PROSVETNI DEIAVEC LIST DELAVCEV - VZGOJNOIZORRA 7. EVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 13. MARCA 1963 LETO XIX ST. 5 Ob predlogu ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja V začetku letošnjega leta je Rjavil republiški sekretariat za Prosveto in kulturo SR Slovenije Predlog za racionalizacijo na pod-ročju vzgoje in izobraževanja. Da-nes so verjetno tisti, ki bi ne videli umestnosti in potrebe takšnega predloga, že precej redki. Uresničitev predloga bo zahtevala ne ^halo dela vseh tistih, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem pa so samo posredno povezani s to dejavnostjo, še posebno pa se °odo s to problematiko ukvarjali Prosvetni delavci in vzgojno izo-oraževalni zavodi. Ne sme pa biti odveč, če ponovno poudarimo, oa Ptora biti vsaka akcija ob tem Problemu dovolj premišljena, pri-Iagojena potrebam in nalogam Prihodnosti, ne more pa ‘seveda hhnio uspehov in napak v seda-hjosti. Pri vseh akcijah ob raci-0r>alizaciji bi se v polni meri mo-posluževati pozitivnih izku-S6nj doma in v tujini, tistih se-^eda, ki se lahko prilagodijo na-“lrn družbenoekonomskim razmeram. Izven področja vzgoje ter izobraževanja zelo radi slišimo, da namen racionalizacije napra-viti t° področje cenejše in na ta hačin prihraniti določeno vsoto družbenih sredstev. V končni fa-gledano s stališča rezultatov, ki jih imata vzgoja in izobraževanje v celotnem družbenem dogajanju, to morda vse drži; v začetni fazi pa nam to ne sme biti osnovni smoter. Ko govorimo danes o predlogu racionalizacije vzgoje ter izobraževanja, moramo zasledovati Predvsem tri vprašanja: — prvič: doseči, da bodo ka-vri, ki jih dajejo naše šele, kar v ^sjvečji meri prilagojeni potre- našega gospodarstva in druž-“®nih dejavnosti, tako glede števila kot strokovne usposobi j eno-stb Teh potreb ne smemo jemati P° izjavah posameznikov in na Podlagi današnjega stanja, tem-več moramo to graditi na podlagi perspektivnega razvoja gospodarstva in družbenih služb v Slo-Veniji; — drugič: z racionalizacijo bo freba doseči, da bomo postavili tak sistem vzgoje in izobraževanja, da nam ne bo treba iz dneva v dan ugotavljali, da je osip v srednjih, višjih in visokih šolah preko 50% in morda še več. Ta osip je v določenem pogledu gotovo nekaj normalnega, ker je to nujna selekcija učencev in študentov, vendar je ta selekcija opravljena ob nepravem času, na nepravbm mestu in zato stane ogromno družbenih sredstev; — tretjič: menim, da bomo morali z racionalizacijo doseči tak režim vzgoje in izobraževanja, ki bo na eni strani zagotovil vzgoji in izobraževanju takšne delovne programe, da bo družba dobila potrebne strokovnjake, na drugi strani pa bodo omogočili, da bodo tisti, ki se bodo na določeno šolo vpisali, tudi v primernem procentu končali. Če bomo želeli izpolniti prvi Pogoj, se pravi, da bodo vzgojno izobraževalni zavodi dajali družbi takšne strokovne kadre in v takšnem številu, kot jih le-ta potrebuje, bomo morali najprej vedeti, kaj in koliko želimo. Odgovor na to vprašanje lahko da le podrobna analiza potreb, ki mora temeljiti na dolgoročnem planiranju strokovnih kadrov v naši družbi, to planiranje pa lahko temelji samo na perspektivnem razvoju našega gospodarstva in drugih dejavnosti v naši republiki. Sele pdtem, ko bomo imeli plan potreb tako glede števila kot glede strokovne usposobljenosti, bomo lahko z vso upravičenostjo ugotavljali, to je na izobraževalnem področju predimenzionirano, tega - je premalo, to bo potrebno ukiniti, to spremeniti in nekaj drugega šele postaviti. Ob tem perspektivnem planiranju ter izobraževanju kadrov bomo morali dobiti tudi jasnejši odgovor, ali pri nas izobražujemo za potrebe gospodarstva, družbenih služb, ali pa zato, da imajo absolventi določeno formalno izobrazbo. Vprašanje samo je sicer povsem jasno, tudi odgovor na to vprašanje je več .kot znan, dogaja pa se običajno, da tisti, za kogar naj bi bili kadri namenje- ni, kaže kaj malo zanimanja za politiko izobraževanja tako glede strokovnih zahtev, kot materialnih potreb, ki jih vzgojno izobraževalni zavodi potrebujejo. Drugo vprašanje, ki ga bo v sistemu racionalizacije potrebno temeljito obravnavati, pa je vprašanje osipa učencev in študentov. V osnovni'šoli bomo z modernizacijo pouka, z uspešnejšimi metodami itd, verjetno še zmanjšali osdp, oziroma dosegli, da bo večji procent učencev uspešno izdelal v osmih letih osnovno šolo. Z določenim odstotkom osipa v osnovni šoli ' pa se bomo morali sprijazniti, saj le-tega pogojujejo tako psihološki kot sociološki dejavniki pri mladem človeku, ki jih na noben način ne more odkloniti. Takšni učenci bodo vedno zaostajali. Z racionalizacijo bo v polni meri potrebno zagotoviti takšne ukrepe, da bi bil osip na srednjih in višjih ter visokih šolah kar najmanjši. Ob tem si moramo biti povsem na jasnem, da so srednje. S SEJE REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Finančne težave ovirajo usmeritev k vsebinskim vprašanjem izobraževanja Na seji republiške izobraževalne skupnosti (v petek 1. marca 1988) so sprejeli zaključni račun izobraževalne skupnosti SES za I. 1987. sprejeli so predlog finančnega načrta za letošnje leto, obravnavali poročilo o delu izsbr. skupnosti v ianskem letu, dalje poročilo predsednika izvršnega odbora o delu tega odbora ter nekatere spremembo statuta; obravnavo predloga o osnovah in merilih za ugotavljanje povračila za de-jav) sst visokošolskih zavodov v 1\ u 1968 pa so preložili na kasnejši čas. . Tudi na tej seji je bilo največ pletajo že pri samem zbiranju tega denarja in pa pri njegovi delitvi. Vse to je silno mučna zadeva, ki bi jo zares bilo treba končati, saj dela sramoto naši nacionalni kulturi. Ko bi mogli ves tisti čas, ki smo ga doslej porabili v razpravah o financiranju strokovnega šolstva, nekako spremeniti v denar, bi bili rešeni zadrege, je rekla ng tej seji dr. A. Kornhauserjeva. Prihodnje leto bomo praznovali stoletnico obvezne osnovne šole na Slovenskem; vsaj ob tej priložnosti bi se morali zavzeti za razrešitev osnovnih problemov v našem šolstvu. Kot nam je znano, se pripravlja v ta namen posebna akcija, pri kateri bodo nudili vso govora o denarju, ki bi bil potre- pomoč tudi člani Izvršnega sveta ben za dejavnost vzgojno izobraževalnih zavodov — zlasti srednjega strokovnega šolstva. 5 c/o IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Zavestna ločitev višjih šol od fakultet . ,. Dejstvo, da je skupščinski komisi--* *a ps-oueitev visokega šolstva v SR Sloveniji uspelo ' obravnavati na do-sedanjia dveh večurnih sejah le 52 jdenov od 89, kolikor jih ima sedanji Predosnutek zakona o visokem stvu, kaže, da je bila razprava eb členih zelo temeljita, pa tudi to, je ostalo še precej odprtih vpra-*®hj nerešenih, pa tudi nepojasnje-oih. , Čeprav so elani komisije v začetku sklenili, da morajo biti izhodišče 2a razpravo »Sklepi«, ki jih je lani sPrejela republiška skupščina, so se oi> nekaterih členili razvile prave Razprave, ki so pokazale, da bo treba tudi še nekatere teh sklepov ver-latno korigirati. Med prvimi je povedal svoje pripombe predstavnik združenja visokošolskih zavodov ing. Milivoj Raič. P.ejal je, da pomenijo bistvena dolo-o*la predosnutka popolno ločitev obeh ravni visokošolskega študija oziroma •tsokošolskih zavodov, s tem pa tudi dezintegracijo našega visokošolskega jilstema in splošen odstop od načel ‘eforme visokošolskega študija. Tak-?eh predosnutek pa prihaja v času, k° se na področju drugih dejavnosti j*vajajo in uveljavljajo integracijski Procesi kot eden osnovnih pogojev ža racionalizacijo v okviru načel gospodarske in družbene reforme. Ome- . Ojeni osnutek ne prinaša niti perspektivnega izboljšanja sedaj očitnih Problemov, namreč kar zadeva neustrezno socialno in teritorialno strukturo slovenskih študentov, neustrezno teritorialno razdelitev slavonskega izobraženstva, glede neustreznega številčnega razmerja med Visokošolskimi strokovnjaki obeh rav-J1* glede na dejanske potrebo itn. Polom ko je prof Raič zavrnil ta os-uutek kot nesodoben in neustrezen. Jo poudaril, da bi bilo mnogo korisi-?0je. Če bi novi zakon o visokem šol-stvu predvidel integracijo vseh z zakonom ustanovljenih visokošolskih ~avotiov in njihovih združenj ob upoštevanju njihove individualnosti oziroma značaja v eno samo — slovensko univerzo. . Pred to razpravo pa je komisija že "^oblikovala stališča o tem, ki jih je .‘‘Publiska skupščina sprejela kot Sklepe... Povedano je bilo. da se je akrat izrekla »zavestno« za to, da univerza ne more biti oblika združe-anja vseh visokošolskih zavodov, Predvsem ne višjih šol. Tudi vnaprej j"?) bi ostala namreč »reprezentančna Jusa znanosti«, najvišji znanstveni in Pedagoški reprezentant. Poleg nje pa uaj deluje združenje visokošolskih za- vodov v Mariboru, ki je v svojem delovanju pokazalo že vrsto pozitivnih rezultatov. V zakonu bo treba podrobneje opredeliti tudi izvolitev in pogoje za učitelje višjih šol in naloge višjih šol. Že v sklepih je bilo namreč določeno, naj se višje šole ukvarjajo prvenstveno s pedagoškim delom, medtem ko je njihovo znanstveno raz-iskovalno delo le zaželeno. Treba je poiskati tudi ustrezen naziv za »asistente« na višjih šolah, ki so nujno potrebni kot pomoč pri pedagoškem procesu ter opredeliti njihove obveznosti. Sodeč po sedanji obravnavi tega zakonskega predosnutka bo treba prepustiti pristojnost za urejevanje marsikaterega vprašanja visokošolskim statutom. Ob tem pa je vprašljivo še marsikaj. Tako je na primer sicer jasno, da je izredni študij na visokih šolah potreben in koristen, čeprav seveda povsod ni možen. To vprašanje naj bi bilo urejeno s statutom. Javna razprava naj bi povedala, kolikokrat se lahko študenti ponovno vpišejo v isti letnik na istem visokošolskem zavodu. V komisiji so bila mnenja o tem precej različna. Nekateri so se zavzemali, da naj bi imeli študenti možnost ponovnega vpisa le v prvem letniku, drugi, da naj bi imeli to možnost enkrat v času štiriletnega študija, tretji pa, da tega sploh ne bi omejevali. V razpravi je v komisiji prevladalo mnenje, da je treba uskladiti programe in učne načrte višjih in visokih šol istih strok. Glede, na .to, da so višje šole zaključene, z njih ni možen prehod oziroma nadaljevanje študija na višjih šolah, če študenti ne opravijo določenih diferencialnih izpitov. Kljub predhodnim dolgotrajnim razpravam v skupščinski komisiji za visoko šolstvo* skupščinskim sklepom ter dokaj skrbno pripravljenemu zakonskemu predosnutku o drugačni, bistveno novi ureditvi visokošolskega področja, ostaja še veliko vprašljivega. Marsikaj bo prav gotovo pomagala razjasniti javna razprava o tem zakonskem predosnutku, v kateri naj bi povedali svoje mnenje predvsem prizadeti. Časa za tako razpravo Pa ne ostaja več mnogo, kajti predvideno je, naj bi republiška skupščina sprejela ta zakonski predlog v aprilu, tako da bi se v naslednjem študijskem letu že ravnali po njem. M. K. Ugotoviti je treba, da naša mladinska ilustracija nikakor ni deležna tiste pozornosti v kritični oceni, kot ji gre... Nihče od likovnih kritikov se pobliže ne loti ocenjevanja mladinskih ilustracij, čeprav bi bila tovrstna kritična beseda na mestu... (Ob ilustracijah Ančke Gošnik-Godčeve v knjigi slovenskih ljudskih pravljic »Babica pripoveduje«, o čemer pišemo na 7. strani) SRS. Za ureditev financiranja srednjega strokovnega šolstva, ki je že nekaj let predmet najbolj žolčnih razprav, pa naj bi do jeseni naredili najbolj ustrezen predlog, tako da bi letošnje leto bilo zadnje v znamenju stalnih klicev na pomoč od strani strokovnega šolstva. (Obstojita dva predloga: naj bi imeli štiri regije ali pa za vso republiko samo eno). Letos bo — kot kaže — v financiranju srednjega strokovnega šolstva vse bolj ali manj po starem: 43,500.000 din so razdelili kot dotacijo strokovnim šolam, ki jih v okviru regij financirajo temeljne izobraževalne skupnosti; .. strokovnim šolam pri gospodar- U sirih organizacijah so namenili 3 milijone din; 6,800.000 pa so zadržali v rezervi — v roku do 15. aprila bo skupščina ponovno razpravljala in sklepala p delitvi teh sredstev na osnovi kar najbblj skrbno pripravljenih meril... To je za sedaj vse — komaj polovica potrebnih sredstev za srednje šolstvo: ostalo bodo morale dati občinske skupščine iz proračunov. IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI NE MOREJO BISTVENO VPLIVATI NA FORMIRANJE SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE Poročilo predsednika izvršnega odbora rep. izobraževalne skupnosti tov. Ludvika Zajca je vsebovalo nekatere misli in dejstva o dosedanjih prizadevanjih te skupnosti in je širše vsebinsko zajelo problematiko našega ga nekoliko pobliže ogledamo. Zakon o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja je ustvaril pogoje za hitrejši razvoj samoupravljanja in novih družbpno-ekonom-skih odnosov na tem, področju. Novi družbeno-ekonomski odnosi so se v izobraževanju začeli 'že leta 1960^ ko je temeljni zakon o financiranju šolstva skušal osamosvojiti izobraževalne zavode kot dejansko samostojne delovne organizacije. Naslednji korak sprotja in večje razlike med samimi prosvetnimi delavci. Pojavljajo se tendence, naj se v republiki zagotovi enotno nagrajevanje enakega dela, naj bi izenačenje dosegli iz enega centra, češ da na osnovi samoupravnih odnosov in samoupravnih pravic posameznih kolektivov tkzv. družbene pravičnosti ni mogoče zagotoviti. Ob takih' zaostritvah so bila zelo močna pričakovanja ob nastajanju novega zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja. Pričakovanja so bila predvsem v tem, da bi zakon zagotovil toliko večja sredstva za izobraževanje, da bo možno pravičnejše nagrajevanje prosvetnih delavcev in da bo možna enotna politika na tem področju. Ta zakon je res zagotovil stabilnejšo možnost dotekanja sredstev, ni pa mogel prinesti zaželenega povečanja sredstev. S tem, da je zakon določil stalne vire sredstev za izobraževanje, posebno pa, ko je uvedel kot vir dohodka delež iz osebnega dohodka državljanov, se materialna osnova izobraževanja postopno stabilizira. Če pa bodo v bodoče ostali stalni viri sredstev limitirani, pomeni, da bodo še naprej potrebna dopolnilna sredstva, ki jih bodo morale dajati družbeno-politične skupnosti iz proračuna. Prisotnost proračuna v sredstvih za izobraževanje pa lahko negativno vpliva tako na Samostojnost kot tndi na stabilnost materialne osnove izobraževanja, ker delež proračuna ni dovolj objektiviziran. Poseben problem predstavlja dejstvo, da se nadaljuje stanje, ko izobraževalni zavodi in izobraževalne skupnosti ne morejo za sv.o'o dejavnost postaviti tim. ekonomske cene izobraževanja in torej ne morejo bistveno vplivati na pravilno formiranje sredstev za izobraževanje, temveč lahko vplivajo le na delitev. To seveda ne stimulira nadaljnje kreoitve samoupravljanja'na tem področju. Lahko rečemo, da smo trenutno v situaciji, ko je na eni strani vidna velika nestrpnost, da se končno stvari urede, in to hitro, na drugi strani pa obstoje majhne realne možnosti za tako hitro rešitev. x Izhod iz položaja vidimo edino tako — je dejal v svojem poročilu Ludvik Zajc, v povezavi vseh izobraževalnih skupnosti kot samoupravnih mehanizamov, ki se sicer med sabo prepletajo, a prav s tem zagotavljajo enotna stališča in enotno politiko. Prav zaradi _ tega je začel izvršni odbor s širokimi bazenskimi posvetovanji s predstavniki temeljnih izobr. skupnosti. Ti delovni kontakti so prispevali k temu. da so se vsi začeli usmerjati k progra- višje in visoke šole neobvezne in tudi izbirne in da zato ni potrebno, da se vpiše vanje vsakdo, pa če je za to sposoben ali ne. Da bi zajezili osip v teh šolah, bo verjetno potrebno zagotoviti vrsto ukrepov, med katere nedvomno spadajo tudi tile: — dati večji poudarek poklicni vzgoji ter predčasnemu informiranju o posameznih poklicih, — zagotoviti, da se bodo na posamezne šole vpisali le tisti učenci; ki so za to sposobni. Pri tem ne bi smeli mimo tega, da bi učencem jasno povedali, za to si sposoben, za to pa ne in nima smisla, da se na šolo vpisuješ, ker boš izgubil leto ali pa celo dve, — zagotoviti bo potrebno nadarjenim za študij potrebna sredstva, da študij ne bo postal privilegij bogatih, — povečati bo potrebno stik med osnovno in srednjo šolo ter srednjo in visoko, zlasti kar se tiče seznanjanja s pogoji dela in režimi učenja in študija — in končno, trezno bi bilo potrebno razmisliti o obremenitvi učencev in študentov in temu primemo prilagoditi tudi grame. povečanje sredstev za šolstvo, kot se predvideva v letošnjem letu, — tako so poudarili na seji — spričo predvidenega povišanja . p0' Jnirancmu in sistematičnemu de- mem leto 196a z zakonom o za- vodih, ki je zahteval, da dobe zavodi sredstva na osnovi svojega dela, in je postavil tudi načelo enakega nagrajevanja zaposle- osebnih dohodkov zaposlenih v na- nih v zavodih v primerjavi z za-ši republiki za 8 % — pomeni na- poslenimi na drugih področjih daljnje večanje razlik v osebnih družbenih dejavnosti. dohodkih 'prosvetnih delavcev v primerjavi z drugimi kategorijami zaposlenih. (Razen tega ostaja povsem odprto vprašanje investicij v šolstvu!) Pa ne samo to, da ne bo dovolj sredstev za nemoteno delo šol: stvari se močno za- Dolpčila teh dveh zakonov pa se vse doslej niso v celoti uresničila. Zato se v vsem tem času zaostrujejo odnosi med družbo in izobraževalnimi zavodi, v zadnjih letih pa so nastala tudi na- IZ UPRAVE Današnji številki PD smo priložili položnice. Prosimo naročnike, ki še vedno niso poravnali naročnine za preteklo leto, da to čimprej store. Hkrati naj poravnajo tudi naročnino za tekoče leto! pisuje zakon. Poskrbite, da bomo pravočasno prejeli razpise prostih delcvniii mest na vašem zavodu! Opozarjamo šole, da bomo v aprilu spet natisnili posebno številko Prosvetnega delavca z red-Pr°- nim letnim razpisom prostih delovnih mest v vzgojno izobraže- (Nadaljevanje na 3. strani) valnih institucijah, kot to pred- Sindlkalne organizacije na šolah! Ali so vsi člani naročeni na glasilo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS »PROSVETNI DELAVEC«? Poglejte ob priliki seznam naročnikov in tudi kako plačujejo naročnino za svoj list! lu, da se začenjajo v vedno- večji meri usmerjati ne le k reševanju finančnih vprašanj, temveč tudi v vsebinsko problematiko izobra-že-anja. Ob ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti je izvršni odbor sprejel stališče, da je potrebno vse srednje strokovno šolstvo vključiti v enoten sistem in da strokovne šole ne morejo biti tretirane drugače kot druge vrste izobraževalnih zavodov. Zato bi posebne izobraževalne skupnosti morale prispevati predvsem k utrjevanju enotnega sistema šolstva, ne pa k njegovi nadaljnji dezintegraciji. S temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi je bilo doseženo soglasje, da se že v I. 1968, ne glede na obstoječe materialne probleme, začno ustvarjati skladi za strokovno izpopolnjevanje učiteljev in za uresničevanje širše štipendijske politike. S pomočjo sredstev v teh skladih bodo zavodi lahko razbremenili učitelje, k{ izredno študirajo, ali posameznikom celo omogočili dokončanje študija z ustreznimi štipendiiami. dh ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV V NOVEM MESTU NAJMANJ ŠE DESET LET DO ENOTNE OSNOVNE ŠOLE K pisanju »Mamutska osnovna šola - da ali ne ?« > / Letošnjega 2. marca so se zbrali na Otočcu prosvetni delavci novomeški občine, vabilu pa so se odzvali tudi nekateri upokojeni ' učitelji, predstavniki občine in .poslanci. Uvodni referat je imel direktor republiškega Zavoda za šolstvo tov. Miro Lužnik. Govoril je o vlogi učitelja v naši družbi in skušal dokazati, zakaj nima danes učitelj več tiste avtoritete kot nekdaj. Medtem ko je bil učitelj na vasi včasih skoraj edini inte-. lektualec, so danes še intelektualci z visoko izobrazbo. Na zmanjšanje njegovega ugleda pa so vplivali tudi drugi dejavniki. Po vojni so postali učitelji ljudje, ki so zaradi slabih moralnih in strokovnih kvalitet učiteljevemu ugledu bolj škodili kot korislili. Pomembno vlogo pri razvrednotenju učiteljeve avtoritete- ima tudi neustrezno nagrajevanje in težki materialni problemi šolstva nasploh. Učitelji so postali zagrenjeni. Vzroke za slabe učne uspehe so iskali v prenatrpanem učnem načrtu, pomanjkanju učil, oddaljenosti otrok od šole in podobnem. Nihče ne zanika, da vse to ne vpliva na učni uspeh, res pa je tudi, da učitelji v nekaterih šolah kljub slabim materialnim pogojem niso napravili tistega, kar bi lahko. Ko je tov. Lužnik govoril o učnem načrtu, je dejal,, da bo treba proučiti še mnoge metode našega dela. Sola mora namreč učenca pripraviti tako. da bo znal po končani osnovni šoli re-' sorbirati nova znanstvena odkritja. Proučiti bo treba še problem selekcije, pri izvedbi le-tega pa paziti, da ne bomo zašli v socialno diskriminacijo. Zamisliti se velja tudi ob tehničnem pouku. Zaradi pomanjkanja delavnic in orodja tega pouka v mnogih šolah ne morejo izvajati po učnem načrtu. Ne bi bilo napak, ko bi na podeželju posvetili ure tehničnega pouka kmetijstvu. Potem ko je govoril o liku današnjega učitelja, je M. Lužnik poudaril pomen učiteljevega strokovnega izpopolnjevanja. O nalogah sindikata družbenih dejavnosti pri uveljavljanju družbenega dogovora je govoril tov. Slavko Jdohanec. Porazne so bile ugotovitve tov. V. Trohe, ki je . govoril o mate-pialnih problemih šolstva v občini. Od trinajstih osnovnih šol v občini jih je sedem starih. Tri izmed njih že več let ne ustrezajo osnovnim zahtevam sodobne šole. Letos bodo začeli graditi šolo v Mirni peči, ker se stara stavba lahko vsak čas podre. Vprašanje pa je, kdai bosta prišli na vrsto ostali dve. Sole tudi nimajo učil, nekatere imajo še vedno samo kredo in tablo. Sredstva za izobraževanje so se letos nezadostno povečala, obenem pa se je povečal obseg pedagoških dejavnosti. Mnoge podeželske šole imajo v načrtu male šole, pa jih zaradi pomanjkanja denarja ne bodo mogle izvesti. To pomeni, da bodo prav zaradi denarja morale skrčiti pedagoško dejavnost. V razpravi je sodeloval tudi tov. Modic, ki je opozoril na dejstvo, da brez movih modernih učil ni mogoče uvajati novih metod in oblik učnega dela. Pouda^ ril je, da se prosvetni delavci zelo dobro zavedamo svojih dolžnosti do družbe, le-ta pa. nasprotno, ne pozna, ali ne mara poznati svojih obveznosti do šolstva. Tov. Ferbar je ugotovil, da je naš humanizem, ko govorimo o enotni osnovni šoli. kratkoviden .Minilo je deset let. odkar smo sprejeli zakon, položaj pa je ostal skoraj neizpremenjen. 