 7. ure in jih bodo zaprli ob 19., čeprav imajo volilne komisije možnost, da ponekod s predhodno odobritvijo Občinske volilne komisije nekoliko premaknejo ta urnik, ki pa mora v vsakem primeru zagotoviti 12-urno odprtje volišč. V novogoriški občini so opremili 107 volišč, ki so v glavnem nameščena v raznih javnih poslopjih. V Novi Gorici so na primer volišča na sedežu Skupščine občine, v šolskih poslopjih in drugih jav- nih stavbah. Drugod so volišča na sedežih Krajevnih skupnosti, v zadružnih domovih, šolah, ponekod pa tudi v zasebnih poslopjih, če v manjšem kraju ni drugih primernih prostorov. Vsak volilni upravičenec je prejel obvestilo, na katerem piše, kje naj voli in katera je njegova številka vpisa v volilni imenik. S tem obvestilom se mora javiti na volišču. V primeru izgube obvestila si je treba priskrbeti na Občini drugo potrdilo. Na vseh voliščih so namestili kabine, da bi bile volitve resnično svobodne in tajne. Dokaj številna je tudi sestava volilnih odborov na posameznih voliščih. Vsak volilni odbor namreč lahko šteje od 6 do 22 članov, tako da bi moralo skupno na voliščih v novogoriški občini biti zaposlenih 1.250 ljudi. Pri sestavi odborov so upoštevali načelo, da bi bila ta predstavništva čimbolj pluralistična, s sodelovanjem ljudi različnih političnih opredelitev. Poleg tega pa ima vsaka stranka oz. neodvisni kandidat pravico imenovati svoje predstavnike, ki bodo lahko v posameznem volišču ali pa v več voliščih sledili poteku glasovanja. Predstavniki list so si morali v ta namen priskrbeti potrdilo Občinske volilne komisije. Najbrž ne bo odveč, da tudi obnovimo, o čem pravzaprav volilci odločajo, saj vsakdo prejme kar po štiri glasovnice. Na eni gre za izbiro predsednika Predsedstva Republike Slovenije: na glasovnici so imena štirih kandidatov, od teh volilci lahko izberejo samo enega. Dvanajst imen je na glasovnici za člane Hov peugeot 309 groffic. Ves poseben z vso serijsko opremo. # Aerodinomični kolesni pokrovi • zodnji spoiler • zuno-nje vzvrotno ogledolce z notranjim uravnavanjem • bočni ščitniki pred udarci • udobni sedeži • ekskluzivne notranje prevleke z rdečo obrobo • vzglavniki no zadnjih sedežih z možnostjo urovnavonjo • pregibno sprednjo sedeža. Somo še do 30. oprilo se lohko posluži-te posebnih pogojev zo finansiranje in plačilo s »formulo 309«. Koncesionarji Peugeot vam bodo v sodelovanju z družbo Peugeot Rnanzioria SpA predlagali formulo, ki bo najbolj ustrezalo vošim potrebam. Peugeot 309 groffic Bencinski motor s prostornino 1H8 kubičnih centimetrov in dizelski s 1769 kubičnimi centimetri. PRIPRAVLJENI NA ODHOD S 13.300.000( >. Cena zajamčena za predajo vozila do 30. aprila 1990. Č) bencinsko verzija - pri koncesionarju vključno z davkom IVA - meralizirona barvo kof opcija. t \K7s 330z4J ^utolLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 PEUGEOT 048387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm Predsedstva Republike: volilci med njimi lahko obkrožijo največ štiri imena. Nadalje izbirajo tudi delegate za Zbor občin Skupščine Republike. Novogoriška občina je razdeljena na dve volilni enoti, v vsaki pa bodo izvolili po enega kandidata: volilci zato lahko glasujejo samo za enega kandidata. Najbolj zapletena je gotovo glasovnica za izvolitev delegatov v Družbeno-politični zbor republiške Skupščine. Na glasovnici je namreč kar 54 kandidatov, ki so razvrščeni na listah 11 strank, v dvanajstem stolpcu pa so navedena imena neodvisnih kandidatov. Ker je za štiri severnoprimorske občine predvidenih pet delegatskih mest, lahko vsak volilec izbere do največ pet imen in sicer takole: lahko glasuje za eno od list in v tem primeru odda svojo preferenco vsem petim (ali manj) kandidatom te politične skupine; možna pa je tudi izbira posameznih kandidatov tako z liste ene same stranke kot tudi kandidatov z raznih list oz. neodvisnih kandidatov. V vsakem primeru pa lahko vsakdo izbere največ pet imen. Poleg teh štirih volitev, pri katerih sodelujejo vsi upravičenci, glasujejo danes samo kmetje še za Zbore združenega dela posameznih občin in Republike. Poteku glasovanja bodo sledili tudi z ugotavljanjem odstotka volilne udeležbe: preverjanja bodo opravili po vseh voliščih ob 11. in 17. uri ter ob zaključku glasovanja. Po zaprtju volišč bo člane volilnih odborov čakalo zahtevno delo pri štetju glasov in preverjanju izidov. Volilni odbori bodo morali ostati na voliščih dokler ne ugotovijo izidov glasovanja za vse štiri volitve. Predvidevajo, da bo to delo dokaj zahtevno in se utegne ponekod zavleči tudi vso noč. Izide s posameznih volišč bodo nato posredovali Občinski volilni komisiji, ki bo zbirala vse podatke in odločala o morebitnih spornih glasovnicah. Gotovo je že več kot desetletje ureditev športnega in rekreativnega igrišča na enem prvih mest spiska zahtev rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Razprav, zahtev in pritiskov za rešitev tega vprašanja je bilo v vseh teh letih veliko, toda brez konkretnega učinka. Vse do sedaj, ko je občinska uprava poskrbela za izdelavo in odobritev načrta, ki so ga te dni predstavili vaški skupnosti in predstavnikom v rajonskem svetu. Srečanja sta se poleg načrtovalca arh. Jožeta Ceja udeležila tudi župan Scarano in podžupan ter odbornik za javna dela Del Ben, kar za Pevmo ni prav vsakdanji dogodek. Najprej je arh. Cej v glavnih obrisih predstavil načrt igrišča, ki ga nameravajo urediti pod Sanco tik za hišami na trgu, kjer je spomenik. Dostop naj bi bil po bližnji poti med hišama zraven trgovine. Obnoviti bodo morali mostiček in urediti pot. Pred igriščem bo majhno parkirišče (za 6-8 avtomobilov). Uredili bodo približno 40 metrov dolgo in 30 metrov široko asfaltno ploščad, za realizacijo katere bodo morali ugladiti zemljišče. Ploščad bo uporabljiva za košarko, odbojko, tenis, primerna pa bo tudi za poletne prireditve. Sezidali bodo manjše poslopje s higijenskimi napravami, slačilnice pa zaenkrat niso predvidene. Poleg tega bodo uredili razsvetljavo in ogradili celotno območje igrišča. Domačini so županu takoj postavili vprašanje, kdaj predvideva, da bo načrt uresničen. Investicija je precejšnja (290 milijonov lir) in Občina bo še morala poiskati finansiranje, po vsej ver- jetnosti z najemom posojila. Vsaj za začetna dela kot je ugladitev zemljišča in asfaltiranje ploščadi, je obljubil Scarano, pa nameravajo poskrbeti z lastnimi sredstvi, tako da bi bil delno urejen prostor že julija ali avgusta na razpolago za kako poletno prireditev. Preostale objekte naj bi nato postavili v roku enega leta. Posegi in pripombe številnih krajanov so pokazali, da je med domačini pričakovanje veliko. Po.drugi strani pa je bilo občutiti določeno skeptičnost. Nekaj tednov pred volitvami gre namreč še tako svečane obljube politikov jemati nekoliko oprezno. Odpravljanje škode po toči Uradni vestnik dežele Furlanije Julijske krajine z dne 27. marca letos objavlja dekret Predsednika deželnega odbora št. 658 z dne 19. 12. 1989, ki točno opredeljuje območja v občini Gorica in Moš, ki jih je 23. avgusta lani prizadela toča. V goriški občini je to območje Lečnika, v občini Moš pa .celotno področje z izjemo Blankiža. Kmetovalci, ki so ob vremenski ujmi na posevkih, oziroma pridelkih utrpeli nad 35 odstotno škodo, lahko zaprosijo za po zakonu predvidene olajšave (drž. zakon št. 590 z dne 15. 10. 1981 in dež. zakon št. 45/85). Prošnje je treba predložiti do 17. ure 28. maja letos pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu. KMEC01A/4 BILANCA 1989 Upravni svet KMEČKE BANKE je odobril bilanco za poslovno dobo, ki se je zaključila dne 31. 12. 1989. Uspešno poslovanje banke v preteklem letu je razvidno iz sledečih podatkov: S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO (v milijonih lir) (primerjava 1988) ZAUPANA SREDSTVA 194.488 ( + 21,3%) NALOŽBE 77.430 ( + 25,2%) PREMOŽENJE IN SKLADI 13.891 ( + 26,1%) Cisti dobiček 1.040 ( + 24,4%) I s H Banca Agricola 3 Kmečka banka Gorica 33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica Pogovor s števerjanskim županom Ivanom Humarjem ob koncu petletnega mandata Največ problemov smo imeli z vodovodom Napredek na področju družbenih dejavnosti Ivan Humar Občina Števerjan sodi, po številu prebivalcev, med najmanjše občine na Goriškem. Na lestvici je med zadnjimi, poleg Medee in Dolenj. To pa še ne pomeni, da se njeni upravitelji srečujejo z majhnimi ali manjšimi vprašanji. Ravno nasprotno: že zaradi geo-morfoloških značilnosti občinskega teritorija je treba reševati številna specifična vprašanja zlasti kar zadeva komunalne storitve, od cest, vodovoda, greznic, električnega in telefonskega omrežja. Način poselitve - vrsta manjših zaselkov ali posameznih hiš - ustvarja še dodatne težave. Občino je v mandatu od leta 1985 do 1990 vodila lista Občinske enotnosti, koalicija komunistov, socialistov in neodvisnih z županom Ivanom Hu- marjem na čelu. Prej je bilo upravljanje občine skoraj tri desetletja v domeni Slovenske skupnosti, oziroma njene predhodnice. Listi občinske enotnosti so pred petimi leti, ko je na, volitvah zmagala, napovedovali silne težave in ji očitali predvsem nesposobnost, pomanjkanje ustreznih zvez na pokrajini in deželi. Stvarnost pa je pokazala precej drugačen rezultat. O tem govori dosedanji župan Ivan Humar. Kako ocenjujete petletni mandat, ki je za vami? 'Dokazali smo, da so se tisti, ki so nam napovedovali nesposobnost krepko ušteli. Po razumljivo težavnem začetnem obdobju, smo uspeli uresničiti marsikaj, tako na področju javnih del, socialnega varstva, opremljanja občinskih služb s prepotrebno mehanizacijo. Dosegli smo pomemben napredek zlasti kar zadeva ustvarjanje primernejšega ozračja sožitja v kraju. In to menim je še kako dragocena pridobitev." Katero je bilo najtežje vprašanje s katerim ste se ukvarjali v tem obdobju in kako ste ga rešili? "Vodovod je bil glavna skrb upraviteljev pred nami. In na tem področju smo podedovali težko breme. Takoj smo se namreč morali soočiti s posledicami' ne dovolj premišljene odločitve o izstopu iz konzorcija CAFO. Ta odločitev je bila sprejeta precej pred volitvami leta 1985. Upravljanje vodovoda v lastni režiji je pomenilo višji strošek, višjo ceno vode, ki jo plačujejo občani. Prejšnja uprava je izstopila iz konzorcija CAFO z namenom, da upravljanje vodovoda pogodbeno prepusti Goriškim mestnim podjetjem. Takoj na začetku mandata smo se znašli z osnutkom pogodbe, ki je bil močno neugoden za našo občino. Na večkratnih srečanjih in pogovorih smo si uspeli zagotoviti precej boljše pogoje, zlasti kar zadeva ceno vode. Toliko glede režije. Povedati pa moram, da smo v tem mandatu naredili kar precej glede rekonstrukcije vodovoda in da je pred nami še zadnja skupina del. Opravljena bo, ko bodo na razpolago sredstva, ki so bila prvotno namenjena vodovodu za namakanje." Področje vaše občine sodi v celoti v območje Briške gorske skupnosti. Ta ustanova je v zadnjih letih poskrbela za nekaj posegov glede urejanja vodnih tokov, mostov itd. Kako ocenjujete sodelovanje s to ustanovo? "Res je Briška gorska skupnost izvedla nekaj posegov tudi v naši občini, tako kakor v raznih drugih krajih. Sodelovanje je bilo dobro, vendar sem prepričan, da bi bilo lahko še boljše." Konkretno, na katerih področjih? "Že kar nekaj let je odprto vprašanje finančnih sredstev, ki so bila namensko dodeljena za financiranje vodovoda za namakanje vinogradov. Kasneje je bila sprejeta drugačna odločitev, da se približno polovico teh sredstev nameni za rekonstrukcijo obstoječega vodovoda. Denar, ki je bil na začetku dodeljen celotni števerjan-ski skupnosti, bi se tako spet uporabil v korist števerjanske skupnosti. Kljub našim večkratnim nastopom še danes ni povsem jasno, kje se je postopek ustavil, na Deželi, na Gorski skupnosti, ali kje drugje." Kmetijstvo je ena od osnovnih gospodarskih dejavnosti v vaši občini, čeprav ne prevladujoča. Največ občanov je namreč zaposlenih bodisi v industriji, bodisi v terciarnih dejavnostih v Gorici in bližnjih krajih. V kmetijstvu pa je na prvem mestu vinogradništvo. Kaj ste na tem področju uredili ali skušali urediti? "Naše prizadevanje je šlo v smeri pridobivanja strokovnega znanja. Tu bi želel opozoriti predvsem na vprašanje rabe raznih pesticidov in drugih zaščitnih sredstev in na varstvo okolja. Že danes se soočamo z zelo resnimi vprašanji." V zadnjem obdobju vašega mandata ste na občini odobrili okvirni načrt ureditve grezničnega omrežja in tudi izvršilni načrt za prvo skupino del. Na kaj se nanaša? "Smatrali smo za potrebno, da uredimo to vprašanje vsaj za tisti del občine, kjer je to najbolj potrebno. Izbrali smo seveda Jazbine." Če pogledamo na področje družbenih dejavnosti in stikov, kaj bi lahko omenili? "Z zadovoljstvom moram povedati, da smo vendarle uspeli izpeljati dolgo let prisotno željo številnih naših krajanov, bivših partizanskih borcev, za pobratenje s Krajevno skupnostjo Kojsko. To je bilo po mojem nekaj naravnega, nekaj potrebnega, saj sta bila kraja nekdaj zelo povezana." Na področje družbenih dejavnosti sodi tudi skrb za ostarele in za šibkejše in pomoči potrebne občane. Tu ste v zadnjih letih razvili zanimiv program in ga v dobršni meri tudi uresničili! "Uvedli smo službo pomoči na domu, zajamčili sodelovanje socialne asistentke, s finančnimi prispevki priskočili na pomoč potrebnim občanom. Pomemben korak bo ureditev socialnega centra v stari šoli, za kar so že zasigurana finančna sredstva in se bo projekt kmalu začel uresničevati". Kaj je bilo vaše osnovno vodilo v teh petih letih upravljanja? "Ves čas smo se trudili, da bi bila uprava vseh občanov. Dosledno smo se izogibali sektaštvu in razprtijam, kajti za dobrobit celotne skupnosti je treba delovati složno. Menim, da smo kot uprava prav tu naredili marsikaj. Po tej poti je treba nadaljevati. Splošno, ozračje v občini, kjer je bila v prejšnjih časih zelo ostra delitev duhov, se je spremenilo. Majhen doprinos smo. dali tudi mi z našim delom, z našim pristopom." In še zadnje vprašanje. Kako ocenjujete sodelovanje s predstavniki manjšine v občinskem svetu? "Nasplošno lahko rečem, da je bila vloga manjšine konstruktivna, saj smo, čeprav z različnih izhodišč, velikokrat uspeli najti najboljšo rešitev. Seveda je bilo nekaj vprašanj, pri katerih pr-dloge in priporočila manjšine nismo mogli upoštevati, ne zaradi pomanjkanja politične volje, ampak zato, ker so bili predlogi, po naši oceni, neizvedljivi." Pogovor z dr. Damjanom Pavlinom, novim (in dosedanjim) predsednikom ZSKP Izbira med kakovostjo in množičnostjo Kako ocenjujete lansko sezono, ki je bila v znamenju 30-letnice Zveze slovenske katoliške prosvete? Na zadnjem občnem zboru naše Zveze smo posvetili precej pozornosti oceni prireditev, ki so bile na dnevnem redu v lanski sezoni in ravno ob 30-letnici. Ocena, ki smo jo podali na občnem zboru je izredno pozitivna tako glede kakovosti prireditev kakor zaradi zanimanja, ki je vladalo med publiko in istočasno tudi glede navdušenja s katerim so številni sodelujoči prispevali, da smo lahko uresničili nekaj zelo zahtevnih projektov. Mislim v prvi vrsti opereto Planinska roža, ki je zahtevala izredno organizacijskih in strokovnih zmožnosti, saj je pri postavitvi sode-lovaloskoraj sto ljudi. Poleg tega smo imeli veliko drugih prireditev, da lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila ta naša 30-letnica zelo pozitivna. Pokazala je, da se da z združenimi močmi, dobro voljo in seveda z znanjem marsikaj narediti. Na občnem zboru so vam spet zaupali odgovorno funkcijo predsednika Zveze v naslednjem obdobju. Na tem mestu se, tako kakor povsod tam, kjer se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, soočate z dilemo, ali je važnejša kakovost ali množičnost? Predsedniško mesto je nedvomno precej zahtevna zadeva. Osebno mislim, da organizacije, kakor je naša zveza, kakor so tudi druge organizacije, razmeroma dobro delujejo, če je delo skupno. Če deluje odbor zveze, če delujejo razni področni odbori. Kajti samo s skupnimi močmi se lahko marsikaj naredi. Kakovost ali množičnost, to je eno od ključnih vprašanj. Gotovo je, da je kakovost danes potrebna, nujno potrebna, v kolikor opažamo, da je tudi naša publika vedno bolj zahtevna. Ima namreč na razpolago razne medije, veliko več možnosti kakor nekdaj. In prav je, da je tako. Nujno je, da se organizacija, zbori, kulturne skupine, soočijo s to problematiko in da skušajo vse več moči posvetiti kakovosti. Opažamo, da je precej mladih, ki sodelujejo pri raznih skupinah. Mislim pa, da je potrebna čimvečja angažiranost, ne samo mladih, ampak vseh, tako, da je kultura prisotna v vseh starostnih plasteh. Kulturo moramo nuditi vsem. To se včasih ne usklajuje s kakovostjo. Če gledamo nasplošno smo v zadnjih letih naredili velike korake naprej. Imamo veliko skupin, ki se lahko ponašajo s kvaliteto. Imamo mlade ljudi, ki s strokovnostjo pristopajo k stvari. Velikokrat je v našem prostoru govor o prepotrebnem sodelovanju med društvi, med zvezami. Od pobožnih želja v prejšnjih letih, smo v zadnjem času prešli k konkretnejšemu sodelovanju. Letos smo imeli skupno Prešernovo proslavo. To je bil zelo konkreten primer sodelovanja. Pokazalo se je, da naši ljudje to cenijo, posebej ko gre za take prireditve, kot je Prešernov dan. Skoraj nujno je, da ob takih prilikah skupaj nastopimo. Mislim, da so oblike sodelovanja med našo zvezo in ZSKD veliko boljše kot so bile prej. Imamo srečanja, da se pogovorimo o skupnih problemih, o skupnih težavah. Imamo tudi primere društev, ki niso v nobeni zvezi, ali recimo v obeh. To je pokazatelj te nove klime. Naša zveza ima že dolgolet stike z raznimi drugimi organizacijami, ne samo na Goriškem, ampak tudi na Tržaškem, Koroškem v Sloveniji. Zelo ugodno se razvija sodelovanje s Korošci. Vaša dejavnost je zelo razvejana. Težko je opredeliti, katero področje je prevladujoče, poleg petja, ki je osnovna, tradicionalna in najbolj razširjena. Načrtujete nove poti, nove prijeme? Naša zveza ima gotovo kot najbolj značilno dejavnost petje. Vsa društva imajo vsaj en zbor. To področje je zelo dobro prisotno na celotnem goriškem področju. Druga dejavnost, ki je tudi zelo prisotna, je dramska