30 odstotkov otrok ne konča osnovne šole in nima nobene možnosti za vpis na srednjo ali strokovno šolo. Enotne osnovne šole nimamo, ker nimajo vsi učenci enakih pogojev za šolanje. V vrsti odgovorov, ki jih je dal tov. Lužnik na številna vprašanja udeležencev, je bil najbolj utemeljen ta, »-da bo minilo še najmanj deset let, preden bomo lahko govorili v Sloveniji o enotni /osnovni šoli«. Ob koncu zborovanja smo sklenili, naj bi postala zborovanja, kakršno je bilo na Otočcu, tradicionalna, in izvolili komisijo. ki bo sestavila sklepe in jih posredovala javnosti. Jože Perše Predsednik PKZ skupščine SRS v radgonski občini Nedavno se je mudil v radgonski občini predsednik kulturno prosvetnega zbora republiške skupščine Miloš Poljanšek iz Ljubljane. Sktipno s predsednikom in podpredsednikom občine Ivanom Kovačem in Mankom Golarjem ter republiškim poslancem kulturno prosvetnega zbora Rudijem Jauševcem iz Gornje Radgone si ie ogleda' šolske prostore v dotrajani šoli v Apačah ter prostore gostinske šole v Radencih. V Apačah so ugotovili, da sedanja stavba ni več primerna za pouk, saj se že malone podira, ter da sodi na vrh lestvice med potrebami gradenj šol v Slove-iji. Znano je, da so potrebe po gradnjah novih šol v Sloveniji velike. Zaradi pomanjkanja sredstev pa so morali število novih gradenj omejiti ter nekatere predvidene novogradnje črtati iz prvotnega seznama. Vsekakor gradnja nove šole v Apačah ne bo med izpuščenimi, ker zavzema glede velikih potreb prednost med drugimi šolami. Z gradnjo bodo začeli verjetno že letošnjo pomlad, kakor so predvidevali. Predsednik kulturno prosvetnega zbora je uvidel tudi potrebo gradnje nove gostinske šole v Radencih, ki dela v vedno težjih delovnih razmerah. Triletna gostinska šola, ki dela' v »izposojenih« prostorih, ima le eno pravo in eno zasilno učilnico, kakor pred sedmimi leti, ko je imela dvakrat manj učencev kot sedaj. Poleg tega manjkajo v sedanji zgradbi drugi učni prostori, kot so učilnica za strežbo, sodobna učna kuhinja, kabinet itd. Ker sedanja zgradba nima nobene perspektive nadaljnjega razvoja v širjenju prostorov, bodo, tako so ugotovili ob nedavnem obisku, tudi to šolo. ko bodo prišli do potrebnih virov, začeli takoj graditi. Idejni in gradbeni načrti so že pripravljeni. S Svetovalno delo postaja neločljiv del šolskega dela, nu- > \ ja življenja. Brez svetovalnega dela sodobna šola sploh ? ^ ne more več dosegati svojih zapletenih in težko doseg- č ^ Ijivih smotrov ter nalog, ki jih postavlja družba za < < razvoj vsakega posameznega otroka, mladega človeka, s s Da bo torej svetovalno delo v šoli zares dobro in teme- S s Ijito, mora vsak vzgojitelj poseči po knjigi > I Svetovalno delo in šola > ki jo je napisal DR. FRANC PEDIČEK in Jo je prav- ? ^ kar poslala na knjižni trg CANKARJEVA ZALOŽBA v J > Ljubljani. s s Cena kartonirani knjigi s 488 stranmi je 42,00 N-din. s s Zahtevajte knjigo po vseh knjigarnah ali pa jo naročite ne- > V posredno na naslov < S CANKARJEVA ZALOŽBA ^ i; Ljubljana, Kopitarjeva 2 < V prejšnji št. »Prosvetnega delavca« pravi A. Korene, da je bil vabljen na sejo Skupščine občine Jesenice iz druge roke in nam tega, katera je bila vabljena prva roka, ne pove. Vendar je bilo na sejo vabljenih dovolj prvih in drugih rok, razen tega pa so kakor vse druge seje skupščine javne in doslej še nismo imeli proceduralnih problemov glede tega, kdo je vabljen osebno in kdo v okviru ustanove, kjer dela, pač pa se pogosto udeležujejo sej mnogi ljudje po lastnem preudarku in se na sejah oglase tudi z besedo. Pedagoški svetovalec A. Korene bi najbrž rad ustvaril težave še tam, kjer jih doslej res ni bilo in nam naprtil krivdo glede tega, katera roka naj bo povabljena na skupščinske seje. Vendar, če je prišel, bi lahko zavzel svoje stališče že na seji, kakor so ga zavzeli prenekateri drugi in moram reči, da’ nam je v razpravi stališče zavoda za pedagoško službo manjkalo. S tem seveda ne odrekam njemu in drugim pravice, da stvari ne bi obravnavali tudi s pisano ne le z govorjeno besedo. V isti sapi moram reči, da smo tolikšne publicitete, kakršno je doslej doživela resolucija skupščine, izredno veseli, saj ji je tudi tako dana potrebna pozornost, ki nas utrjuje v prepričanju, da nismo streljali mimo. Se bolj všeč pa bi nam bilo, če bi zasledili pisane prispevke, s katerimi bi se pisci lotevali enakovredno vseh vprašanj, na katera posega naša resolucija; in bi se ne ustavljali le ob tistem, kar izgleda na videz najbolj »pekoče«. Mislim, da bi ne ravnal prav, če bi šel mimo ugotovitve, da so v resoluciji- najbrž celo pomembnejša priporočila mimo tistih, o katerih je bilo na Jesenicah v poslednjem času izgovorjenih in napisanih največ besed, pa žal ostajajo za sedaj porinjena na stranski tir. Tudi svetovalec A. Korene smatra za pomembno ponoviti misel diskutantke na skupščini, da način, po katerem smo prišli do resolucije, ni ustaven, ker niso bila predhodno konzultirana vodstva šol, samoupravni organi, pedagoška služba in aktiv Zvez.-komunistov. Radoveden sem, ali bi tista diskutantka, ki je izrekla to misel, znala v istem hipu utemeljiti, s katerim členom ustave je pot za sprejem resolucije navzkriž in zakaj je navzkriž. Če bi takšna argumentacija obstajala tisti hip, ko je bil izrečen dvom glede ustavnosti, bi stvarni argumenti prav gotovo terjali odložitev razprave in sklepanja, avtorjem takšne argumentacije pa bi lahko čestitali k njihovemu poznavanju ustave. Tako bi se bilo zgodilo. Ker pa tovariši argumenti niso bili podani, pač vse zvonjenje z ustavo nič ne koristi, ker ustave pri nas nimamo kot nebodigatreba okrasek in bi bilo na moč priporočljivo, če bi jo bolje poznali, preden se odločamo za proglasitev česarkoli za ustavno ali protiustavno. Osnutek resolucije je bil pripravljen za sejo občinske skupščine po postopku, ki je predviden s statutom občine. O njej je sklepal svet za šolstvo in le-ta je bil skupno s poročilom o stanju osnovnega šolstva tudi njen predlagatelj. Vse to je bilo na seji povedano, pa kljub temu nihče izmed prisotnih, niti svetovalec A. Korene, ni predlagal odložitev razprave ali sklepanja. Zato si ne morem kaj, da ne bi mislil, da tisto, kar ni bilo izkoriščeno kot možnost na seji skupščine, zdaj spretno obarvano poskušajo nekateri zvaliti kot senco na sprejeti dokument. Zelo poudarjena je bila zahteva, naj bi predlog resolucije vseboval kvantifikacijo pozitivnih in negativnih posledic, če bi vsebino resolucije izpeljali. V isti sapi pa smo slišali, da je resolucija eden izmed številnih eksperimentov, zaradi katerih je imelo šolstvo že dovolj škode in ne pomeni prav gotovo nikakršnega prihranka, pač pa bo vnesla na pedagoško in organizacijsko področje kvečjemu zmedo. Če smo enakopravni sobesedniki, bi najbrž morali nastopiti z argumenti tisti, ki smatramo, da resolucija rešuje prenekatere — desetletje in dalj — nerešene stvari, prav tako pa naj bi argumentirali svoja stališča tudi tisti, ki pravijo, da od resolucije nimamo pričakovati ničesar. Vendar je kazalo, da je za tiste, ki so se postavili načelno proti resoluciji, zveličavno in dovolj, če ugotove, da nimamo od nje kaj pričakovati in temu naj bi vsi brez pridržkov verjeli, za predlagatelje resolucije in skupščino pa velja seveda princip dokazovanja vsega, tudi tistega, kar je ob spoštovanju logike in pozitivne pedagoške prakse že davno dokazano. Tako si seveda nismo enakopravni in bomo šele. ko bo vsak svoje argumente položil na mizo in jih izpostavil vsem možnostim kritičnega preverjanja, vrednotenja in izpodbijanja. A. Korenč v drugem delu svojega članka govori o nekem grobem izračunu. Milo rečeno je res grob in še več, pripoveduje nam ga hudo na 'pamet. Moram povedati, da razpolagam z mnogo bolj natančnimi podatki in številkami in če je argumentacija, ki nam jo je razložil A. Korene, vse, s čimer razpolaga on kot pedagoški svetovalec, je to zelo skromno in v marsičem netočno. Ker moram izpodbiti dvom o tem, da tudi sam govorim na pamet ali pa se morda ščitim z ba-riero imaginiranih podatkov, ki jih pa nisem pripravljen pokazati, . bom s svojim ovrgel en sam njegov podatek. Tega ne bom storil zaradi tega, ker bi se ne mogel spustiti v boj z vsemi zapisanimi misli in navedbami, ampak zgolj zato. ker v »Prosvetnem delavcu« najbrž ni prostora za takšno obravnavo in ker bo za to priložnost na sejah, zborih volivcev, javnih tribunah in sestankih družbeno političnih organizacij še več kot dovolj. Ta hip je v skupni stavbi razdeljenih na obe osnovni šoli (Prežihov Voranc in Tone Čufar) na Jesenicah 1795 učencev, A. Korene pa nam obeta po združitvi šolo s »preko dva tisoč učenci brez korekture šolske mreže, s korekturo šolske mreže pa 1700 do 1800 učencev«. Podatki o nataliteti in mehaničnem gibanju prebivalstva za pretečenih deset let, s katerimi razpolagam, natanko kažejo* kam se giblje število otrok, in res ne vem odkod A. Korenču .smela trditev, da bo združitev obeh osnovnih šol že sama po sebi povečala sedanje stanje učencev za yeč kot dvesto. Prav tako je s »korekturo šolske mreže«. Če bi .bila izpeljana v smislu resolucije, bi dobili na Jesenicah osnovno šolo z okrog 1600 učenci — moji računi, ki so oprti na podatke iz organizacijskih poročil, kažejoi da bi jih bilo jeseni 1619. Danes nihče več ne zanika, da ne bomo pridobili z oreorganiza-cijo precej učnega prostora, čeprav so podatki A. Korenča o tej plati vprašanja vsaj za toliko zmanjšani, kolikor so pri številu učencev zvečani. Ko razmišljam o teh stvareh* ne morem mimo dileme ali pedagoški svetovalec A. Korene namerno potvarja podatke ali pa je v stvareh tako malo doma, da se mu takšne stvari lahko pripete. Ne morem si kaj, da bi ne odgovoril na vsaj še eno vprašanje* čeprav je med zapisanimi mislimi takšnih, ki zahtevajo odgovor, ogromno. »Na podlagi teh obrazložitev se je pri glasovanju za potrditev resolucije precej odbornikov vzdržalo glasovanja, ena odbornica pa je bila celo tako pogumna. da je glasovala proti«, pravi A. Korene. V Občinski skupščini ni bilo potrebno za glasovanje »proti-' nobenega poguma in je tovrstno namigovanje na sedanje stanje naše dovolj demokratične prakse če več ne, neokusno in zlobno. Od 49 odbornikov, kolikor je bilo prisotnih na seji, nas je 39 glasova-1 za sprejem obravnavane resolucije, eden je glasoval proti njej, devet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Če A. Korenča zanima, kako skupščina sprejema svoje odloke, priporočila in resolucije, ga vabim, naj pride večkrat na seje, pa bo videl, kako pogosto se zgodi, da je skupščina mnogo manj enotna, kakor je bila ob glasovanju o resoluciji, o kateri je tekla beseda. FRANC ŽVAN predsednik skupščine občine Jesenice OSNOVNA SOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuje delovno mesto — učitelja Delovno mesto se razpisuje za določen čas. Nastop službe 20. marca 1968. Analiza učnih in vzgojnih rezultatov osnovnih šol s podaljšanim bivanjem Pedagoški inštitut v Ljubljani je v preteklih treh letih natančno evidentiral učne uspehe vseh učencev, ki so bili vključeni v podaljšano bivanj č (PB) in celodnevno bivanje (CB) v osnovnih šolah na Slovenskem. V ožjem izboru šol s PB v Ljubljani (27 oddelkov) pa smo poglobljeno spremljali celotno vzgojno delo dve šolski leti. V navedenem prispevku želimo šolnike in »financerje« seznaniti, kakšne vzgojne in učne rezultate so dosegli učenci v oddelkih PB na vsem območju naše republike. Doslej smo slišali v glavnem le o uspehih na ljubljanskem področju, čeprav so dosegli zelo dobre rezultate tudi na nekaterih drugih območjih v naši republiki. Prodno začnemo opisovati dosežene rezultate PB in CB, moramo bralce na kratko seznaniti, kolikšen razvoj smo do danes dosegli na tem področju pri nas. 1. Proces vključevanja učencev v PB na osnovnih šolah napreduje iz leta v leto. Tako je imelo v šolskem letu 1964/65 40 šol 108 oddelkov PB od 1. do 8. razreda, v katere je bilo vključenih 2008 učencev ali 0,8 % vseh učencev osnovnih šol. V naslednjem šolskem letu 1965/68 se je število šol, ki so organizirale oddelke PB, povečalo na 50. V 163 oddelkih je bilo 3286 učencev , ali 1,4% vseh učencev osnovnih šol v SRS. Od tega smo imeli v Ljubljani na dveh šolah 4 oddelke CB s poukom dopoldne