dejavnost. Sistematično se s tem sicer ukvarja samo društvo v Štandrežu, vendar so tudi druga društva, recimo v Števerja-nu, ki se vsaj občasno posvečajo ljudskemu odru. Imamo pestro baletno in glasbeno dejavnost. Dragocena je glasbena dejavnost za vzgojo mladih dirigentov. Druge dejavnosti, nove dejavnosti, se pojavljajo občasno. Društva začenjajo z novostmi, ampak ne beležimo kakega posebnega napredka. Gre bolj za občasno delovanje. Pri mladini opazimo, da se navduši za določene stvari, ampak navdušenje ne traja dovolj dolgo, da bi lahko govorili o sistematičnem delu Jeseni ali še menda prej bo spet odprt Katoliški dom. Splošna želja je, da bi bil dom bolj odprt vsem, kakor je bilo to v preteklosti. Kakšno je vaše mnenje? Kolo zgodovine ne smemo vrteti nazaj. Ponovno odprtje Katoliškega doma bo velik prispevek možnostim za kulturno delovanje, saj bomo na Goriškem razpolagali z več primernimi dvoranami. Jaz upam, čeprav ne odvisi od naše Zveze, ker dom upravlja poseben odbor, da bo dom odprt vsem. Prizadevali si bomo, da bo tudi ta dvorana služila vsem tistim, ki jim je slovenska kultura pri srcu, ki se zavedajo vloge slovenske kulture. Kultura je važna za vsak narod, posebno pa velja to v našem prostoru. Intervju s prireditelji in udeleženci petkovega 18. D O SP Organizacija dobra, sicer pa super (kljub dežju) Tudi 18. izvedba Dijaškega obmejnega srečanja Primorske je za nami. Množična manifestacija, ki se jo je udeležilo približno 900 dijakov z obeh strani meje in ki so jo tokrat prvič priredile italijanske višje srednje šole, je še enkrat potrdila željo po medsebojnem spoznavanju in utrjevanju medsebojnih športnih in kulturnih ter predvsem človeških vezi. Prirediteljem, trgovskemu zavodu "Cossar" je sicer vreme nekoliko ponagajalo, vendar tudi to ni uspelo skvariti prazničnega vzdušja, ki ga je bilo občutiti tako na igriščih kot v zavodu S. Luigi na koncu tekmovalnega dela,- Na koncu srečanja smo poprosili za krajša mnenja prireditelja in nekatere udeležence (pogovore sta zapisala Rudi Pavšič in Marko Čubej - foto Čubej). Marijo Černič (ravnatelj italijanskega zavoda "Cossar"): »Kljub slabemu vremenu je prireditev dobro uspela, saj smo vse pobude spravili pod streho. Ob tem, ko se za prizadevnost zahvalim vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uresničitvi DOSP-a, moram podčrtati, da je manifestacija utrdila vezi prijateljstva med mladimi«. Nataša Grbec (znanstveni licej "F. Prešeren" Trst): »Letos sem bila že drugič na DOSP-u in kar zadeva tekmovalni del sem povsem zadovoljna. Hrana ni bila dobra, nedvomno pa imamo premalo časa, da bi lahko uspeli navezati nova prijatej-stva. Če bi v bodoče bilo srečanje dvodnevno, bi imeli več priložnosti za izmenjavanje mnenj z ostalimi dijaki«. Samo Mahovič (SPNŠ Koper); »To je moj drugi DOSP in sem nad njim popolnoma navdušen. Organizacija je bila res brezhibna, kot se za tako manifestacijo tudi spodobi. Tudi okrepčila ni manjkalo, saj smo se kar dobro najedli. Žal smo vse preveč bili na igrišču zaposleni, da bi lahko spoznali dijake m dijakinje ostalih višjih‘srednjih šol. Če bi lahko npr. tu prespali, v primeru da bi DOSP postal dvodnevno srečanje, bi to bilo res enkratno doživetje, skratka bi bilo super«. Danijela Palia-ga - Jankovič (ravnatelj italijanskega znanstvenega liceja iz Pirana): »Kot šola se te manifestacije udeležujemo v zadnjih petih letih. Kljub temu sem prepričana, da je DOSP potrebno in koristno. Na njem se namreč srečajo mladi različnih jezikov in kultur, predstavniki dveh sosednjih držav. Taka manifestacija daje naši mladini priložnost, da se med seboj pogovarjajo, izmenjajo misli in izkušnje«. Fabio Marussig (zavod za geometre "Fermi" Gorica): »Tretjič sem že tu in še bom rad prihajal. Vz.dužje je res enkratno, spoznal pa sem veliko dijakov predvsem z druge strani meje. Organizacija je bila na zadovoljivi ravni. Menim, da so taka srečanja zelo pomembna za izmenjavo mnenj in navezovanje novih in še plodnejših športnih ter kulturnih stikov med na tem področju živečimi narodi«. Elisabetta Gal-lina (ITC "Cossar" Gorica): »V primerjavi s preteklimi prireditvami -letos sem bila na DOSP-u že tretjič -je bilo letošnje neprimerno bolje organizirano. Temu so seveda botrovale lepe telovadnice, s katerimi razpolagamo tu v Go-dovolj časa, da bi lahko po športnem tekmovanju tudi pokramljale z našimi sovrstniki, saj nas doma čakajo še naloge in priprave . na jutrišnji šolski dan. Vsekakor so takšne športno-kulturne manifestacije potrebne in dobrodošle za utrditev vezi med sosednimi narodi«. Bojan Pavletič (profesor na slovenskih šolah v Trstu): »Kljub dejstvu da je dež skvaril manifestacijo, je treba priznati, da je DOSP uspelo. Slabo vreme res ni prispevalo k ustvarjanju tistega vzdušja, ki smo si ga pričakovali, kljub temu pa je to jasen doprinos k sožitju med mladimi iz Italije in Slovenije«. Katja Šantelj (SPNŠ Postojna); »Letos sem bila prvič na tako množičnem srečanju in moram priznati, da je tu razpoloženje res enkratno. Program shoda je bil primerno pripravljen, med tekmovanjem sem sicer opazila, kakšna je razlika med amaterskim in klubskim plavanjem, vsekakor se bom še rada odzvala 'v naslednjih letih prirediteljem DOSP-a«. Matej Pečanac (trgovsko-tehnični zavod "Zois" Gorica): »Prirediteljem je sicer vreme zagodlo, vendar je bila organizacija res kvalitetna. To je moj prvi DOSP in še se ga bom rad udeležil. Navezal sem nova prijateljstva, predvsem na košarkarskem področju, srečal pa sem nekatere prijatelje, ki jih že več časa nisem videl. Porcija pašte je bila sicer nekoliko skromna, vsekakor gre prirediteljem pohvala, da so uspeli ustvariti takšno enkratno vzdušje, ki je predpogoj za utrjevanje vezi«. rici. Žal nimamo Množičen in raznolik nastop mladih in že uveljavljenih modnih mojstrov Pariz potrdil vlogo prestolnice luksuza Pariz je še enkrat potrdil, da je prestolnica razkošne mode, ki ni namenjena vsakodnevnemu življenju »navadnih« zemljanov, temveč je usmerjena v maloobljudeni svet premožnih »izvoljencev«. Nekateri predlogi, ki so jih znani modni mojstri prikazali na marčevskih defilejih, so namreč po vsesplošni oceni povsem neuporabni npr. za službo ali tudi za svečanejše priložnejše, ki jih ne označuje pečat absolutne ekskluzivnosti. Sicer pa si modelov s pariških defilejev visoke pripravljene mode, ki naj bi bila nekakšna vmesna stopnja med še eks-kluzivnejšo visoko modo in nekoliko praktičnejšo pripravljeno modo, ki sta tudi nastopili v Parizu, ne more privoščiti širok krog odjemalk. Zato tudi razmišljanje o njihovi uporabnosti in praktičnosti ni povsem umestno. V to so trdno prepričani najslavnejši mojstri, ki za Pariz, če npr. nastopajo še na drugih prizoriščih, kot večina italijanskih modnih ustvarjalcev, pripravijo najbogatejše modele. V veliko primerih so med drugim predstavljeni modeli samo »vaba« za odkup kolekcij, ki so velikokrat že vnaprej oddane. Defileji, ki vsakič pritegnejo pozornost izredno širokega kroga občinstva, postanejo večkrat nekakšne predstave, na katerih že uveljavljeni mojstri dajo duška svoji domišljiji in skušajo presenetiti izbrano občinstvo vajeno najrazličnejših potegavščin in trikov. Težko bi si drugače razlagali npr. prikaz modelov, ki jih je zadaj tvorila v bistvu le mrežasta tančica (Gualtier), ali pa nemogoče lasulje in pokrivala, s katerimi so se v bistvu predstavili skoraj vsi predstavniki tako imenovane avantgarde. Sestavljali so jo pripadniki raznih narodnosti, saj se je tokrat zgrnilo v Pariz veliko še manj znanih ali že uveljavljenih »mladih sil« svetovne mode. Na dejstvo, da se je pariških defilejev udeležilo veliko tujih mojstrov, so Francozi še posebej Ponosni, saj v tem prednačijo pred ostalimi prestolnicami svetovne mode, Še posebej pred Milanom, ki ostaja Slavno središče pripravljene mode. .Vendar pa je v tem tudi slabost packih defilejev, ki nikakor ne pred- Nežno v pomlad Med predstavitvami modelov za nislednjo jesensko-zimsko sezono pa Se je kljub muhavosti letošnjega vredna tudi pri nas začela prodaja ko-sh'mov, oblek in površnikov za po-Mlad in deloma tudi že za poletje. Iz ^lektivnih razlogov so spomladanski podeli lažji, tako da se z njimi modni ustvarjalci lahkotneje poigrajo kot z trškimi, ki naj bi kljub drzni izzival-°sti nekaterih stilistov, le ščitili žen-"o Pred mrazom. keto&jja pomlad je, vsaj po zamisli “fri 6 znanth predstavnikov mode in Italy«, izredno nežna in lahno ■' V nekaterih bistvenih značil-pravzaprav napoveduje smer-v M bodo očitneje prišle do izraza ^slednji zimi, ko bo kratka dolžina dajjJn tudi hlač začasno pregnala lahk krila, medtem ko bodo hlače m 0 tudi dolge, še zlasti tesne. °9e, ki jih spomladi pokrivajo lah-,, kavice, so odslej lepo izpostav-1 ne\ Spomladanska krila so namreč pilotna krajša, mehko nabrana, včasih samo nekako prevezana okoli Pasu po vzorcu poletnih bombažnih rat »pareo«. K takšnim krilom, ki so iz volne ali svile, so modni ustvar-, tci dodali strožje krojene suknjiče iz ■S ............... ' dopolnjuje kostim. grobega blaga. Vsekakor pa je na, velikokrat snežno bela, bluza, ^ kratkim krilom, ki praviloma niso (tfjda po telesu, so stilisti dodali lje Iše suknjiče. Se vedno je priljub-k ŽtPoško krojeni suknjič, ki se poda ^Qnr am klasičnega kroja. Med hla-tpdh že med spomladansko po-n^,-30 veliko bermudk, ki so v kombi-5(avn- 2 raznovrstnimi suknjiči se-Oiov ‘ del tudi elegantnejših kosti- Men 'dtpdn 5ukn;'!či pa se za letošnjo spo-PoiQv,nSko sezono ob klasičnih krojih zha(ji,ai° tudi suknjiči, ki povzemajo Vsa(tofl0sh široko krojenih bluz. Kot 'l'JdbQ p°mlad pa je precej pestra po-N cfe.! Mž/lh površnikov, predvsem Pr‘tjubu“ Plaščev, ki so še posebej v klasični verziji. d,0 obl Ji, m°deli kot vselej priviligi-JJ Pren, 6 in tokrat tudi hlače, ven-rW sem dolge različnih širin ali Pre>4T0Če<< hIaČke- Unjjsern °arvna paleta je uglašena Po ,reva Postelne tone, s tem, da klasične barve, ki so že 1' »Pomladne«, (bip) stavljajo francoske mode, temveč so privlačno izložbeno okno svetovne ustvarjalnosti in proizvodnje na področju razkošne mode. V tem francoska izgublja vojno z italijansko modo, ki ima izrazitejši osebni pečat, predvsem pa pozitivnejši obračun. Zato pa Francozi, ki so v svojo prestolnico že privabili veliko tujih mojstrov, predvsem japonskih, zadnje čase pa tudi italijanskih in angleških, že načrtujejo veliko Palačo mode. Zgradili naj bi jo pod znamenitimi vrtovi Tuilleries verjetno do leta 1992. Predvidena naložba je zelo visoka, vendar pa so si organizatorji pariških defilejev že zagotovili večji del sredstev. Mogočni tempelj naj bi še poudaril razkošnost francoske mode, ki se je na letošnjih prireditvah predstavila v izredno pestri in seveda bogati podobi. Vtisi in ocene so seveda lahko zelo različni glede pač na posamične defi-leje. Modni ustvarjalci, ki se prištevajo k avantgardi, so predstavili zelo drzne in originalne modele, ki nikakor niso upoštevali kril. Predstavljene modele so namreč v glavnem sestavljali -dolgi suknjiči, hlačne nogavice in vidno izpostavljeno spodnje perilo, ki pravzaprav večkrat spominja na športne enodelne kopalke. Izredno priljubljeni so spet visoki škornji, ki velikokrat »dopolnjujejo« vrtoglavo kratka krilca ali pa hlačke. Sicer pa je bilo v prvem delu pariških dni mode prikazanih veliko odločno grdih modelov, katerih namen je bil šokirati zvesto občinstvo, ki pa je imelo v svojo usodo oboževalca domiselnosti velikih mojstrov precej upravičenih dvomov. Iz stiske so pristašice luksuzne mode rešili stari uveljavljeni mojstri, ki so krilu, čeprav navadno z najmanjšo možno dolžino, dali prostor, ki so mu ga vselej odmerili. Predvsem pa so predstavili modele, ki so upoštevali sprejemljivejša razmerja med zgornjim in spodnjim delom. Od pasa dol naj bi namreč ženska po napotkih ekstravagantnejših ustvarjalcev prihodnjo jesen in zimo nosila v glavnem hlačne nogavice različne kakovosti in teže. Najslavnejši modni ustvarjalci so namreč predstavili modele za šarman- tne ženske s smislom za eleganco in z velikimi finančnimi sredstvi. Tudi znani stilisti, kot so npr. Valentino, Ferre in Lagerfeld, ki v drugih okvirih ■pripravljajo bolj linearno, manj izzivalno bogato modo, so na pariških defilejih predstavili modele, ki so bili izjemno bogato okrašeni. Po mnenju teh italijanskih modnih ustvarjalcev in njihovih najslavnejših francoskih kolegov bo namreč lahko ženska naslednjo zimo tudi navsezgodaj oblekla zlato krilo in se odela v ogrinjala, ki jih krasijo razna ptičja peresa in podobno. Še bolj bogata je seveda večerna moda, ki za naslednjo zimsko sezono predvideva veliko izzivalne golote, poleg kopice dragocenih dodatkov. Na slikah (foto AP): zgoraj model »tradicionalnejšega« Balenciage, zgoraj desno pa drznejši predlog Christiana Lacroixja. (bip) NUOVARGIA poklon lepoti priznanje stilu TRIESTE — Ul. G. Gallina 1 — Tel. 040/61954 Castiglioni obutve Korzo U. Saba 2 - Tel. 764007 Trst Korzo del Popolo 9 - Tel. 72590 Tržič POMLADNE NOVOSTI EberhaR|(0 Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 WIVEVAR Ul. Maiolica 15/b URARNA- ZLATARNA S. R. L. epaz 2 o.t.i Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483 Velika izbira dragocenih daril čBeAtspM&c 4x1 pamlad-paletje, 199 C ‘ ^ ESCADA crclinct TRST - UL. CARDUCCI 12 - UL. ORIANI 3 konfekcije Z zmago nad S. Benedettom bi si zagotovili napredovanje V A-2 ligi ključna tekma za košarkarje Stefanela Sinoči v Trstu v 28. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige Tesna, a zaslužena zmaga Jadrana TKB JADRAN TKB - MANGIAEBEVI FAENZA 87:86 (43:40) JADRAN TKB: Crisma 16, Oberdan, Čuk 11 (1:2), V. Sosič 7 (5:7), Pertot 2, Rauber 37 (7:8), Battini 14 (3:4), Daneu, Stanisa, M. Sosič. MANGIAEBEVI FAENZA: Miserocchi 17, Morini 14 (4:5), Giuliani 14 (§:7), Biffi 26 (7:9), Pedretti, Jurich, Vitelozzi 6 (0:1), Cappella, Matassini 5, Angelucci. SODNIKA: Morina in Canali iz Perugie. PM: Jadran 16:21; Faenza 17:22. ON: Jadran 19, Faenza 19. PON: Čuk (29), Morini (35), Pertot (38. TRI TOČKE: Rauber 2, Battini 1, Crisma 1; Miserocchi 5, Biffi 3, Matassini 1. GLEDALCEV: 300. Tržaški Stefanel bo odigral danes ključno tekmo letošnje sezone. Če bo na domačem igrišču v 29. kolu italijanske košarkarske A-2 lige premagal peterko San Benedetta, ki je pretekli teden matematično že izpadla iz italijanske košarkarske A lige, se bo uvrstil v A-l ligo in se bo tudi boril za sam državni košarkarski naslov. Ta-njevičevo moštvo bi bilo tako prvo, ki mu bi uspel veliki met: v pičlem letu napredovanje iz B-l lige v A-2 ligo in istočasno tudi potegovanje v play offu za naslov prvaka. Kaj takega doslej še ni uspelo nobeni italijanski ekipi. Nič čudnega torej, če je pričakovanje za današnjo tekmo veliko. Tržačani bodo imeli verjetno lahko nalogo, saj bodo košarkarji goriške ekipe po nazadovanju v B ligo demotivirani. Na drugi strani pa bodo igralci Stefanela dali vse od sebe, da bi dosegli tisti cilj, ki jim je v nedeljo spodletel v Turinu proti vodilnemu Ipifimu. Po dveh letih »pokore« v B ligi se torej Tanjevičemu moštvu spet odpirajo vrata v italijanski košarkarski Olimp. DANAŠNJI SPORED: Glaxo - Ipi-fim, Marr - Garessio 2000, Hitachi -Alno, Fantoni - Kleenex, Annabella - Filodoro, Banca Popolare - Jollyco-lombani, Stefanel' - San Benedetto, Braga - Teorema. LESTVICA: Ipifim 42 točk, Stefanel 40, Glaxo 38, Garessio 2000 34, Hitachi 30, Alno, Teorema, Jollycolombani in Kleenex 28, Annabella, Banca Popolare in Filodoro 24, Braga in Fantoni 22, Marr 20, San Benedetto 16. Messaggero boljši od Phonole V anticipirani tekmi 29. kola italijanske A-l lige je včeraj rimski Messaggero v gosteh premagal Phonolo s 87:75 (40:43). Pri Messageru je največ točk dosegel Shaw (26): Oscar (Caser-ta) je dosegel zanj skromnih 23 točk. DANAŠNJI SPORED: Benetton -Philips, Vismara - Scavolini, Knorr -Arimo, Irge - Paini, Ranger - Viola, Panapesca - Cantine Riunite, Enimont - Neutroroberts. LESTVICA: Scavolini 42 točk, Ranger in Knorr 38, Phonola 36, Enimont in Vismara 34, Viola in Messaggero 32, Philips, Benetton in Cantine Riunite 28, Arimo in Paini 24, Neutroroberts in Panapesca 16, Irge 0. TRST — Po sedmih zaporednih porazih so jadranovci sinoči doma pred maloštevilnimi, sicer, pa zvestimi navijači tesno, toda zasluženo premagali moštvo iz Faenze. Po toliko porazih so naši torej reagirali in s prikazano igro tudi zadovoljili, čeprav so tudi tokrat igrali z okrnjeno postavo. Od standardnih igralcev so namreč manjkali poškodovana Robert Daneu in Dean Oberdan, ki trener Valter Vatovec ju ni »tvegal« na tej tekmi, ter David Pregare, ki ga je, kot znano, društvo izključilo za dve koli. Naši so precej dobro začeli in v 6. minuti že vodili z 12:3. Še zlasti Rauber je takoj pokazal, da je na tem srečanju posebno razpoložen, saj je zadeval koš gostov kot za stavo (samo v prvem polčasu je jdal kar 22 točk). Sicer pa tudi ostali jadranovci so začeli zelo motivirano in bili večji del prvega polčasa zanesljivo v vodstvu (v 8. min. 16:5, v 13. min. 30:19). Gostje pa niso popustili in stalno zmanjševali zaostanek predvsem po zaslugi odličnih play-makerja Miserocchija, bekov Biffija in Morinija. Faenza je tako minuto pred koncem polčasa celo zmanjšala zaostanek le na eno točko (40:41). Tudi v nadaljevanju so bili sicer jadranovci stalno v vodstvu (dvakrat tudi za 10 točk: v 29. min. z 69:59, v 32. min. s 74:64), ko pa je moral Mauro Čuk na klop zaradi petih osebnih napak, se je pri našem moštvu znatno zmanjšala napadalna učinkovitost. Tedaj pa je ob vedno razpoloženem San- diju Rauberju stopil na sceno mladi Marco Crisma (letnik 1972), ki je dosegel nekaj zelo pomembnih točk in verjetno tudi odločilno trojko. Prav v zadnji akciji pa je pri stanju 87:86" s pravim akrobatskim skokom rešil skoraj nemogočo žogo in s tem dovolil našemu moštvu, da je lahko do konca čuvalo žogo in tudi tesno zmagalo. Res je, da se gostje sinoči niso preveč naprezali, saj so že nekaj časa na varnem na lestvici, in da niso dopotovali v Trst preveč »bojevito razpoloženi«, res pa je tudi, da so jadranovci tudi tokrat pokazali, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi, da se lahko enakovredno borijo