in popoldne. V šolskem letu 1966/67 se . je število šol s PB še nekoliko povečalo (predvsem v Ljubljani), kjer je bilo vključenih 4300 učencev ali 1,7 % vseh učencev v različne oblike podaljšanega bivanja na šolah. V Ljubljani smo imeli tudi 8 oddelkov CB na treh šolah od 1. do vključno 4. razreda. V letošnjem šolskem letu je vključenih okoli 5700 šolarjev v PB.na osnovnih šolah, kar pomeni 2,2 % vseh učencev v SRS na 74 šolah. Približno 2 % učencev, šoloobveznih otrok, pa je vključenih v vzgojno-varstvene ustanove izven šole. Torej imamo trenutno 4,2 % šolarjev zajetih v različne oblike varstva, kar je precej več kakor v ostalih republikah, kjer pa se v zadnjem času zaradi uvajanja novega delovnega časa PB hitro širi v osnovnih šolah. Razen tega ifnamo v Ljubljani še tri oddelke CB od 1. do vključno 3. razreda na eni šoli. Ugotoviti moramo, da se razširjena dejavnost osnovnih šol tudi v naši republiki prepočasi razvija glede na nujne potrebe in želje obojestransko zaposlenih staršev. Upoštevati je treba, da imamo prav v naši republiki največji odstotek zaposlenih žensk v Jugoslaviji in so zato potrebe največje. Že dosedanjim potrebam po vključevanju otrok v predšolske ustanove in pa PB na šolah nismo mogli zadostiti, le-te pa se sedaj iz dneva v dan bistveno večajo ob uvajanju novega delovnega časa. Poglavitna vzroka za tako počasen razvoj PB na Slovenskem ni pomanjkanje pedagoškega osebja, temveč predvsem pomanjkanje šolskega prostora in denarja za to dejavnost. Če računamo, koliko zaiposle-nih mater ima šoloobvezne otroke, bi morali zagotoviti ustrezno varstvo oziroma PB v naši republiki okoli 50.000 učencem v osnovni šoli. To so realne potrebe. Vse šole, ki imajo za tako razširjeno dejavnost osnovne pogoje (prostor, sredstva, kader), bodo morale resno začeti s pripravami, da čimprej organizirajo kvalitetno PB za tiste učence, ki tako skrb šole nujno potrebujejo. 2. Ako je PB in CB učencev resnično dobro organizirano, smo ugotovili, da lahko veliko več prispeva k oblikovanju bolj vsestranske osebnosti učenca, kakor pa tradicionalna poldnevna šola, kjer je vzgojna stran dokaj zanemarjena. Ne le pri učenju in koristnem preživljanju prostega časa, temveč v celotni organizaciji celodnevnega življenja učencev v šoli je izredno veliko možnosti ^a bolj načrtno in bolj sistematično organizirano moralno, delovno, estetsko in telesno vzgojo. Pri sa- mi intelektualni vzgoji pa gre po mojem mnenju predvsem zato, da z večjo sigurnostjo učenci (vsi učenci) dosežejo osnovna potrebna znanja in da hkrati omogočimo pomoč slabšim in boljšim učencem po njihovih potrebah. Paziti pa moramo, da ne bi bila šola s PB v večji meri intelektualistična glede na to, da se njen časovni okvir znatno razširi in zato taka potencialna nevarnost obstaja tam, kjer vzgojno delo ne bi bilo pravilno usmerjeno. Naj navedemo nekatere ugotovitve vzgojiteljev, ki so delali v oddelkih PB dalj časa glede vzgojnih rezultatov v ožjem pomenu. Stalno lahko spremljamo razvoj delovnih navad in osebnih lastnosti učencev. Učence navajamo, da se samostojno učijo ter da ekonomično izrabijo čas. Učenci si pridobijo pravilne tehnike učenja, kar je osnova za poznejše samo-izobraževanje. Vzgojitelj koordinira in kontrolira vsakodnevno obremenitev učencev s priprava-vami za pouk. Otroci žive v urejenem okolju, v oddelčni skupnosti se počutijo vame in dvigne se jim samozavest. Vzgojitelj se v učence poglablja in se z njimi individualno ukvarja. Tudi učenci dosegajo osnovni uspeh pri pouku in se zato bolj navežejo na šolo. V celotnem režimu na šoli se izoblikujejo pri učencih pomembne navade koristnega izkoriščanja prostega časa. Dejavnosti v organiziranem prostem času širše db-likujejo otroka in mu omogočajo, da bolje razvije svoje interese in nagnjenja. Skupne zaposlitve, igre, medsebojna pomoč — vse D zbližuje učence in razvija se kolektivna zavest. Učenci znajo podrejati, kadar je to potrebno, svoje interese kolektivu ter vse bolj spoznavajo, da jim daje življenje v pravem kolektivu vse možnosti za njihov individualni razvoj. Vzgojitelji veliko bolje spoznajo učence, saj jih ne opazujejo le pri učenju, temveč tudi v svobodnem in organiziranem prostem času, kjer se neprimerno bolj pokažejo nagnjenja, interesi in druge osebnostne lastnosti mladih. Pri organiziranem družbeno koristnem delu za šolo vzgajamo pravilen odnos do dela. Značilno je tudi, da postajam učenci — če so več let v PB — vse bolj samostojni, samoiniciativni, iznajdljivi, nastopajo zelo odkrito in odločno, njihovi interesi se širijo. Razen tega je treba posebej podčrtati, da pomeni vključevanje učencev v PB in CB najuspešnejšo družbeno preventivo v boju proti odstopanju od družbeni moralnih norm. Zavedati pa se moramo, da je oblikovanje moralnih prepričanj in pozitivnih potez v značaju osebnosti dolgotrajen vzgojni proces in se vsi rezultati ne morejo pokazati v kratkem času. Posebej velja to še za proces prevzgajanja. Zaradi vsega, kar smo zgoraj navedli, bi bilo več kot ozko in pomanjkljivo gledati na PB in CB le z vidika učnih uspehov, pa čeprav so le-ti zelo pomembni. Poudariti pa moramo, da nismo v šolah o PB še dovolj pedagoško izkoristili vseh potencialnih yzsojnih možnosti, ki jih taka organizacija celodnevnega življenja učencev na šoli nudi. Pri poudsrianju dobrih učnih uspehov pa čestokrat zanemarjamo pomen PB in CP za širšo vzgojo otrok. Doseženi učni uspehi učencev so samo eno merilo, čeprav zelo pomembno, za presojanje pomena in vrednosti razširjene dejavnosti v šolah s PB. 3. Natančneje želimo analizirati učne uspehe, ki so jih dosegli učenci v oddelkih PB, od leta 1964/65 do danes v SR Sloveniji. Pedagoški inštitut v Ljubljani je za vsako leto posebej zbral z vseh šol, ki so uvajale PB v naši republiki. učne uspehe učencev ob začetku in koncu šolskega leta. Dobljene podatke smo obdelali in ovrednotili. Najprej bomo prikazali učne uspehe učencev za vsako šolsko leto 1964/65, 1965/66, 1966/67 posebej, nato pa jih bomo skušali interpretirati. Razen tega lahko koristno uporabimo tudi nekatere podatke o učnem uspehu učencev na območju ZPPS Ljubljana, ki omogočajo primerjavo uspehov med učenci, ki so bi1i vključeni v PB, in ostalimi u* nci v osnovnih šolah. Zaveda no se, da ima statistična primerjava učnih uspehov nekatere pomanjkljivosti, za sedaj nismo imeli drugih možnosti, s katerimi bi ugotavljali učne uspehe učencev v PB. Kljub temu pa je znano, da sc vsi organi opirajo m. statistične pokazatelje učnega uspeha, ko presojajo izobrazbene rezultate učnega procesa. Statistični podatki o učnem uspehu pokažejo tendence gibanja šopkih ocen. Da n-’ bomo bralcev utrujali in na seveda tudi zaradi prostora, ne bomo navajali tabel in podrobnih siau,.*ičnih podatkov, ki ' er zelo pregledno in nazorno nrikazujejo uspehe učencev. i Štev: ;5 Prosvetni deeavec STRAN 3 občni zbor skupnosti administrativnih Sol srs Utemeljena potreba po štiriletni upravno- administrativni šoli Preteklo sredo, dne 6. marca, je bil občni zbor Skupno- kratkem formirala. — Potrdili so sti^ administrativnih šol SR Slovenije v prostorih uprave zaključni račun za leto 1967 in »Svetovalno delo in šola« Nagel razvoj antropoloških predvsem v preventivnem pa tu- na z ustreznimi primeri iz prak-znanosti, ki zlasti v zadnjih de- setletjih doživljajo izreden vzpon, omogoča sodobnemu pedagogu, da se pri učnovzgojnem vodenju in usmerjanju zaupanih mu učen- di v kurativnem smislu in s tem se so opremljena z nad 650 opom-preprečiti marsikatero zgodnjo bami, dodani pa so še: 246 enot ali pa poznejšo tragedijo v člo- obsegajoč seznam uporabljenega vekovem življenju. slovstva, rezime v angleškem je- Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani, sprejeli finančni načrt za leto cev poslužuje ne samo najnovej Občnega zbora so se polnoštevilno udeležili predstavniki- 1968, ki pa je zelo skromen, saj — ^ ših znanstvenih izsledkov peda- manjših slovenskih publikacij, ki Kljub očitni potrebi po ustrez- ziku ter stvarno in imensko ka-hem priročniku — razen nekaj zalo. delegati dveletnih administrativnih in štiriletnih upravno- se poslovanie skupnosti vzdržuje goške vede- niarve.e tudi ostalih, se dotikajo tega vprašanja (npr. pedagogiko dopolnjujočih znano- Kako bi pomagali temu otroku, priporočila: Svoja izvajanja je avtor strnil naslednje ugotovitve oziroma administrativnih šol, ki so po poročilih in po razpravah'zgolj iz letne članarine, ki jo uspešno reševala^robla^tikosteh ToM^dosezala^iife^ki zorn^odboMe^ato predlagali ciologUe in filozofije. Sodobno zavod LRS, 1953^Sola in duševno (osnovna^šola) in drugostopni sti, t. j. biologije, psihologije, so- Ljubljana, Centralni higienski 1. Vzgojno svetovanje na prvi jih postavlja statut skupnosti. dosedanji upravni odbor razreš- nico ki so io soglasno odobrili namreč ne more več omejiti zgolj križ Slovenije, 1953; Kriminalna četi opravljati v neposrednem Upravni odbor se je zlasti v je še vedno velika neurejenost, nakar so bile voijtve v nove or- na ozko učno-vzgojno dejavnost, prevencija in osnovnošolski otro- šolskem vzgojno-izobraževalnem ----- -------------------- ... ------------ —’-lw- ^ v‘ - položaju. 2. Če pa to hočemo, moramo šolsko vzgojno svetovanje posta- ^adjem obdobju pogosto sestajal neenotnost in tudi nepravilnost ean„ skunnnsti 7n nr°dsednika amPak mora zajeti celotno oseb- ci. Publikacija št. 12, Inštitut za >n obravnaval enotnost ter kvali- nazivov upravnih in administra- Kil nnnovnn iVvniipn tnv rhri- nostno dinamiko razvijajočega se kriminologijo pri Pravni fakulte-teto pouka na teh šolah in njiho- tivnih delavcev glede na zahteve qtnf nracn direktor dolskega učenca in biti sposobno, da mu ti, Ljubljana, 1964; Obisk ” Vo organi-znniicko ohUVe -Zon,-mi ___________.______ 5101 L'Ia»0> UireKCOr ftOISKegd r K.KIK v° organizacijsko obliko. Zanimi- posameznih delovnih mest, pone- centra za vzeoio pisarniških ka- usPešno pomaga razreševati na- vzgojni posvetovalnici, Ljubljana, viti najprej v pedagoško strokov-vo je bilo poročilo o delu poseb- kod pa administrativno poslova- v Ljubljani Kot najvažnej- stale Probleme in emocialne kon- Vzgojna posvetovalnica, 1966), pa ni okvir (šolska pedagoška služ- ne strokovne komisije, ki je iz- nje še ni urejeno po sodobnili g0 naiogo v naibližii orihodnosti flikte' oziroma da učenca čimprej nismo vse doslej imeli na razpo- ba) in nato še v širši šolsko sve- oelala predlog za izdelavo širo- načelih in z uporabo sodobnih sj je novi UpraVni odbor zadal, da in Pravilno usmeri v diagnostici- lago strokovnega dela, ki bi ob- tovalni delovni in organizacijski obražuie š^IrUetna n nra vit o ^ad ml Delegati so zlasti živahno raz- vseh šol dokončal osnutke global- ni.tret , „ - , upiavno-admi- j. ® š nakazani raciona- nih učnih načrtov za vse teore- mstrativna. soia, in »administra- P | administrativnega šolstva tično-strokovne in praktične pred- amo ravnoiezje učenčeve useouo- »veu.u. uemvcev ter vsaKaanji na ’adn^nistmtivnaraIola. Pred- Pri nL K temu vprllan^ so mete. To delo poteka že v do- ^ presega okvir njegovega, peda ■ šolski praksi. Prav zato pomeni bo" skupno s strokovnimi aktivi ranie in trelman k ustreznemu širno problematiko šolskega sve- okvir (šolska svetovalna služba), M ' strokovnjaku vsakokrat, ko ugo- (ovalnega dela strnilo v celoto, iz katerega lahko šolsko vzgojno tovi, da porušeno bio-psiho-soci- namenjeno širokemu krpgu pro- svetovanje dobiva različno stro- alno ravnotežje učenčeve osebno- svetnih delavcev ter vsakdanji kovno pomoč (psihološko, social- V . , J sprejeli ustrezna stališča ki iih končni fazi, strokovni aktivi bo-hodno so komisije na vseh šolah Jin do zbrani material še dopolnje- goškega delovanja in vplivanja Daši se naša socialistična druž- dagcga dr. F. Pedička »SVETO no, zdravniško), kadar to zahteva knjiga mladega znanstvenika, pe- določen primer. 3. Šolsko vzgojno svetovanje V svojih okoliših opravile popis gan^Ta^n^M racton^acUa vali tokoo^inirah. Celotoo gra- ba trudi, da bi čimbolj izpopolni- VALNO-DELO IN SOLA« ki jo mora biti prek teh dveh oblik delovnih mest V vseh večjih kra- u 1 ’ ud I!e 01 rdCion..iizaciJd ,, , „ , la in razširila mrezn snecializira- ie izdala Cankanpva zalnzha v šnlskppa svptr.vnlnp»a Hola nai- la in razširila mrežo specializiranih inštitucij (vzgojnih svetovai- jih Slovenije; skupno so popisali ^kodovala kvalitete izobraževa- kot°Dripo- nisuiuu.j vvzgojum svemvai- <69 delovnih mest v 237 različ- I” upravn,in moček za dokončno izdelavo uč nic* zavodov za soc- delo, psiho- n,h organizacijah, to je pri orga- bIiki siovenij. na reflepl vištoT nih načrtov. Upravni odbor pa ^S^llpanz^evrijeV’ Ko je bilo govora o brezposelno- bo zlasti temeljito obravnaval še gta. itd j ‘katerih n je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, veliko prelomnico. Avtor je svojo knjigo napisa! na podlagi lastnih desetletnih iz- mi svetovalnimi službami inusta- šolskega svetovalnega dela najtesneje povezano z vsemi zunaj šole delujočimi in specializirani- triažnih po- kušenj v šolskem vzgojnem sve- novami. ... ; . nrphipmnfikp naloga je po- tovanju, kot tudi na podlagi te- Tako avtor; da pa so takšne ^ nur«4r7«4r^ ™ii^^: minicfr^ivnih in človeku pri premagova- meljitega študija obsežne domače zahteve nujno povezane s širšo in temeljitejšo pedagoško in psihološko izobrazbo pedagoškega ogromno koristnega in plemenitega dela srednja in strokovna šola. če ne knjiga dr. Franca. Pedička »SVE-bo hotela zaostajati za moderni- TOVALNO DELO IN SOLA« na- mi tokovi časa. še prvo tovrstno zanstveno delo, nih, zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah, Celotni popisni material ima zelo veliko , , . . . ... . .. ......... , . .—0— —,•---------- t-.. --- — vrednost, ker je prikazal vse po- e®*t.1 n'S(> Urmjali z raznimi po- mimstra.ivnih in upravno-admi- nju zunanjik jn notranjih ovir in tuje strokovne literature, ter trebne podatke, ki se nanašajo 10,cU’ z^astl ne z onimi v časopi- strativmh sol, da bo to vpraša- na p0t;i skozi življenje, more šol- nam s tem poklonil pedagoško i^uLua^uu uctjasaa* vsen, ki smo mogel In delal do zadnjega. Na njegov ga cenili m ljubili. Ob našin obiskih pri njem pa nas je spremljala zla misel, aa se vedno bolj in vedno hitreje približuje trenutek zadnjega slovesa, da neusmiljeno vztrajno ugaša njegovo življenje in da se približuje trenutek, ko bo za vedno odšel od nas. Dne 9. iebruarja je umrl. Življenjska pot Petra Jocifa je bila pot slovenskega učitelja - proletarca. Rodil se je 11. februarja 1888 v revni delavski družini v Kranju. Pomanjka-nje in revščina sta mu bili spremije-Na učeti- (Nadaljevanje s 1. strani) nih in drugih potreb, važnih za Tako glede poklicnega usmer- uspešen razvoj šole, smo lahko ianja, sprejemanj na posamezne prepričani, da ne bomo imeli za-šole in obremenitve učencev, se želenih rezultatov in spet bomo bomo morali tudi pri nas poslu- govorili o neprimernih profilih ževati pozitivnih izkušenj tako na naših strokovnjakov, o osipu Vzhodu kot na zapadu. Več bomo učencev in študentov, o preko-toorali graditi na sposobnostih merni produkciji itd. Posameznika kot pa na vseh mo- Ce bomo z racionalizacijo gočih v naprej zagotovljenih pra- vzgoje ter izobraževanja dosegli vicah. naštete zahteve, bomo lahko re- In kot tretje, rnipio česar pro- kli. da smo to dejavnost prilago-ces racionalizacije ne bo mogel dili nacionalnim potrebam. Od iE. Pa je potreba po trezni pri- šole, ki bi odgovarjala tem zahte-lagoditvi procesa izobraževanja vam, verjetno ne smemo pričako-»acionalnim potrebam. Ce govo- vati, da bo veliko cenejša, da borimo iz leta v leto o novih refor- mo s tem mnogo prihranili; mor-toah vzgoje ter izobraževanja, da bo celo dražja, vendar, če bo- rnarsikdaj pričnemo govoriti o mo želeli z njo zagotoviti družbe- Prizor Iz pravljice o revoluciji novi, ko smo staro šele zaključili, ne potrebe, bomo morali zanjo telja Jurija Oleše, v uprizoritvi ljubljanskega Mladinskega gledališča sv°.iega dela. iz zapušCenega^vrta "je Sa' mentorja pravega ljudskega uči-pcmeni, da se vseh teh vprašanj dati. Jasno pa ob tem ne moremo v letih trdega dela in poizkusov ustva- telja. Tone Logar nismo lotili povsem pripravljeni, mimo dalekosežnejše perspektive Ce ob vseh spremembah, ki jih in v tej perspektivi bo tisto, kar bo zahtevala racionalizacija, ne bo v celoti odgovarjalo potrebam, bomo pravočasno zagotovili vseh gotovo najcenejše. Potrebnih kadrovskih, material- ZDRAVKO PIVK valki skozi vsa leta šolanja. Na učeti-ijišču v Ljubljani se je preživljat z inštrukcijami. Po opravljeni maturi je odšel za tri leta v Cerklje, od tu pa na Dobravo nad Kropo. Tam ga je doletela prva svetovna vojna in za štiri leta prekinila njegovo delo. Razočaran, a prekaljen se je vrnil na Dobravo in se z vsem srcem predal delu za ljudstvo. Vajen podeželja je takoj ugotovil potrebe našega zapostavljenega kmeta. Ves se je posvetil sadjarstvu in vrtnarstvu. Vzgajal je nov rod naprednih gospodarjev, ki so mu bili iz srca hvaležni za njegovo delo. 80' rojstni dan se je poslovila od nje-Leta 1922 je prišel v Preddvor na Sa vsa soseska. Posebno stanovski to-4-razredno osnovno šolo za upravite- variši delimo občutke in bol vseh, ki , . Ha. Tu je ostal do svoje smrti. Tudi v 80 Sa Poznali, spoštovali bi ljubili. 1K1JL DEBELUHI«, ruskega piša- Preddvoru je takoj našel področje z niim smo izgubili dobrega tovari- S.\V\N.V\XW.Vv-\.\\X\.\XXXVXX\\X\\NX\X\X\\XXX-,.SXVVV\V\V\XXV\XV\XV\XX\X\XV'\.XX\X\VvXXVXXXNX'.\VX\X\.VXSX UČNI USPEH UČENČEV PB V SRS v ŠOLSKEM LETU varno začetno stanje uspeha. 1984/65 v letih trdega dela in poizkusov ustva- ielja. ril čudovit sadovnjak poln najplemenitejših vrst sadja. Vzgojil je vrsto skrbnih kmečkih gospodarjev, vzorni ToIz-z-vIa "NT/-\t rn sadovnjaki v bližnji in daljni okolici J d.KO D TNOVciK pa pričajo o njegovih sposobnostih, o ljubezni in predanosti preprostemu Občni zbor Samopomoči prosvetnih človeku. Vsakemu je dal vse in še ^ znanstvenih delavcev Slovenije, ki danes, po tolikih letih, se pozna sled i® 3- marca v prostorih osnovne njegove brazde, ki jo je globoko za- s?le MaJda Vrhovnikove, je z nedelje-cral v vrt slovenskega sadjarstva. nim !n nadvse navdušenim priznanjem Njegovo delo je prekinila druga izvolU Jakoba NOVAKA, učitelja v Pred dnevi nas je ansambel pričakovali, krhko punčko Suok, s'ietovna vojna. Posloviti se je moral E’ ,.za Častnega člana. Tov. PREMIERA V LJUBLJANSKEM MLADINSKEM GLEDALIŠČU »TRIJE DEBELUHI« ljubljanskem območju, Če upste- HuhlinnskePi mlaHinskeaa (Jlpda nnlnn naivnosti in to~,ln /1 noč’ °d otrok in se umakniti. S svobodo se Novak je bil neverjetno dolgo obdobje varno začetno stanie usneha ljubljanskega mladinske0a gleda- polno naunosti in tople clovec- je takoj vrnil v šolo in začel znova. 33 let v veliki men poosebljenost Sa- tVi- K r J . kij 1 • lisca zopet razveselil z uspelo no- nosti, je kreirala Milena Grmo- v kratkem času je obnovil pouk in se mopomoči: pri tej, humano-socialni Kljub temu, da je bilo podalj- vjteto — slovenskim gledališkim va. Trije debeluhi so bili Evgen V6S Prčdal delu na vhsi. slovenskega učiteljstva je vo- šano bivanje učencev V naših ŠO- krstom »TRITE DEBET UHT« _______________ Car Tari Tipni in Branim Ivanc S P°sebno skrbjo se je posvečal dll odgovorne posle knjigovodje, fi- Iz nodatknv sledi da ie imelo lab šele na začetku razvoia in krSt0,7? TRIJE DEBELUHI Car, Laci Cigoj in Bianito Ivanc, čebelarstvu. Daleč naokoli znan kot nančnega m materialnega knjigovod- iz poaatKov sieai, na je imeto ian seie na začetku razvoja m pravljice o revoluciji ruskega pi- njihov naslednik Tutti pa Jože najbolj izkušen čebelar je skrbel za stva ln vse. kar spada k temu delu. je skrbel družino na Ni čuda. da je postalo ime tov. No- ob začetku šolskega leta 63% zato v marsičem še nedognano satelja Jurija Oleše. Povest, ki Mraz. V vlogi revolucionarja- mnogoštevilno čebeljo učencev, ki so_ bili vključeni v (tudi glede organizacije in vsebi- je izšla v slovenskem prevodu orožarja Prospera je nastopil Bo- vznrln. 0^‘n^m nSS? lamo^S? PB, ^pozitiven ucm uspeh ob kon- ne učenja in priprav učencev na precj desetimi leti (v počastitev žo Vovk, akrobata Tibula Sandi čebelarji, k njemu na vrt so pVihajaTi' Pisarno v Gosposki ulici, cu šolskega leta pa /9,5 /c. Od- pouk), so dosegli učenci v učnem 40-letnice oktobrske revolucije). Pavlin itn. Skratka' ves ansam- za razredi učencev, katerim ^ imenom tov. Novaka so btie vse stot ek pozitivnih učencev se je pogledu zelo. dobre rezultate. je za oder priredil Mihail Gorju- bel MG, tako kot je že v navadi, ta iTmo^ bistveno povečal, in sicer za Učni uspeh učencev v oddelkih nov, letos pa je našla svoj prostor imeli ob začetku šolskega leta kjer je bilo vključenih v PB tri gledalfškem^epertoarju Mg!^ eno do tri nezadostne ocene in četrtine vseh učencev v SRS, pa Izvrstne koreografske vložke je pripravil Jaka Elafner, sceno je srečno postavil Niko Matul, Oživeti podobo slavnih dni ve- kostume pa zasnovala Alenka so^uspeli v PB popolnoma popra- je bil to šolsko leto še znatno več- likega okto"bra ln jo na razum; Bart^a Viti nezadovoljiv učni uspeh. J1’ saj je 87,5% ah 1175 učenčev ljiv ter ustrezen nagin Dredsta. Pri upoštevanju učnega uspe- izdelalo razred. Odstotek pozitiv- viti najmiajšim, je nedvomno tena ne smemo prezreti tudi učen- nih učencev ob koncu šolskega jaVna naloga. Težavnost je mor-cev, ki so imeli ob začetku dve leta se je gibal od 75 % v občini da prav v veličini tega dogodka ali več nezadostnih ocen, pa so Ljubljana-Moste-Polje do 90,4 % zmožnosti na razumljiv prikupen jih uspeli deloma popraviti, tako v občini Ljubljana-Center. jn pravljični način približati zgo- da so imeli ob koncu leta manj Od navedenih 1175 učencev v dovinsko resnico, potek dogajanj, nezadostnih ocen ali da so raz- PB v ljubljanskih občinah je iz- ki vodijo do zmage zatiranih nad’ red izdelali z eno nezadostno, delalo razred 8 % z odličnim us- nasilneži. M. K. Radenska osnovna šola dobro gospodari * ureditve sanitarij v vrtcu. Poleg tegd so opremili veliko Igralnico s povsem novim pohištvom. Tudi razrede nanovo opremili in prepleskali. V Osnovna šola Slatina Radenci ima — ------ s predšolskimi oddelkom vrtca deset Takih učencev je bilo 16 %. pehom, 20,4 % s prav dobrim, »Trije debeluhi« simbol pre- odcleh««'. Solo obiskuje 231 učencev. Ce seštejemo vsa izboljšanja 33-1 % z dobrim. 