tudi z ekipami s sredine razpredelnice in da jih tudi premagajo. Škoda le, da so osvojili točki, ko je že prepozno. Toda tudi sinočnji uspeh je dobrodošel, saj kaže, da naši niso povsem vrgli puške v koruzo in da se še borijo, da čim bolj častno ter z dvignjeno glavo zapustijo drugoligaško konkurenco. Jadranovci bodo spet zaposleni po velikonočnih praznikih, ko bodo v predzadnjem kolu gostovali v Oderzu. (jan) Pred VN ZDA v motociklizmu Nesreča Lawsona Jugoslovanska košarka Zadar premagal Crveno zvezdo ZADAR — V drugi tekmi polfinala za jugoslovanski košarkarski naslov je Zadar premagal Crveno zvezdo s 108:90 (58:47) in tako izenačil stanje v osvojenih tekmah na 1:1. O finalistu bo tako odločala tretja tekma. Danes bosta odigrala drugo tekmo preostala polfinalista, Gibona in Jugoplastika. Jedinstvo Aida prvak TUZLA — Z zmago v drugi tekmi jugoslovanskega košarkarskega finala je Jedinstvo Aida osvojila naslov jugoslovanskih košarkarskih prvakinj. Premagala je Elemes iz Šibenika z izidom 80:63. Dež ovira »Istrsko riviero« PORTOROŽ — Dež še naprej moti potek portoroškega teniškega turnirja 19. Istrske riviere. Šele pozno sinoči je prenehalo deževati in ob reflektorjih so načrtovali, da bodo sklenili tekme drugega in odigrali tretje kolo. (Kreft) LAGUNA SEČA (ZDA) — Večkratni motociklistični svetovni prvak, Američan Eddie Lawson, se je hudo poškodoval med prvimi uradnimi poskusnimi vožnjami za današnjo VN ZDA. Vse kaže, da je hudemu padcu botrovala okvara na zavorah njegove yama-he 500 ccm. Lawsona so nemudoma odpeljali v bolnišnico v Monterey, kjer so zdravniki ugotovili, da si je poškodoval desno peto. Predvidevajo, da bodo morali prednji del pete popolnoma rekonstruirati s pomočjo vijakov. Ameriški motociklistični as, ki ga bodo verjetno operirali v torek v San Franciscu, bo potreboval vsaj 6 tednov, da bo lahko spet shodil. Na prvih poskusnih vožnjah je v razredu do 500 ccm najbojši čas (1’26"758) dosegel Avstralec Gardner (honda). V razredu do 250 ccm je bil najhitrejši domačin John Kocinski na yamahi (1'29"224). Italijan Luca Cada-lora (yamaha) je zabeležil tretji najboljši čas. Danes Pariz - Roubaix PARIZ — Iz francoskega glavnega mesta bo danes startala ena najbolj klasičnih in trdih kolesarskih dirk, ki bo popeljala 208 vpisanih kolesarjev do Roubaixa. Gimnastika v Ljubljani LJUBLJANA — Jugoslovanska reprezentanca in najboljši jugoslovanski telovadec Lojze Kolman sta zmagala na letošnjem 20. mednarodnem prvenstvu Ljubljane v orodni telovadbi v mnogoboju. Jugoslavija je s 111,60 točke prehitela Kitajsko (110,35), Italija pa je bila peta (107,40). Kolman je zbral 55,95 točke in je prehitel rojaka Hodžiča za 3 desetinke točke. Med ženskami je prvo mesto v mnogoboju ekipno osvojila Romunija, Jugoslavija je bila peta. Posamično se je uveljavila Romunka Filipova. Danes ob 10. uri se bo tekmovanje nadaljevalo v posamični konkurenci. Tretjeuvrščeni Zenit jo je na Proseku skupil Pomembna zmaga Bora Elpro BOR ELPRO - ZENIT VIDEM 3:1 (15:10, 15:17, 15:8, 15:4) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Fo-raus, Grbec, Pučka, Gregori, Ažman, Vitez. Borovke so v tekmi z doslej tretjeu-vrščenim Zenitom iz Vidma prekinile drugo dolgo črno serijo porazov in izbojevale zelo pomembni točki, ki pa -to je bolje takoj poudariti - še nista odločilni glede obstanka v ligi, čeprav imajo zdaj slovenske odbojkarice dve koli pred koncem točki več od Corde-nonsa, ki je sinoči s 3:1 izgubil v kraju Piove di Sacco, hkrati pa so na lestvici spet dohitele Cervignano. Vsekakor so plave v Domu Ervatti spet dokazale, da si izpada iz lige nikakor ne zaslužijo, saj igrajo v zadnjih kolih res zelo požrtvovalno, srčno, složno in tudi precej učinkovito. Proti nasprotniku, ki je pokazal zelo organizirano in natančno igro (zlasti pa odlično enoročno obrambo napadov), a očitno ni naletel na dober dan, saj je zbral* precej napak v sprejemu servisa in tudi pri zaključevanju napadov, bi lahko borovke resnici na ljubo zmagale še bolj zanesljivo, saj so visoko vodile v vseh štirih nizih, v drugem, ki so ga izgubile, pa je bilo na Borovi strani mreže šest res tragičnih junakinj, saj so si plave zapravile prednost 14:8. Videmčanke so v skrajnem naporu sijajno odbile tri od štirih set udarcev borovk (četrti napad se je izjalovil v mreži) ter po dolgem boju niz tudi dobile. To je bil za Borov tabor pravi šok, ki pa so ga igralke z nesluteno zmožnostjo reagiranja dokaj nonšalantno prebrodile in v tretjem nizu brž povedle s 4:0 in 11:5. Šele tedaj je Zenit znova reagiral, a se samo približal do rezultata 11:8, odtlej pa so gostiteljice odločno stopile v ospredje in prisilile nasprotnika, da je v četrtem nizu po dotlej srditem boju dokončno popustil in se predal, čeprav sta bili točki važni tudi zanj. (ak) Tržaško pokrajinsko prvenstvo Poletovka Merlova zanesljivo prva Na pokrajinskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju za začetnike/ce in dečke/deklice, ki je bilo nedavno na ploščadi Dopolavora Ferroviaria, se je lepo uveljavila Poletova tekmovalka Cristiana Merlo. Zanesljivo je namreč zmagala v kategoriji začetnic, kjer je zbrala 33,8 točke. Drugouvrščena Ale-xandra Može (P.A.T.) jih je imela 29,7, a tretjeuvrščena Valentina Pascolutti (Pol. Op.) 28,5. V tej kategoriji je poletovka-Maia Berzi zasedla 11. mesto (24,0). Med deklicami je prvo mesto zasedla Adara Coslovi (Jolly) s 35,9 točke, Dana Furlani (Polet) je bila deseta (27,4), Barbara Cos-sutta (Polet) pa trinajsta (22,7). Med začetniki je zmagal Rodolfo Pelizzola (Jol-ly) z 28,9 točke, med dečki pa Riccardo Ferrari (Pol. Op.) s 30,9 točke, a Marko Spetič (Polet) je bil tretji (25,4). Košarkarsko promocijsko prvenstvo Grado premočan za domovce GRADO - DOM GOMETAL 74:63 (36:33) DOM GOMETAL: Gruzovin 6, Košuta 23, Ambrosi 8, Battel-lo 14, Prinčič 8, Dornik 4, Semolič, Komel, Čubrilo. PON: Košuta 40', ON: Dom 22, Grado 16. 3 TOČKE: Košuta. Domovci so na tujem klonili proti močni peterki Gradeža, ki zaseda višja mesta na lestvici. Brumnovi varovanci so nastopili v okrnjeni postavi, brez centra Brica in beka Orzana, kar se je žal zelo poznalo. Kljub temu so v prvem polčasu bili popolnoma enakovredni nasprotniku, saj so preudarno igrali tako v obrambi kot v napadu. Tudi v uvodnih minutah drugega polčasa so nadaljevali samozavestno, vendar so zatem morali priznati očitno premoč domačinov, ki so iz minute v minuto višali vodstvo. Še v 30. minuti so naši zaostajali samo za 6 točk (53:47), toda nasprotniki so izkoristili utrujenost naših ter dosegli deset točk prednosti, ki so jih obdržali do konca. Domovci so v poslednjih minutah skušali nadoknaditi zamujeno, vendar niso imeli sreče. Dobro je tokrat igral le Košuta. Včerajšnje srečanje je bilo poslednje v regularnem delu letošnjega promocijskega prvenstva. Naši morajo sicer še nadoknaditi dve zaostali tekmi: prvo bo že v torek, 10. t. m., ko se bodo ob 20.15 spoprijeli v Pierisu z Asguinio, ki zaseda zadnje mesto na skupni lestvici, (af) S tržaškega smučarskega prvenstva Objavili uradne lestvice Pretekli teden je bilo v Trstu uradno nagrajevanje tržaškega prvenstva v smučanju in nordijskih disciplinah. Na skupni lestvici je uvrščenih skupno 15 klubov z več kot 700 tekmovalci. Prvo mesto je premočno osvojil Sci Club 70, ki je zbral 4.014 točk (3.374 v alpskem smučanju, 640 v nordijskih disciplinah). Med zamejskimi društvi je Mladina Resco pristala na 4i mestu s 570 točkami (304 iz alpskih disciplin, 266 iz nordijskih). SO Brega je zasedel 5. mesto s 519 točkami (vse je zbral v alpskem smučanju). Tudi ŠK Brdina, šesti s 463 točkami, SK Devin, deveti s 336 točkami, in SPDT, dvanajsto s 169 točkami, so osvojili vse točke v alpskem smučanju. V posebni mladinski razvrstitvi je prvo mesto pripadlo Sci Clubu 70 z 49 točkami. Mladina Resco je uvrščena na 3. mesto s 14 točkami, SK Brdina in SO Breg pa sta zbrala vsak po 2 točki. POPRAVEK Med izidi s tekmovanj na Dijaškem obmejnem prvenstvu Primorske, ki so bili objavljeni na včerajšnji 9. strani našega dnevnika, se je vrinila napaka. Margaret Macchiut, ki je zmagala v skoku v daljino, ni dijakinja italijanske šole iz Trsta, temveč dijakinja slovenskega učiteljišča iz Trsta. Po sinočnji zmagi proti Fincantieriju Slogašice v C-l ligi SLOGA KOIMPEK - FINCANTIERI TRŽIČ 3:1 (15:7, 15:12, 14:16, 15:6) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizzi, Grgič, Kosmina, Lupine, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Sloga Koimpex je v C-l ligi. S sinočnjo zmago nad tržiškim Fincantierijem, ki bo v prihodnji sezoni prav tako nastopal v višji ligi, so si slogašice 4 kola pred koncem že matematično zagotovile napredovanje, o katerem pa seveda že od konca prvega dela prvenstva ni bilo nobenega dvoma. Sinočnja tekma sicer ni bila privlačna za oko, saj sta se oba trenerja odločila za taktično igro. Sloga Koimpex se je na ta nastop med tednom skrbno pripravila. Še zlasti je vadila oster servis. Fincantierijeva podajačica Ahmedova je namreč med najboljšimi mladimi režiserkami v deželi in le močan servis in s tem težave v sprejemu lahko zmanjšata njeno učinkovitost. Ta taktika se je slogašicam še kako obrestovala, saj so samo s servisi dosegle kar 26 točk. Zmaga Sloge Koimpex pa bi bila lahko še izdatnejša, če se ji tretji set ne bi nerodno izmuznil iz rok. Četrti niz je bil, podobno kot prvi, pravi monolog naše ekipe, ki je povsem zasluženo osvojila 18. zmago in s tem, kot rečeno, tudi napredovanje. Gre seveda za izreden uspeh našega vzhodnokraškega društva, ki se v letošnji vsesplošno uspešni sezoni po petih prvenstvih vrača v državno ligo. (Inka) SOKOL INDULES - LIBERTAS MARTIGNACCO 3:1 (15:4, 15:7, 11:15, 15:3) SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Kralj, T. in L. Masten, Škerk, Vižentin, Vidah, Brumat. Sinoči so sokolovke dokazale, da so močnejše od ekip, ki se trenutno nahajajo na sredini lestvice. To velja predvsem za prikazano igro v treh dobljenih setih, kajti tretji niz je poglavje zase. Tega so domačinke odigrale v jmpolni zmedi, zgrešile so veliko servisov in ga dobesedno darovale nasprotnicam. Če k temu dodamo, da je zaradi slabosti morala z igrišča Vidalijeva, je slika tega dela tekme popolna. V ostalih treh setih so domačinke igrale zelo dobro, servis je bil učinkovit, kar je spravilo v težave nasprotnikov sprejem. Podajačici sta dobro zalagali tolkačiče, ki so odlično zaključevale akcije. Za to zmago so vse igralke vredne pohvale, predvsem pa velja omeniti nastop Pertotove, ki je bila prava gonilna sila Nabrežink. (Vip) Moška C-2 liga: derbi Meblu Imsa MEBLO IMSA - OLVMPIA 3:2 (15:1, 12:15, 15:6, 7:15, 15:10) MEBLO IMSA: Lavrenčič, R. in D. Petejan, A. in M. Feri, Vogrič, Lutman, Tomšič, Buzzinelli, Koršič. OLVMPIA: Cotič, Bensa, Vogrič, Černič, Av S. in J. Terpin, Dornik, Marassi, Špacapan, Sfiligoj. Odbojkarski derbi verjetno ne bi bil pravi derbi, če se ne bi zaključil s tie-brea-kom. Tokrat se je sreča nasmehnila domači šesterki, ki se je dokopala do zmage s polno mero požrtvovalnosti. Tekma vsekakor ni bila na visokem tehničnem nivoju, vendar je povsem zadovoljila gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili telovadnico Kulturnega doma. Domačini so pričeli res enkratno, saj so 01ympii prepustili le točko. V drugem setu, ki je bil med drugim tudi najdaljši in verjetno najbolj borben, so Jakopičevi varovanci dokazali, česa so zmožni, saj so z učinkovitimi napadi onesposobili domači blok. V tretjem setu so igralci Mebla ponovno odločneje zaigrali in izkoristili nasprotnikove napake. Četrti set je pripadel 01ympii, ki je uspešneje pokrivala polje. Peti in odločilni set je bil seveda poglavje zase. Petejanovi varovanci so s trdno voljo in veliko agresivnostjo strli odpor nasprotnika, ki je naredil vse preveč nepotrebnih napak v obrambi, (mč) BOR CUNJA AVTOPREVOZ - ROZZOL 3:0 (15:10, 15:12, 15:4) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Stančič, Giacca, Aiello, Marega, De Carli, Starc, Meton, Budin in Pernarčič. V povratnem mestnem derbiju so borovci odpravili Rozzol veliko lažje kot v prvem srečanju. V prvem obračunu je bilo potrebno odigrati kar pet nizov, tokrat pa je šlo občutno lažje. Občasno so gostitelji prikazali res odlično igro, a kljub temu so v prvih dveh nizih prepustili nasprotniku preveč točk. Vsekakor moramo omeniti, da je bila priprava borovcev v zadnjih dveh tednih usmerjena v nabiranje dobre telesne kondicije za sklepni del prvenstva, ki bo prav gotovo odločilna za končno uvrstitev, saj jih čakajo štirje izredno zahtevni nastopi. (Igor) Ženska D liga: brez dobljenega niza S. GIORGIO - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:9,15:8, 15:11) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Čebulec, Conestabo, Regent, Štoka, Križmančič, Gherbini, Janežič, Škrk, Jogan. Kontovelke so v Porcii doživele pekoč poraz. Povedati pa je treba, da so nastopile brez kapetanke Legišove, ki si je na zadnji tekmi poškodovala koleno. Nje no mosto je zasedla Erika Gherbini. Naša dekleta so na igrišče stopile zelo dekoncentrirane. Razlog gre iskati v številnih odsotnostih na treningih med tednom, zato so bile na tekmo povsem nepripravljene. Izenačen je bil le prvi set do rezultata 9:9, potem pa so naše povsem popustile, predvem zaradi velikega števila zgrešenih servisov, tako da so domačinke vsakokrat visoko povedle in zlahka prišle do končne zmage. (J. D.) AL FUNGO HUMIN - BREG AGRAR 3:0 (15:6, 15:1, 15:12) BREG AGRAR: Debenjak, Slavec, Pertot, Canziani, T., E. in F. Žerjal, Gaburro, Giorgi. V gosteh se Brežanke niso mogle izogniti porazu. Nasprotnice so stopile na igrišče zelo motivirano, saj so že v prvem setu povedle z 9:2 in niz tudi dobile kljub dobri seriji servisov naših igralk. Sprememba postave v drugem setu se ni izkazala za najboljšo, saj se Brežanke niso mogle upirati razigranim nasprotnicam. V tretjem setu so gostiteljice spet uspešno začele nizati točke, vendar so se jim Brežanke naposled le bolj urejeno in učinkovito upirale in izenačile na 12:12. V končnici pa so jim bile spet usodne naivne napake, tako da se je tudi ta set zaključil v korist nasprotnic i Brežanke ostajajo na dnu lestvice, do konca sezone pa je vse manj tekem. (Giorgi) STRELCI: Pizzi v 2’ (11-metrovka), Ganz v 79', Khashaba (avtogol) v 81'. ITALIJA B: Simoni, Pesta, Benarri-70, Cappioli, Zanutta, Minotti, Lentini (v 61' Baiano), Venturin (v 63' Gelsi), Pizzi (v 79' Polonia), Orlando (v 46' Sordo), Ganz. TRENER: Brighenti. EGIPT: Khayrat, Samer (v 46' El Ho-ofy), Voussef, Abdelwahab, Saad, Khashaba, Zainhoni (v 46' Soliman), Rayan, Hammouda, Hboelefatait, Sala-helden (v 81' Abelhamed). TRENER: Mostafa. SODNIK: Petrovič (Jug.). KOTI: 11:4 2a Italijo. IZKLJUČENA: Sordo (I) in Voussef (E) zaradi medsebojnega obračunavanja. POŠKODOVAN: Venturin. GLEDALCEV: 500. TRST — Na predstavitvi te tekme so predstavniki italijanske nogometne Zveze slovesno izjavljali, da je olimpijska postava Egipta vsekakor dorasel Nasprotnik mladi Italiji in da bomo Priča izenačeni tekmi. Dogodki na igrišču so nas demantirali že po dveh Niinutah, ko so v egiptovskem kazenskem prostoru zrušili napadalca Gan-2a, pravilno dosojeno enajstmetrovko Pa je realiziral Pizzi. Popolnoma pre-Niočeno igrišče je negativno vplivalo Na igro, vendar so bili Italijani, med katerimi je bil daleč najboljši Orlando, stalno boljši in so samo v prvem polčasu zapravili vsaj pet zrelih priložnosti za zadetek. Drugi polčas se je začel z nekajminutno zamudo, ker se... Egipčani niso takoj predstavili na igrišče (!), takoj v prvi minuti pa je prišlo do »nedovoljenih« udarcev med branilcem Yousse-fom in Sordom, ki je verjetno postavil svojevrsten rekord: na mednarodni tekmi je bil izključen natančno 35 sekund po vstopu na igrišče! Nivo igre je zelo padel, saj so se mladi (med 17. in 19. letom starosti) igralci Egipta še bolj zaprli, Italija pa ni bila sposobna brez svojega »motorčka« Orlanda več ustvarjati priložnosti za gol. V 30 minutah smo videli le nevaren strel Ganza. Vendar je zadetek stalno visel »v zraku«, saj je bila tehnična razlika med enajstericama prevelika. Italijani so »našli« drugi gol v 79', ko je po dolgi nevarni akciji pred egiptovskimi vrati Ganz končno podvojil, le nekaj minut kasneje pa je Gelsi silovito streljal izven kazenskega prostora, a branilec Khashaba je nehote ukanil svojega vratarja. S tem je bila tekma končana, saj so bili igralci zaradi izredno težkega terena popolnoma izmozgani. Dodali bi, da si je srečanje ogledalo mnogo znanih nogometnih delavcev, med katerimi so bili tudi trenerji Ferrari, Mazzia, Buffoni, Giacomini, Gale-one, Maldini. Škoda le, da je šlo za drugorazredno mednarodno tekmo... (Dušan Jelinčič) Milanska »trava« buri duhove MILAN — Milanski občinski odbor bo šele v torek odločil ali bodo zaprli milanski nogometni stadion Giuseppe Meazza, ali ne. Tempelj milanskega nogometa bi morali po mnenju izvedencev zapreti, da bi omogočili popolno prenovitev travnate površine, ki je zadnji čas tako načeta, da sploh ne dovoljuje več normalnega poteka igre, kot so italijanskim in evropskim gledalcem nazorno pokazali posnetki s sredine tekme Milan - Bayern. Na milanskem S. Siru bi morali namreč 8. junija odigrati uvodno tekmo svetovnega nogometnega prvenstva med Argentino in Kamerunom. Prenovitev travnate površine naj bi zahtevala vsaj 40 do 50 dni dela, zaradi česar je jasno, da bi morali stadion čimprej zapreti, sicer Milan tvega, da bodo uvodno tekmo prisiljeni odigrati drugje. Na včerajšnji mednarodni nogometni tekmi v Trstu Mlada Italija premočna za Egipt talija B under 21 - Egipt 3:0 (1:0) Danes v 31. kolu italijanske nogometne A lige Milan in Napoli na težkih gostovanjih . Po enotedenskem premoru, ki ga je ‘Nlijanska državna reprezentanca s ekrno proti Švici izkoristila za pripra-na bližnje svetovno prvenstvo, se aaNes nadaljuje italijansko nogometno Prvenstvo A lige. Nadaljevanje poteka znamenju mrtvega teka med Mila-Norn in Napolijem. Ko manjkajo le še hri kola do konca prvenstva, ima Mi-an točko prednosti pred Maradono in °variši. Tretjeuvrščeni, lanskoletni frvak Inter, ima že štiri točke zaostanki4 in je bržda že izločen iz boja za Nijanski