24,33 % z zado- nasičenosti in Lrezdelja, so v svo- vrte<: pa 31 otrok- Učnega uspeha, ugotovimo, da je stohm in 14,17 % z eno nezado- ji vlogi prej komični kot grozlji- „„lz Poslovnega poročila je razvid- 33 % učencev izboljšalo svoj us- stno oceno. vi. Zatirani so brezmočni le v nem letu6 dobro gospodariL^Tako0V" peh v oddelkih PB. To pa je ze- Značilna je za to šolsko leto trenutih situacijah, iz katerih pa lani dokončno rešili vprašanje ure lo veliko, ako upoštevamo, da je in nasploh ugotovitev, da so učni 3'b privede pot po srečnem razbilo v teh oddelkih veliko šibkih uspehi od 1. do vključno 4. raz- Pletu do logične zmage. Iz tre- in zelo slabih učencev po uspehu, reda v oddelkih PB še posebno nutka v trenutek'je v igri njiho- _______ _ ______________ . r.p •rnmn podatke o uč- dobri. saj so na mnogih šolah iz- va veljavnost večja, dokler iz ^°1.sk.i posvetovalnici so položili par- Vimo, d., ,o med njimi pomemb- mg stopnji, »»ovne •—* •—* »kupnost zavoda, ki štej tfi članov s velike mogoče ar j a in ii~ _ i Eiiuz.Lrtrue pom-uci, oziroma po- \ ellKo ^piizadevnostl, moči delovnih organizacij Mednje so-so jo di'0: po-polno obnovitev podov v vseh kntori ^cilnicah. pokritje šolskega poslopja in vrtca, obnova pročelja itd. niči zaživeli dogodki časa ki ga , Y natrtl1 imajo tudi napeljavo cen-7rrali ” t.ralne kurjave v šo-lo in šolsko te- " . lovadnico. Skurni dohodki zavoda so Komično vlogo tetke Garirned ,anI znašali 8715.325 novih dinarjev, je upodobila Alja Tkačeva kot Poslovanje je ugodno sklenila smo od te odlične igralke'tudi tudl šolska “1®^ kahinja. skrivnosti čebeljega živlienia Z ob- mora imeti odličen delavec na čudovanjem so otroci soremliali ore- takem mestu. Natančen,, vesten, po-prosto razlago velikega učitelja. Vesel štenjak do vseh meja hkrati pa razgledan v merilu vseh preko 3000 članov, je bil dan za dnem na svojem mestu. Spričo tolike predanosti svojemu delu za koristi Samopomoči in njen napredek ne more presenečati, da .le užival tov. Novak splošne simpatije, veliko zaupanje ne le upravnega in nadzornega odbora, marveč v enaki meri vsega članstva. Tačas, ko smo pisali ob njegovi sedemdesetletnici v Prosvetnem delavcu. pač nismo mogli vedeti, da bo »potegnil" še nadaljnjih šest let vse do teh dni, ko se poslavlja od aktivnega dela. Tovarišu Novaku, ki mu je izreklo članstvo ob izvolitvi za častnega člana Samopomoči svojo trajno zahvalo in priznanje, stiskamo desnico tudi mi 7 željo, da je usojenih vrlemu tovarišu v zasluženem pokoju še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V. D. Razpisna komisija OSNOVNE SOLE »VINKA MEGLE« ODRANCI razpisuje prosto delovno mesto 1 — učitelji za razredni pouk Pogoj: strokovni izpit Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe je možen takoj. Na razpolago je samska soba. Razpisna komisija pri vmio, oa so meu njimi g0le so za učni uspeh nredvsem vestno napovedujejo »debelim ne razlike. Ugotovimo lahko, da ^o-16 so za ucnl usPen preavsem ________ . zavoda, ki siej i« cianov je naivečli odstotek izbolišania pomembni činitelji, kot so peda- 114 , tudl dosežejo — njihov se dobro zaveda, da jo čaka še veliko Učneei uLha na šolah izvin g°ški nadzor, urejen režim uče- P°P® n konef-. nerešenih stvari L^teh ne bo m(lgof,e učnega USpena na SOian izven „ . x . -z. j Vloge v tei ieri cn r»HHk™7ali u.r®c*i“ brez večje vsote denarja ljubljanskega in mariborskega Pomoč Pri učenju, razvite de- ]yrp širše družbene pomoči, oziroma območja in sicer 40% Treba pa l°vne navade in dobri objektivni 1 z vel1ko mizadevnosti. moči a/t^„4« oDmocja in sicer 4U7c. ireoa pa ” “a učenie mani na same v režiji Dušana Mlakarja so jo e upoštevati da je bil začetni Z®tj ^ uenPi us ™b uprizorili z dinamiko, v kateri uspeh teh učencev razmeroma sposoonosti. zato je ucm uspen so _ eeprav pravl1ič • Precej nižji kot na ostalih dveh učenčev, ki so bili v PB, na nižji ..... območjih in je izboljšanje zato stopnji, zelo dober, statistično bolj opazno. (Nadaljevanje in konec V resnici je doseženo največ- , prihodnjič) ie izboljšanje učnega uspeha na Roman Oberlintner OSMOVNi ŠOLI CERKLJE OB KRKI razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, — da imajo najmanj 5 let učnovzgojne prakse. Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski izobrazbi in kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja. Razpis bo zaključen 30 dni po objavi. Stanovanja ni. S USPEŠNO DELO PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA V MARIBORU Ifcmnžftverao živl.fenje v zadnjih letih un-arsifcje tnsiha, za kar so različna vzroki,, ne na zadnjem me-stui timcCi preci-tmjenost ali maliodnš-»oet. do-igoletnih aktivnih 6ianovv ker nd videti in čutiti tistega aktivnega odziva, ki ga cfolečeno društvo pri-s sestankov, občnih zborov, konferenc, simpozijev; tudi pre-intenzivna angažiranost članov v pQklieihs ki z- reformo dobivajo spet svoj) pravi raison dvčtre in so'biti v žkodo stvari večkrat- postavljeni na stranski tir, kar se Je nemalo maščevalo tudi v prosveti ,,, Kdor pa je spremljal požjrvovalno delo odbornikov in članov PD v Mariboru^ je moral, kiju o zgoraj, nakazani neki splošni apatiji v društvih priznati mariborskim pedagoškim, delavcem žilavo vztraji-nost m. nepopustljiva delovni elan, O tem delu je trezno in stvarno, pat tudi avtokritično .govoril na občnem zboru FD v 1>1 ari boru v nedeljo I8js februarja SS^a njegov predsednik AXMKX ŽFKJAV. Čeprav ®i bil občni zbor — pri nad sto članih —• naj:boljie obiskan, jje bilt ta v- resnici delovni občni zbor izredno ploden in misli, izrečene na njem, take, da je vredno in potrebno, da zve o njem tudi. širši krog- prosvetnih delavcev in javnost. Fredsednik se je uvodoma sponj-lili od zadnjega občnega zbora dne 10;, decembra 1063, leta umrlih članov; Karla Dobe-ršffa, Franca Kotnika in I>raga Sobvarza Pozdravil je enega najstarejših članov PD kot zastopnika mariborskega društva upokojencev tov, Mirka Vaud©,, zastopnika izobraževalne skupnosti ravnatelja Alfonza Fekonjo in dru- Po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Albert Žerjav na kratko orisal ves razvoj organizirane pedagoške dejavnosti v Mariboru 4>d ustanovitve pedagoško-didaktičnega krožka v 1. 1921 do danes. Da je predvsem zadnja štiri leta Imelo tudi PD svoje plime in oseke, ni njegov specialen pojav, ampak splošen izvirajoč iz iskanj, več ali manj premalo premišljenih in posrečenih reform gmotnih stisk, ki so nestimulativno vplivale tudi na iz-venšolsko angažiranost prosvetnih delavcev, kar je znanstveno nakazal tudi prof. dr. Vlado Schmidt v svojem članku Metodologija šolske reforme v Sodobni pedagogiki. Ta revija. ki je brez dvoma na znanstveni višini, pa žal daleč prehiteva s svojimi dognanji realno stanje našega šolstva in potrebo velike večine pedagoških delavcev, ki si žele več dejanskih naipotkov. Z obžalovanjem je ugotovil tov. A. Žerjav, da tudi izvrstno urejevan Prosvetni delavec, ki prinaša članke iz dela in življenja šolnikov in na katerega bi moral biti, kot na Sodobno pedagogiko naročen vsak prosvetni delavec, posebno med mlajšo in naimlajšo generaciio učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev nima dovolj osebnih naročnikov, kot * jih revija oz. Ust zasluži, medtem ko je bil nekoč izid vsake nove številke Popotnika in Učiteljskega tovariša doživetje za vsakega prosvetnega delavca. Tudi domači dnevni list »Večer«, ki je nekoč po osvoboditvi dolga leta dal Pedagoškemu društvu na razpolago celotno stran in še več v tedenski prilogi »7-dni«. prinaša redkokdaj na vidnem mestu vzgojna članke in če bi ne bilo med novlna-ji nekaterih s tankim posluhom za vzgojna vprašanja, kot je nor. naša članica tov Marija Svajncerjeva, bi usahnila vsaka, za starše tako potrebna strokovno in idejno preverjena vzgojna beseda. Le-ta bi bila nuina tudi v »Dialogih« kot je v »Otroku in družini«. »Naši ženi« in PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE JE IZŠLA KNJIGA JOŽE STRGAR: VRTNE TRAJNICE Avtor, ugleden hortikulturni strokovnjak, je znan že po svoji knjigi -Lončnice«. Zdaj je napisal prvo slovensko knjigo o vrtnih trajnicah. Knjiga ima štiri poglavja. V prvem so misli o splošnih lastnostih trajnic, v drugem je opisano razmnoževanje in vzgoja, v tretjem so predstavljene posamezne trajnice, v četrtem je z načrti in preglednimi razvrstitvami povedano, kako naj trajnice uporabljamo. Vmes, med tekstom, so po skupinah razdeljene številne fotog-afije, ki jih je avtor posnel v domačih in tujih vrtovih in vrtnarijah. Novo strokovno delo o vrtnih trajnicah daje mnogo uporabnih nasvetov tako izkušenim vrtnarjem in urejevalcem cvetličnih nasadov ter zelenic kot laičnim ljubiteljem cvetja in lastnikom vrtov. Bogato ilustrirano knjigo (200 strani-) dobite v vseh knjigarnah. Cena: platno 60 N-din. Naročila sprejema tudi DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE — Ljubljana, Mestni trg 26 drugih slovenskih publikacijah, saj se nudi v tej ihti, časa in dogodkov vzgojnih vprašanj nit kpllko. Redki pa so prosvetni delavci, ki pišejo v naše liste. Tov. 2erjav je v svojem poročilu opozoril tudi na prepotrebno delo na bibliografiji znanih, še posebej na področju severnega in vzhodnega dela Slovenije nekoč delujočih šol-nikov-pedagogov, kar bi bilo ob skorajšnji stoletnici slovenskega šolskega zakona neobhodno potrebno. Opozoril je tudi na Zbornik, ki ga pripravlja Slovenski šolski muzej. OPRAVLJENO DELO IN TEŽAVE Nadalje je navedel opravljeno delo PD v Mariboru ter z njim povezane težave, ki niso bile majhne. Tako je organiziralo priprave in skrbelo, za nemoten in. prijeten potek zvezne konference Pedagoških društev Jugoslavije od 10. do 12. marca 1967, na aktivno sodelovanje svojih odbornikov in članov na zveznih konferencah PD v Zagrebu in Opatiji, na posvetu o reformi šol II. stopnje v Ljubljani, na tesno povezavo z republiškim PD SRS v Ljubljani, v sekcijah ZPD v Zagrebu in v Sremskih Karlovcih, na sodelovanje na zvezni konferenci RKJ in Saveza za borbo proti alkoholizmu v Banji Koviljači. PD je prav tako s svojimi člani sodelovalo z referati ob Dnevu prosvetnih delavcev v Mariboru, tako A. Fekonja o nalogah in problemih izobraževalne skupnosti, A. Kopriva o prosvetnem delavcu andragogu I. Matkovič o razvoju in nalogah Kluba prosvetnih delavcev v Mariboru, A. Žerjav o delu in pomenu Pedagoškega društva — glede na njegove naloge v sedanji družbi in o težavah, ki jih mora gi prosvetnega delavca v današnji družbn in o težavah, ki jih mora premagovati. Mariborsko PD je pomagalo ustanoviti dve novi ped. društvi v Murski Soboti in v Slovenski Bistrici. Prav tako je priredilo v štirih letih nad trideset predavani priznanih pedagogov iz Ljubljane, Zagreba in Graza, kot so univ. prof. dr. Guberina. dr. Gogala, doktor Strmčnik, dr. Toličič, dr. Hillebrandt, dr. Bregantova, M. Omčikus, V. Kunst univ. prof. dr. I. Furlan, F. Jahkel. A. Podjavoršek in drugi ter domačih pedagoških delavcev (Jurij in Lojze Novak, J. Pihler, A. Žerjav). Na teh predavanjih je bilo navzočih do 120 prosvetnih delavcev. Posebno razveseljivo je, da šo se jih. udeleževali tudi slušatelji Pedagoške akademije v Mariboru. Prav tako so naši člani predavali v okviru mnogih roditeliskih sestankov. Delavske univerze. Zveze prijateljev mladine, ki jo vodi tov. prof. Rajko Kladnik, Vzgojne posvetovalnice. Rdečega križa, sindikata prosvetnih delavcev, društva upokojenih pros. delavcev, v Zvezi marib. kulturnih delavcev, kjer je od 1. jan. 1968 včlanjeno tudi marib. PD, Zavoda za zaposlovanje delavcev idr., kjer so povsod obravnavali tudi aktualna vzgojna vprašanja. Zavod za prosvetno pedagoško službo intenzivno sodeluje s Pedagoškim društvom, ki •je po svojih članih zastopano tudi v mestni in republiški skupščini (S. Kuštrin, V. in I. Rudolf idr.). Potrebno bi samo bilo da bi bilo to delo kar najbolj koordinirano. Posebna predavanja z vzgojno tematiko so imeli člani PD tudi v Klubu mladih, ki ga vodi tov. Vida Rudolf, s jpedagoško-didaktično pa posameznih šolskih kolektivih. Odbor PD je pripravil tudi nove izpopolnjena društvena pravila. Spomnil se je 70-letnice zaslužnega člana Frana Habermana, ki že od leta 1921. upravlja knjižnico PC oz. PD. ter 80-letnice šol. svet. prof. Franca Finka, enega najbolj plodovitih piscev šolskih učnih knjig in metodik raznih predmetov. Tovariš Žerjav je