naslov. , Obe najboljši ekipi bosta danes goskah: Milan v Bologni proti ekipi, ki [vj bori za uvrstitev v pokal UEFA, kj PnU pa v Bergamu proti žilavi 5,0Ndonicovi Atalanti, ki ima enako til r^° kot Bologna. Inter bo gos-Geseno, ki jo je premagal že v gosteh. spgjNiniivi bodo tudi spopadi ekip s [/j. Njega dela lestvice. Videmski p *Nese bo gostoval v Ascoliju proti ja p k* prvenstva. Predsednik Ascoli-stp>zija je včeraj podvzel svojevr-Cinf ukrep, da bi privabil na stadion VeP domačih navijačev. Odločil je, da bo stala vstopnica za mladino izpod 18 let le pičlih 100 lir. Rozzi s tem upa, da bo v tej predzadnji domači tekmi Ascolija navalila na stadion mlada množica, ki naj bi z bodrenjem dala krila doslej najslabši ekipi A lige. Vroče bo tudi v Rimu, kjer bo igrala Fiorentina. Po lepem uspehu v pokalu UEFA navijači Fiorentine upajo, da se bodo Baggio in njegovi izkazali tudi v okviru prvenstva, sicer bi se pod ekipo iz Firenc resnično odprlo brezno izpada. DANAŠNJI SPORED Ascoli - Udinese, Atalanta - Napoli, Bari - Lazio, Bologna - Milan, Inter -Cesena, Juventus - Cremonese, Roma - Fiorentina, Sampdoria - Lecce, Verona - Genoa. LESTVICA Milan 44 točk, Napoli 43, Inter 40, Sampdoria in Juventus 38, Roma 36, Atalanta in Bologna 32, Bari 28, Lazio 27, Genoa 25, Lecce 24, Fiorentina, Cremonese, Cesena in Udinese 23, Verona 22, Ascoli 19. Danes v Ljubljani Olimpija - Budučnost V anticipirani tekmi 27. kola jugoslovanske 1. ZNL je včeraj v Beogradu Rad premagal Sarajevo s 3:0 (0:0) z goli Milojeviča (60. min.), Druloviča (72.) in Jugoviča (82.). Ljubljanska Olimpija bo danes za Bežigradom gostila Budučnost. DANAŠNJI SPORED Vardar - Osijek, Spartak - Radnički, Vojvodina - Hajduk, Dinamo - Borac, Crvena zvezda - Rijeka, Olimpija - Budučnost, Sloboda - Partizan, Željezni-čar - Velež. V tretji jugoslovanski nogometni Jigi bo Koper v današnjem 23. kolu na Bonifiki gostil Varteks. S tem srečanjem pričenjajo Koprčani serijo treh lažjih tekem (dve doma), v katerih načrtujejo šest točk. Le tak uspeh Kopru obeta svetlejšo bodočnost, v nasprotnem pa ostaja še naprej možen kandidat za selitev v SNL. V torek v Borovem športnem centru Pomembna telovadna prireditev Potem ko je Borov gimnastični odsek pred kratkim odlično izpeljal organizacijo deželnega prvenstva v športno-ritmični gimnastiki za naraš-čajnice, bo v torek spet pripravil pomembno telovadno prireditev. Tokrat bodo Borovi športni delavci prireditelji 2. spomladanskega turnirja v športno-ritmični gimnastiki za množičnost in 1. selekcijo, na katerem bodo nastopila skoraj vsa društva iz Slovenije in seveda tudi gostitelji. To tekmovanje poteka namreč na ravni Slovenije, vanj pa se je vključil tudi Bor. Prvo tekmovanje je bilo pozimi na Vrhniki, finale pa bo 13. maja v Mariboru. Za 1. selekcijo bo to pregledno tekmovanje z dvema orodjema. Tekmovanje za množičnost pa predstavlja področje, ki se uveljavlja šele v zadnjem času in nekako odgovarja našim mladinskim, oz. študentskim igram. V 1. kategoriji množičnosti nastopajo učenke osnovnih šol, v 2. kategoriji nižjih srednjih šol, v 3. pa telovadke, ki obiskujejo višje srednje šole ali celo univerzo. Te telovadke bodo nastopile le z eno poljubno vajo in s poljubnim orodjem. Za nastop v Trstu se je prijavilo preko 40 ritmičark in sicer bodo sodelovala po dve društvi iz Ljubljane, Vrhnike in Maribora, po eno pa iz Murske Sobote in seveda iz Trsta. Borovke bodo imele na kvadratu tokrat kar 11 tekmovalk, ki si bodo skušale v tej dokaj ostri konkurenci priboriti čim višje uvrstitve. Prireditev bo vsekakor privlačna za tekmovalke in tudi za gledalce, začela pa se bo ob 15. uri. (boj) Na sedežu Ponteca v Trstu Podeljena 1. nagrada oddaje 6. KROG Matevž Peterlin je prvi nagrajenec športne oddaje 6. KROG, ki je vsak ponedeljek ob 18.15 na sporedu po koprski televiziji. Pravilno je namreč odgovoril na vprašanje, ki je bilo postavljeno v prvi oddaji in sicer, da je v A ligi, kot edina slovenska odbojkarska ekipa, nastopala ženska ekipa Bora. Matevž je imel seveda tudi nekaj sreče, saj je bil izžreban med vsemi, ki so poslali pravilne odgovore. Na sedežu Ponteca so mu izročili nagrado, ki jo nudi sponzor oddaje, podjetje športne opreme KRONOS. Dogodek se nam je zdelo primerno zabeležiti s sliko, saj je Matevž, ki se aktivno ukvarja z minivolleyem, pravzaprav nagrajenec prve televizijske oddaje o našem športu. In ko smo že pri tem, naj najavimo, da bo jutrišnja oddaja skoraj v celoti posvečena naši najbolj popularni in priljubljeni košarkarski ekipi, Jadranu in njegovemu, žal ne preveč uspešnemu prvenstvu. Ekipa 6. Kroga pa se je te dni, in to celo dvakrat, mudila na Goriškem. Prvič na DOSPU, na srečanju slovenskih in italijanskih dijakov z obmejnega pasu, drugič pa v Sovodnjah, na odbojkarskem derbiju med Meblom Imsa in 01ympio. Mladinske igre v rokometu Našim ni uspelo sKe ,Petek so dijaki in dijakinje open-OsvjNdnje šole Srečko Kosovel, ki so tržaški pokrajinski naslov na li v ^Niških igrah v rokometu, nastopi-Nja (^Pokrajinski fazi tega tekmova-k°iwer 9°riška pokrajina ni imela ro-siorn Nega prvaka, je tekma med Tr-ie Uvti1}. Vidmom določila ekipo, ki se 'n Vgul1!® v meddeželno fazo. Kosovelje kot i 11161 ni uspel, saj so tako fan-'iNkleta srečanje izgubili. M DEKLETA KO^TT! CAMPOFORMIDO - 28:14 r°N ^ '-arli, Ciocchi 11, Čeb- iif 2, Milkovič93, Gomizelj’ Kalc' Mi' Pa£ Suber. 1, Perini, Prelec, Sto- r6s a0V6Iove dijakinje so naletele na Pof 0clli^ne nasprotnice. Šola iz Cam-zad°riNida se je namreč v rokometu v blest prebila vedno med prva 1Netax V državi. Ekipo sestavljajo roko-tb(jj lCe. ki se s to panogo ukvarjajo hkioj športnih klubih. Openske di-hotj^N.Pa svoje rokometno znanje pri-leStl6aio samo med rednimi urami te-Kroj>k,Vz9oje in pri šolskem športnem Najj u- Poraz je bil zato neizbešen. da s0 dijakinjam pa moramo priznati, sProtnSe Proti objektivno boljšim na-sPraVljCam res srčno borile in večkrat e v težave njihovo obrambo. Eli t FP FANTJE oVl!r‘IvlBERGO 18:17 Germano, Guštin 3, Malalan 2, p Kosovpt sir co°u“ri: h. ^ A Plehan, Spacal, Škabar, Vida- qp6Ni srcflrn-^ diiaki so se v boj vrgli z Dr'i s svoi 2 veliko voljo do zma-maktiČN0 ° b°lbeilostjo pa so tudi bit?0 boljjnmčlli nasprotnikovo teh-dil , 'Zre,!? Pripravljenost. Tekma je PfPHki Niso ^enačena, saj videmski ktf.dhostj0 Povedli z več kot 3 goli N6?4ž Mili* naPadu Kosovela je bil stil Ijiva ,,C Za nasprotnike praktično 6V v nari9anka- ZaI se je našim uvr-aIjnje kolo izmuznila le za en sam gol. Kljub porazu pa openski dijaki zaslužijo vso pohvalo. (Inka) RADIO OPČINE Današnja oddaja Radia Opčine »Od nedelje do nedelje« se bo začela ob 15. uri z direktnim prenosom konca pohoda, ki ga organizira ŠK Devin v spomin na Mirka Škabarja. Nato bodo prenašali lansko prireditev iz Zgonika Humoristi vseh dežel, združite se. Sledili bodo prispevki o Slogi Koimpex in Boru Radenski, nakar bodo posredovali vse nogometne rezultate. Jutri ob 18. uri pa bo na vrsti tedenski športni komentar. DANES NEDELJA, 8. APRILA 1990 ODBOJKA DEŽELNI FINALE UNDER 18 MOŠKI 10.00 v Trstu, na Alturi: 01ympia - Inter 1904 (finale za 3. mesto) DEŽELNI FINALE UNDER 18 ŽENSKE 16.00 v Torviscosi: Sloga Koimpex -Sangiorgina (finale za 1. mesto) 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Sokol Indules; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Julia UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Prata; 10.30 v Gorici, Kulturni dom: Tekno Progres -Vivil nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002 A C- IPHiMIjLIL® P MARJN 3K & ČASA C\ DELCICLO TRST - Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009 UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Bor Friulexport (polfinale) NOGOMET NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg: 10.00 v Domju: Domio - Primorje NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku: Primorje - Domio; 10.45 v Miljah: Fortitudo - Zarja Adria-impex KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Gorici, Ul. Groppate: Arte Bit-tesini - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 9.30 na Proseku, Dom Ervatti: Lavora-tori del Porto - Kontovel Electronic Shop; 11.00.v Trstu, Ul. della Valle: Scog-lietto - Cicibona 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Polet DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Cicibona ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v San Donaju: San Dona - Kras Trimac obvestilo NOGOMETNI KLUB BOR vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo jutri, 9. aprila, v klubskih prostorih Bora (Vrdelska cesta) ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni. IMPORT - EXP0RT DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMi ED AFFINI S. r. I. MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 Tel. (040) 62088/64310/64677 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595 Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoč) račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik nedelja, 8. aprila 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT in liska Trsi Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Tudi v Karačiju ostri boji med pripadniki vladne stranke in opozicijo Čedalje bolj zapleten položaj v Nepalu kjer je stopila v veljavo policijska ura DELHI, KARAČI — Vesti, ki prihajajo iz Nepala (preko indijskih virov javnega obveščanja) in Pakistana, pričajo o tem, da se v obeh državah odvijajo težki boji za oblast. Še najbolj zapleten je položaj v Nepalu, kjer je predvčerajšnjim policija streljala na množico demonstrantov in se je ljudski protest sprevrgel v pravi pokol. Še povsem nejasni so obrisi pouličnega streljanja. Nepalski uradni viri poročajo menda o 12 mrtvih, opozicija pa trdi, da jih je več kot tristo. Očividci celo trdijo, da so v Katmanduju videli tri vojaške tovornjake, na katere so vojaki natovorili na stotine trupel, ki so jih potem zmetali v skupni grob sredi gozdnatega območja pri Grokanu. Pričevanja očividcev so seveda lahko dokaj vprašljiva, saj je nepalski kralj že včeraj zahteval, naj stopi v veljavo izredno stroga policijska ura. V Katmanduju in tudi v drugih večjih nepalskih središčih je tako stopila v veljavo 22-ura policijska ura, ki jo prekinejo le od 16. do 18.ure. Policijska ura bo ostala v veljavi za nedoločen čas, policija pa menda dosledno spoštuje ukaz, da strelja na vsakogar, ki si drzne na ulico ali se pojavi na oknu. Tudi včeraj je menda prišlo do streljanja, umrle pa naj bi tri osebe, če se seveda lahko zanesemo na poročila očividcev, ki so svoje informacije posredovali indijski tiskovni agenciji PTI. Mimo težav s preverjanjem dejanskega števila žrtev, pa obstajajo tudi objektivne težave pri tolmačenju nepalskih dogodkov. Množica, ki se je pred dvema dnevoma zbrala pred palačo kra- lja Birendre,' je namreč zahtevala več demokracije pri upravljanju male himalajske države. Demonstracije pa so sledile kraljevi odločitvi, da zamenja ministrskega predsednika in pristane na pogajanja z zastopniki opozicije, ki je bila vse do danes ilegalna. Očitno so Nepalci povsem drugače tolmačili kraljeve izjave' in so se zato zbrali na ulicah. Sicer pa je v popolnem nasprotju s strogo policijsko represijo tudi včerajšnji kraljevi odlok, ki določa, da bodo morali izpustiti iz zapora vse politične ujetnike. Nepalska vlada trdi, da jih je 2.000, opozicija pa navaja število 8.000. Zastopniki kongresa in levičarske fronte, obeh večjih opozicijskih grupacij, trdijo, da je vse velika laž, prav tako kot vest, da je vlada novega ministrskega predsednika Lokendre Bahadura Čanda stopila v stik z opozicijo. Zgodovisnki lider kongresa Ganeš Man Sing je dejal, da se ni pri njih (to je v zaporu, kjer sedijo že dosti let) oglasil nihče. Politični opoziciji se pišejo težki časi tudi v bližnjem Pakistanu, kjer je v Karačiju včeraj razsajala prava vojna. Do obračunavanja je prišlo med člani gibanja Mohadžir Kami, ki zastopa pomembno narodnostno manjšino, ter pripadniki Pakistanke ljudske stranke. Spopadi naj bi povzročili veliko razdejanja, terjali pa naj bi tudi šestnajst žrtev. Na sliki (telefoto AP); v Karačiju so med neredi zažigali tudi mestne avtobuse, na ulicah pa so že do sinoči ležala trupla žrtev ostrega boja med pripadniki vladne stranke in opozicijo manjšine Mohadžir. Di Montezemolo o pripravah na bližnji »mundial« RIM — Direktor organizacijskega komiteja svetovnega nogometnega prvenstva Luca di Montezemolo je v intervjuju za tednik Espresso, ki bo jutri v prodaji, podal sliko doslej opravljenega dela za prireditev, ki bo že čez dva meseca pritegnila pozornost najširše svetovne javnosti. Di Montezemolo je potožil, da se ustvarja splošna klima proti »mun-dialu«, pojasnil pa je tudi ozadja nekaterih dogodkov, zamud in nepravilnosti, ki so v zadnjih štirih letih zaznamovali pripravljalno obdobje pred prvenstvom. Direktor OK je tudi izrazil strah pred morebitnimi stavkami prevoznikov, skrbi pa ga tudi dejstvo, da še niso bile podpisane delovne pogodbe s turističnimi (hotelirstvo) in bančnimi delavci. Istočasno pa je Di Montezemolo zavrnil očitke, ki so na organizacijski komite letele v zvezi s številnimi smrtnimi nesrečami na gradbiščih. Dejal je, da del ne vodi komite in zato ne sprejema vloge žrtvenega jagnjeta ob popolnem zanemarjanju varnostnih ukrepov v gradbeništvu, kjer so predpisi nezadostni, v glavnem pa jih ne izvajajo. Skesani kamorist omogočil aretacijo 16 kriminalcev NEAPELJ — Agenti neapeljskega letečega oddelka so na podlagi pričevanj skesanega kamorista, katerega ime je ovito v največjo tajnost, izdali 16 zapornih nalogov za pripadnike nekaterih kamorističnih družin. Na spisku so tudi imena znanih voditeljev tako imenovane mlade kamore. Gre za Čira Grimaldija, Bruna Rossija in Paola Sorprendeteja, ki so nadzorovali gradbene zakupe na področju Bagno-lija in Forigrotte. Pet zapornih nalogov vsebuje tudi obtožbo umora. Enajst osumljenih kamoristov je že v zaporu, medtem ko so trije na begu. Glavni osumljenec za umore je prav Bruno Rossi, ki si je v nekaj letih pridobil vidno mesto v hierarhični lestvi- ci kamoristične organizacije, čeprav je star šele 26 let. Skesani kamorist že nekaj mesecev sodeluje s policijo. Njegova kamoris-tična dejavnost je bila vezana predvsem na nezakonite stave in izterjevanje varščine od trgovcev in obrtnikov. Ko se je pred nekaj meseci odločil, da se ne bo več ukvarjal s temi posli, so mu »kolegi« pripravili zasedo, v kateri je bil huje ranjen, v začetku leta pa so mu umorili brata, ki je imel v organizaciji nepomembno vlogo. Iz bojazni pred novim maščevanjem je skesanec poiskal pomoč pri policiji, poleg imen je med številnimi zasliševanji navedel tudi skrivališča, v katerih neapeljski kamoristi hranijo orožje. V atentatu ETA padli dve novi smrtni žrtvi SAN SEBASTIAN — Po daljšem premirju se je teroristična organizacija ETA ponovno oglasila. V zgodovinskem jedru baskovskega mesta San Sebastian so neznanci ustrelili Migue-la Garcio in njegovo ženo Eleno. Zakonca sta komaj zapustila kavarno, ko se jima je približala skupina zakrinkanih moških in začela streljati nanju. Oba sta bila na mestu mrtva. Preiskovalci ne izključujejo, da je šlo za atentat, vendar so ubrali tudi drugo pot. Menijo namreč, da bi lahko šlo za obračunavanje med navadnimi kriminalci. Miguel Garcia je že imel opravka s pravico zaradi trgovanja z mamili. Zadnji atentat s štirimi žrtvami je ETA izvedla letos poleti. Grki gredo danes 1»VV ponovno na volišča ATENE — Grki bodo šli danes ponovno na volišča, to pa bo že tretjič v manj kot desetih mesecih. Volilna kampanja je tokrat potekala v znamenju nenavadnega ravnodušja. Apatijo so občasno prekinili atentati, ki so se zvrstili med Solunom in Atenami in ki so terjali tudi smrtno žrtev, ter politične spletke, zaradi katerih je bil odstavljen šef tajne policije z obsodbo zlorabljanja položaja. Tudi časopisi so na predvečer volitev z neobičajno hladnostjo komentirali razne možnosti njihovega izida. Na volilnih listah sta namreč tudi tokrat obe starosti grške politike: konservativec Mitzotakis, lider Nove demokracije in bivši socialistični premier Papadopulos, lider Pasoka. Če bo Mitzotakis dobil absolutno večino, se bo Papadopulos umaknil in počakal svoj turnus za predsednika države, ko se bo iztekel mandat sedanjemu predsedniku Sartzetakisu. Na lanskih junijskih volitvah je Novi demokraciji le za las ušla absolutna večina, saj je dobila 148 sedežev od skupnih tristo. V Peruju danes volijo v znaku splošne krize LIMA — Tretjič v zadnjih desetih letih bodo danes v Peruju splošne volitve, ki potekajo v obdobju dramatične gospodarske in politične krize. Revščina v državi je izredna, le 30% za delo zmožnih oseb je zaposlenih, zunanjega dolga Peru ni sposoben odplačevati in nacionalni bruto proizvod je lani upadel za 14 odstotkov. Z vsem tem in še s stalnimi napadi gverilcev skrajnega levičarskega gibanja Sendero Luminoso se bo moral soočati novi perujski predsednik, ki bo nasledil Alana Garcio. Kandidati za predsednika so trije, največ možnosti pa naj bi imel kandidat desnega centra 54-letni pisatelj Mario Carlos Llosa. Njegova nasprotnika sta 48-letni bivši ministrski predsednik Luis Alva Castro, ki zastopa socialne demokrate, in pa 52-letni neodvisni kandidat Alberto Fujimori, ki se je v zadnjih dneh po raziskavah javnega .mnenja močno približal Carlosu Llosi. Računajo, da jih bo od približno 20 milijonov Perujcev volilo polovica, novoizvoljeni predsednik pa naj bi ostal na oblasti pet let. Če nihče od kandidatov ne bo dobil absolutne večine, bo balotaža čez približno 2 meseca. Prišla je pomlad... Pomlad so za sedaj dočakali menda le v Londonu, kjer so zelenice v cvetju, čeprav je v jutranjih urah še vedno ničla. Londončani pa niso obupali in trmasto pričakujejo dan, ko jih bo res osrečila pomlad (Telefoto AP) POROČNI SEZNAMI V UL. CARDUCCI 20 IN V UL. MURATTI 4 — TRST v Ulici Carducci 20 PORCELAN NAJBOLJŠIH ZNAMK — ČUDOVITI KIPCI POSODA — JEDILNI PRIBOR — IRIS PONUDBE v Ulici Muratti 4 BARVNI TV — HI-FI — VIDEOREGISTRATORJI — PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI - POMIVALNI STROJI — MALI ELEKTR0G0SP0DINJSKI STROJI