predlagal, da se imenovana tovariša, kakor tov. Jana Bau-karta, imenuje za častne člane Pedagoškega društva, kar so vsi soglasno sprejeli. Predsednik je nakazal tudi nekaj bolečih problemov in negativnih strani dela. Tako je bilo zaradi izostanka izdatnejših dotacij nemogoče dvigniti knjižnični fond. Ce ne bi priskočili na pomoč občina Ptuj s posredovanjem tov. Sepca z zneskom 889 N-din, ter Ormož s vsoto 188 novih din, če ne bi člani prof. in učiteljske samopomoči v Mariboru naklonili vloženih zneskov tj. pristopnin Pedagoškemu društvu In če ne bi mestna skupščina Maribor žrtvovala 5.989 N-din za dostojen sprejem tujih in domačih udeležencev zvezne konference ZPD SFRJ bi bilo onemogočena PD marsikatera važna In potrebna pedagoška akcija. Zal ni bilo PD oficialno poklicano k posvetovanjem o hort !e-galis, o petdnevnem tedenskem pouku. o mladinskem prestopništvu in podobno, čeprav je bilo prav PD tisto, ki je opozarjalo na potrebo vzgojnih domov za težko vzgoiljive otroke, na izgradnjo posebnega pionirskega oz. mladinskega doma Zal delavcev tov. Ivan Matkovič. Kljub je bil ustanovljen na pobudo tov. D. Humkove pred 15 leti. Poleg dvorane v visokem pritličju in majhnega prostora za knjižnico ima še dva prostora v I. nadstropju ter klubski bife. Prostori so stalno zasedeni boči i si z raznimi aktivi prosvetnih delavcev, s predavanji in seminarji, kj jih prirejajo PD, PDS, RK, ZPPS, DLU, ZKD, SD, marks. krožki ZM3 Klub esperantistov in mladine za svoje javne nastope in učiteljski zbor Slavko Osterc. Prav tako služi klub za družabno življenje prosvetnih delavcev. Želeti bi le bilo, da se prosvetni delavci čim bolj poslužijo prostorov kluba, ki je lepo urejen in okrašen s slikami mariborskih umetnikov in fotografijami umrlih najbolj znanih pedagoških delavcev. Sklenjeno je tudi bilo, da se bodo uvedle posebne klubske legitimacije za prosvetne delavce, da bi le-ti imeli še večjo možnost poslužiti se kluba. Bila je tudi izrečena želja, da bi imel klub kot nekoč na razpolago nekaj časopisov in revij, družabnih Iger, da bi bil tako še privlačnejši. Knjižničar tov. Franjo Haberman je poročal o stanju knjižnice. V klubu je začela obratovati knjižnica leta 1956 s 712 številkami, danes pa jih je 3.999. Največ izposojevalcev J- 356 — je bilo leta 1964, največ dijakov učiteljišča, študentov bivše Višje pedagoške šole, pozneje akademije pa tudi prosvetnih delavcev. Po dogovoru s Studijsko knjižnico v Mariboru bo knjižnico v glavnem prevzela !e-ta, s tem da bo imelo PD nasvetovalno pravico, katera dela naj bi se naročila, da bi se knjižnica vodila kot poseben' oddelek s študijsko čitalnico in da bi bil po ureditvi vseh formalnosti član PD tudi redni član sveta SK. Prostor, v katerem je knjižnica, pa bi služil za poslovne prostore PD, katerih doslej društvo že od osvoboditve naprej ni imelo. Tu bi bili redni tedenski sestanki odbora, priročna knjižnica in arhiv. Bodoči odbor naj bi skrbel za to, da bodo prosv. delavci seznanjeni s seznamom razpoložljivih pedagoških knjig. PROGRAM BODOČEGA DELA 1. Izpolnitev osnutka novega društvenega pravilnika. — 2. Prenos knjižnice PD v SK Maribor. — 3. Seznanjanje članov z novostmi v pedagogiki, psihologiji, andragogiki, didaktiki oz. metodikah pos. predmetov. — 4. Formirati bo treba poseben propagandni in uredniški odsek poleg že obstoječih, ki bi skrbel za objavo pedagoških člankov, za sestavo učnih knjig oz. vsaj zadevnega nasvetovalnega organa. — 5. Poživiti bo treba družabno življenje v PD. — 6. Obnoviti študijske ekskurzije v območju SFRJ in v tujino. — 7. Poiskati načine za tesnejšo povezavo z vsemi zavodi, ustanovami in društvi ki imajo opravka z mladino. — 8. Spet bo potrebno prirejati nekoč zelo popularne roditeljske dneve ali. tedne. — 9. Posvetiti bo treba vso pozornost znanstvenemu pedagoškemu delu in pomagati tistim, ki ga opravljajo. — 19. Več bo treba po- vezave z upokojenimi prosvetnimi delavci in skrbi zanje. — 11. Skrbeti za to, da se bo na množičnih sestankih obravnavala tudi vzgojna problematika v smislu sodobnih pedagoških načel. — 12. Večjo pozornost je posvetiti šolnikom, da bi temeljiteje študirali razmere tn otroka svojega službenega kraja, in mu pomagati z napotki. — 13. Problemom kadrovske politike je, skupno z Pravna posvetovalnica STROKOVNI IZPITI IN IZOBRAZBA VPRAŠANJE; Na osnovno šolo je bila sprejeta v redno delovno razmerje tovarišica kot strokovni učitelj. Dovršila je šolo za oblikovanje - politehnični - vizilski oddelek. Poučuje likovni pouk in gospodinjstvo sedaj že pet let. Kje, do kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja strokovni izpit? ODGOVOR; Učitelji in vzgojitelji v osnovnih šolah oziroma vzgojno-varstvenih zavodih, ki so imeli ob uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (27. 12. 1967) oziroma, ki bodo imeli do 27. 12. 1968 pet ali več let delovne dobe v vzgojno-izobraževalnem delu, morajo opraviti strokovni izpit najpozneje do 27. 12 1968, kar izhaja iz določil 63-a člena citiranega zakona. Zato se bo morala tovarišica prijaviti izpitni komisiji za opravljanje strokovnega izpita za strokovnega učitelja. Ce je komisija ne bo mogla izprašati do 27. 12. 1968, ji kljub preteku zakonskega roka ne bo prenehalo delovno razmerje zato, ker se je v zakonskem roku k izpitu prijavila. Kje in pod kakšnimi pogoji se opravlja strokovni izpit za strokovne učitelje bo zvedela na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo. Ker pa opravlja delo predmetnega učitelja, bo morala najpozneje v petih letih od uveljavitve citiranega zakona, tj. do 27. 12. 1972 končati še usttezno višjo šolo. VPRAŠANJE; Na osnovni šoli poučuje kemijo, biologijo in fiziko kot profesor že štiri leta tovarišica, ki je magister farmacije z diplomo. Kje, do kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja strokovni izpit? ODGOVOR; Ker tovarišica nima predpisane splošne pedagoške izobrazbe v smislu 60. člena zakona v vsnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 7/65), zanjo petletni rok za izpolnitev ustrezne stroke ne velja. Tovarišico je lahko osnovna šola sprejela na delo skladno s tretjim odstavkom 13. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni 1. SFRJ. št. 43/66) le za določen čas, praktično torej za deset mescev, in sicer od 1. 9. do 30. 6. Razpis pa mora osnovna šola ponavljati vsako leto, dokler ne zasede delovno mesto delavec, ki izpolnjuje razpisne pogoje Ker tovarišica zaseda delovno mesto za nedoločen čas, bo morala šola uve- sti postopek po 105. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ker delovna sposobnost delavca ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta. Tovarišica torej ne izpolnjuje zahtev delovnega mesta in zato tudi ne more opravljati strokovnega izpita, dokler si ne pridobi pedagoške izobrazbe in nima dveh let vzgojno-izobraževalnega dela (63-a člen citiranega zakona). VPRAŠANJE; V Domu igre in dela opravlja delo vzgojiteljice tovarišica, ki ima tri razrede meščanske šole in pedagoški tečaj, že neprekinjeno 23 let. Ali si mora tudi v petih letih pridobiti ustrezno izobrazbo? ODGOVOR; Po določilih 88-a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, številka 40/67) se lahko spregleda le ustrez-' na stroka, ne pa tudi stopnja izobrazbe. To pa pomeni, da bo morala tovarišica svojo izobrazbo dopolniti v petih letih od uveljavitve citiranega zakona. VPRAŠANJE; Tovarišica je končala srednjo fiz-kulturno šolo v Ljubljani leta 1954 in poučuje telesno vzgojo na predmetni stopnji. Ali lahko poučuje še naprej na predmetni stopnji ali morda samo na nižji, ker zaradi slabega zdravja ne more polagati praktičnih izpitov? ODGOVOR; V kolikor tovarišica zaradi bolezni ne more pridobiti višje stopnje izobrazbe, k čemer jo določila 88-a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS 40/67) zavezujejo, se lahko dogovori za delo na nižji stopnji, za katero pa ima ustrezno izobrazbo. Ob koncu opozarjam vse prosvetne delavce, da je v zvezi z izvajanjem tega zakona izdal republiški sekretariat za prosveto in kulturo dne 7. 2. 1968 okrožnico pod številko 61-16/68, s katero pojasnjuje določila zakonov, ki urejajo vprašanja strokovnih izpitov, dopolnitev stopnje in stroke izobrazbe za tiste učitelje, ki je nimajo itd. To okrožnico so dobili vsi vzgoj-no-varstveni zavodi, osnovne šole in zavodi za prosvetno pedagoško službo. (To okrožnico objavljamo tudi v tej številki »Prosvetnega delavca«.) Janko Brunet I dipl. pravnik Pojasnila k zakonu o osnovni šoli in zakonu o srednjem šolstvu ■ Svet ■ I osnovne šole Dvorjane « je na svoji seji dne 29. 2. 1968 j sprejel sklep, da razpiše delovno mesto : razrednega učitelja j Pogoj: predmetni učitelj za razredni pouk ali učitelj za ; razredni pouk z diplomo ■ (na razpolago samska soba). ■■■■■■■■■■■■■■•to ■■■■■■■■■■■■■■■■■■V ZPPS, posvetiti več pozornosti. — 14. Doseči bo treba trdno materialno osnovo za delo PD s pomočjo ZMKD In sindikata prosv. delavcev. — 15. Ob nenehni skrbi, da pritegnemo k sodelovanju mlajši naraščaj, ki prihaja oz. je prišel z učiteljišča, ped. gimnazije, akademije in fakultete (zadnji so najbolj zapostavljeni) kar se tiče skrbi za njihovo pedagoško izobrazbo in didaktične napotke, bi morali poiskati tesnejše stike z ZMS oz. ZSS. — 16. Vprašanje klubskih prostorov prosvetnih delavcev mora biti še naprej tako rešeno da opravičimo njih obstoj. — Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ TRBOVLJE KERSlCEVA CESTA 50 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali visoko strokovno zobrazbo pedagoške smeri s strokovnim izpitom in vsaj 5 j^t uspešnih vzgojno-izobraževalnih izkušenj; — da ima organizacijske sposobnosti in moralno politične kvalitete za vodenje vzgojno-izobraževalnega zavoda. Vlogo z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih mest, dokazili o strokovni izobrazbi, potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da ni v kazenskem postopku, haj vsak kandidat pošlje razpisni komisiji do 4. aprila 1968. PD ni uspelo sodelovati pri znanstvenem pedagoškem raziskovalnem delu, pri ekipah za sestavo učbenikov. Vse premalo je PD temeljiteje delalo s svojimi člani In z drugimi prosvetnimi delavci. KLUB PROSVETNIH DELAVCEV KN KNJIŽNICA Po poročilu blagajničarke tov. Tanje Plemenitaševe Je povedal nekaj besed o stanju Kluba prosvetnih 17. Odnosi s PD SRS in ZPPS naj bi bili še vnaprej tako tesni, koordinirani In plodni kot doslej. — 18. Ves novi odbor mora biti aktiven. Ta vprašanja so poleg drugih bila jedro diskusije. Pedagoško društvo v Mariboru Je na svojem občnem zboru ponovno izvoUlo za svojega predsednika tov. Alberta Žerjava, za tajnika tov. Albina Preskerja in blagajničarko tov. Vido Mevljevo. a. K. Več osnovnih in srednjih šol ter več učiteljev v teh šolah In vzgojiteljev v domovih prosi republiški sekretariat za prosveto in kulturo za pojasnila k zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 49-387/67) in sicer k 63-a, 88-a in 88-b členu ter k zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) In sicer k 39., 59., 68. In 61 členu. Navedeni členi eit. zakonov urejajo strokovni Izpit, dopolnitev stopnje in stroke izobrazbe za tiste učitelje in vzgojitelje, ki je nimajo, m strokovni izpit tistih učiteljev In vzgojiteljev, ki so že več kakor pet let v prosvetni službi, pa niso opravili strokovnega izpita. S tem v zvezi daje republiški sekretariat za prosveto in kulturo naslednja pojasnila: 1. Strokovni izpit (K 63 a in 88 b členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli In k 39. in 61. členu zakona o srednjem šolstvu: a) Pri osebah, ki prestopijo iz gospodarskih In drugih služb v prosvetno službo, teče dvoletni oziroma petletni rok za opravljanje strokovnega izpita od dneva vstopa v prosvetno službo. b) Učitelji in vzgojitelji v osnovnih šolah oziroma vzgojno varstvenih zavodih, ki so imeli ob uveljavitvi zakona o spremembah m dopolnitvah zakona o osnovni šoli (27. december 1967) oziroma, ki bodo Imeli do 27. decembra 1968 pet ali več let delovne dobe v vzgojno Izobraževalnem delu, morajo opraviti strokovni izpit najpozneje do 27. decembra 1968. c) Učitelji in vzgojitelji v srednjih šolah oziroma v domovih za učence teh šol, ki so imeli ob uveljavitvi zakona o srednjem šolstvu (16. maja 1967) oziroma, ki bodo imeli do 16. maja 1968 pet ali več let delovne dobe v vzgojno izobraževalnem delu, morajo opraviti strokovni Izpit najpozneje do 16. maja 1968. č) V primeru, da izpitna komisija zaradi velikega števila kandidatov ne bo mogla izprašati do 27. decembra 1968 oziroma do 16. maja 1968 vseh prijavljenih kandidatov, ne preneha delovno razmerje kandidatom, ki so se v navedenem roku prijavili k strokovnemu Izpitu, tudi, če je ta rok že potekel. d) Učitelji in vzgojitelji, navedeni pod b In c te točke naj se prijavijo k strokovnemu Izpitu vsaj mesec dni prej, ko poteče navedeni rok. e) Strokovnega izpita niso dolžni opravljati tisti učitelji In vzgojitelji, ki so bili tega izpita oproščeni s pravnomočno odločbo pristojnega državnega organa. Neveljavne so vse oprostitve od strokovnih izpitov, ki so jih dali organi vzgojno Izobraževalnih zavodov, občinski sveti za šolstvo tn drugi za to nepristojni organi. f) Učiteijem In vzgojiteljem v vzgojno varstvenih zavodih ter osnovnih in posebnih osnovnih šolah, k! bodo imeli 27. decembra 1968 pet ali več let delovne dobe v vzgojno izobraževalnem delu, preneha delovno razmerje po drugem odstavku 63 a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli In v zvezi s 114 členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni Ust SFRJ. št. 43-516/66), če do tega roka ne Bodo opravili strokovnega izpita oziroma, če se do tega roka ne bodo prijavili k strokovnemu izpitu (glej pojasnila pod č te točke). g) Učiteljem In vzgojiteljem v srednjih šolah, domovih za učence teh šol In v zavodih za usposabljanje ki bodo Imeli 16. maja 1963 pet ali več let delovne dobe v vzgolnolzobraževal-nem delu, preneha delovno razmerje po dri! g o m odstavku 39. člena zakona o srednjem šolstvu in v zvezi s 144. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih, če do tega roka ne bodo opravili strokovnega Izpita oziroma. če se do tega roka ne bodo pri-iavili k strokovnemu izpitu glej pojasnilo pod č te točke). Nova zakona ne dopuščata oprostitev strokovnih Izpitov. 2. Pedagoška Izobrazba (Peti odstavek 37. člena zakona o srednjem šolstvu) Za učitelje in vzgojitelje srednjih šol, domov za učence teh šol oziroma zavodov za usposabljanje, ki bodo do 16. maja opravili strokovni Izpit ali pa se bodo do tega roka prijavili k strokovnemu izpitu se šteje, kakor da so glede pedagoške izobrazbe z opravljenim strokovnim Izpitom zadostili pogojem prvega odstavka 36. člena zakona o srednjem šolstvu. 3. Izpopolnitev stopnje Izobrazbe oziroma ustrezne stroke K prvemu odstavku 88 a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli In k 68. členu zakona o srednjem šolstvu: Med učitelje in vzgojitelje, ki lahko v petih letih dopolnijo stroko oziroma stopnjo izobrazbe, se štejejo le tiste osebe, ki Izpolnjujejo pogoje za učitelja osnovne oziroma srednje šole oziroma za vzgojitelja. Npr. učitelj za razredni pouk poučuje predmetno, ali predmetni učitelj za gospodinjski pouk poučuje še biologijo, ali profesor za slovenski jezik poučuje tuji iezik itd. v nrvem primeru manjka stopnja izobrazbe in ustrezna stroka, v drugih dveh primerih pa ustrezna stroka. Petletni rok za Izpopolnitev stopnje izobrazbe oziroma ustrezne stroku pa ne velja za osebe, ki sicer poučujgio na osnovnih in srednjih šolah, pa niso učitelji oziroma vzgojitelji. To =o študenti ali absolventi višie pedagoške ali višje gosoodiniske šole. oedago-ške akademije oziroma visoke šole za telesno kulturo ali filozofske fakultete. ki predhodno niso končali učiteljišča oziroma diplomirali na višji pedagoški šoli ali viši! gospodinjski šoli ali pedagoški akademiji ali na prvi stopnii visoke šole za telesno kulturo ali filozofski fakulteti kakor tudi druge za noučevanje ne-usposobliene osebe. Te osebe lahko vzgojno izobraževalni zavodi soreime-io v skladu s tretiim odstavkom 23. člena temeiinega zakona o delovnih razmeriih (Uradni list SFRJ. šmvilka 43-516/66 l'e za določen čas. oraktično torej za deset meseev in sicer od 1. seotembra do 30. jtmiia Razpis »e pnnavlta vsako leto. dokler ne zased? delovnega mesta delavec, ki Izpolnjuje raznisne nngoie. Ge take osebe zasedalo vzgoino izobraževalno delovno mesto za nedolo^^m čas. se uvede no-stonek po ms Menu in v zvezi S 114. členom *omelinega zakona o delovnih razme-iih. 4. Spregled stroke K dragemu odstavku 88 a člena zakona o spremembah In donolnttvah zakona o osnovni šoli in k 59. členu zakona o sredniem šolstvu: Ob šolski reformi (prenehanje nižjih gimnazij leta 1958 1n 1959) so bili nekateri predmetni učitelji in profesorji z odločbo po službeni dolžnosti premeščeni nq osnovne oziroma strokovne šole. V nekaterih primerih so bili ti učitelii dodeljeni na delovna mesta, za katera niso imeli izobrazbe ustrezne stroke. Nor. predmetni učitelj za slovenski iezik ali orofesor za klasično filologHo je bil dodeljen na noučovanle modernega tuiega jezika itd. Samo za te vrs+e učiteljev veljajo te določbe Razumljivo le. da se po teh določbah lahko spregleda le ustrezna stroka ne pa tudi stopnja izobrazbe. To pomeni, da si moralo predmetni učitelii. ki poučujejo na delovnih mestih nrofesoriev. to Izobrazbo dopolniti. Snreeled stroke le za učitelje osnovnih šol omeien le pa tiste, ki so imeli oh uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (to ie 77. decembra ms?: ?n let delovne dobe. v sred-ntih šoleh na le na tiste, ki predmet že od službene premestitve rto Je od Wmea leta 1959) še noučujelo. Spregled ne zadeva učiteljev, ki so zasedli mesta po razpisu breg odločb? o službeni Premestitvi. Vsi 11 Čl te7 liki 11h zadevs ta snreeled imalo ustrezne odločbe pristotpega organa (načelnika za šolstvo bivših okrajev). PROSVETNI DELAVEC radio in Sola Nižja stopnja: 22. in 23. marca: POJTE Z NAMI 29. in 30. marca: PAZI, NEVARNO! 5., in 8. aprila: APRIL SE PREDSTAVLJA 12. in 13. aprila: ČEŠNJA VABI V SVATE 19. in 20. aprila: MOJ VNUK BONIFAC 26. in 27. aprila: HLEBEC KRUHA Srednja stopnja: 19. marca ob 8.55 I. program 20. marca ob 14.05 II. program KAJ VE MOJCA O STARiH SLOVANIH 1400 let je preteklo od selitve Starih Slovanov. Poglavje o Starih Slovanih je pravzaprav za šolarje vedno zanimivo, Je povest, ob kateri resnično pomislimo: to so naši predniki. In Mojca v našem razgovoru o Starih Slovanih, ki smo ga pripravili za radijsko šolo, se prav tega veseli. Veseli se obletnice in veseli se svojih prednikov. Pogovarja se s svojim starejšim bratom arheologom (kakor se je že pogovarjala v oddaj Bogovi in grobov^. Avtorica oddaje je Jožica Zagorc. V domišljiji se preselimo za 1400 let v preteklost, vživimo se v način življenja, ki so ga takrat Stari Slovani živeli. Bili šo poljedelci, živinorejci, lovci, izdelovali so lonce in obleko, za boj so uporabljali loke in sulice. Eden prvih poklicev je bilo lončarstvo, drugi morda poklic kovača (v grobovih so našli arheologi obroče za posode, brane, srpe, kose). Eno prvih vprašanj naše oddaje je: zakaj so se selili? Kaj jih je pripravilo do te odločitve? Živeli so za Karpati. Zemlja je bila tam močvirna. Ljudstva so divje živali hudo iztrecila, morali so za divjačino vedno dalje na lov. Med tem so bili domovi pred napadalci nezavarovani. Gozdove so razredčili, Vse ozemlje, ki so =-reke so poplavljale pridelek. Konc- -Stari Slovani okoli leta 168, pa se je Srednja stopnja: 19. in 20. marca: KAJ VE MOJCA O STARIH SLOVANIH 26. in 27. marca: BEOGRAD — GLAVNO MESTO SFRJ 2. in 3. aprila: BAJKE IN PRIPOVEDKE 9. in 10. aprila: KAKO IN ZAKAJ SE OGLAŠAJO ŽIVALI 16. in 17. aprila: POSLUŠAJMO SKLADBE V MOLU 23. in 24. aprila: V PASTI Višja stopnja: 19. in 20. marca: UPOR NA LADJI SANCT GEORG 28. in 29. marca: SKRB ZA ČISTOST NAŠEGA JEZIKA 2. in 4. aprila: ČLOVEK — TO JE NEKAJ PONOSNEGA 9. in 11. aprila: VOZILA ZA VESOLJE 16. in 18. aprila: LIRIKA KONEC TRIDESETIH LET 23. in 25. aprila: PRAZNIK DELA V deželi, v katero so prišli, so se naselili povsod, kjer je bila voda bogata rib in kjer je bilo dovolj divjačine. Večino imen rek in močnih naselbin so imenovali še naprej tako, kot so jih imenovali prvotni prebivalci. Največje naselbine, kmalu ootem, ko so se naselili, so bile: Bohinj, Bled in Radovljica, Zgornja in Spodnja Savska dolina, Tržič, Kokrška dolina, Kamniška dolina in dolina Črne, naselja ob Muri, Žili in Dravi, Adiži in Dravi. Kotline in gore so ohranjale naše narodne značilnosti, po drugi strani pa so preprečevale, da bi se združili v večjo in odpornejšo enoto. Vse ozemlje, ki so ga naselili boj svojo vero v bogove (Perun, Dažbog, Veles, Vesna, Morana, besi in vile) in živeli so v zadrugah. Srednja stopnja: Šolarji naj preberejo še povest Frana Šaleškega Finžgarja Pod svor bodnim soncem. 26. marca ob 8.55 I. program 27. marca ob 14.05 II. program BEOGRAD — GLAVNO MESTO SFRJ no, so si zaželeli tudi več stika -s svetom. V njihovo prvotno domovino je ^ašel. redkokateri popotnik in trgo-, vec. Vse to jih je gnalo v odločitev; : ' Podali1 so se na pot. Slovani so s svojim prihodom porušili mir. v takratni Evropi. Sploh se je bogato rimsko cesarstvo takrat močno zamajalo. S severa so pritiskali na mejo rimskega cesarstva Germani, pred nami in ob nas so drveli Huni z Atilom na čelu in Stari Slovani so se pridružili ob napadu zdaj terpu zdaj onemu in pomagali ropati bogato rimsko cesarstvo. raztezalo med Dravo, Donavo, Blatnim jezerom. Kolpo, Jadranom in Julijskimi Alpami. Prinesli so s se- V oddaji, ki nosi glavni naslov: Naši kraji in ljudje, si bomo to pot po nekaj letih spet ogledali Beograd, glavno mesto SFRJ in glavno mesto Srbije. Je gospodarsko in kulturno središče Srbije in leži ob izlivu 'Save v Donavo, kjer se stekajo naravne poti iz srednje in zahodne Evrope ter z Balkanskega polotoka in Bližnjega vzhoda. Tu se križajo pomembne železniške proge, ceste, pota rečne plovbe in letalskega pro- Nižja stopnja: 22. marca cb 14,05 II. program 23. marca ob 8.53 I. program POJTE Z NAM S Višja stopnja: Maja ne more zaspati brez pravljice. Na predvečer prvega pomladnega dne ji je babica povedala pravljico o pomladi. Pripovedovala je o zvončkih, ki so pozvanjali na travniku, o trobenticah, ki so se ogla- 19, marca ob 14.05 H. program 21. marca ob 8.55 I. program' šale na sončni rebri, o ptičkah, pa še o tem in onem, kar smo vso zimo tako hrepeneče čakali. Zadnjih, besedi babičine pomladne pravljice Maja ni več slišala. Zaspala je. Sanje so jo ponesle na li- meta. Na beograjskem letališču pristajajo letala z mnogih držav. V preteklosti so si razna ljudstva prizadevala, da bi ga osvojila in si tako odprla pota, ki se tu združujejo. V starem veku je bil Beograd rimski, pozneje, srbski, nekaj časa tudi ogrski in turški. Ob ustanovitvi Jugoslavije leta 1918 je postal glavno mesto Jugoslavije.’ Dobil je okoli sebe širše področje z novimi industrijskimi naselji. Kot glavno mesto SFRJ in Srbije je dobil Beograd tisto popolno funkcijo, ki izhaja že iz njegovega edinstvenega zemljepisnega položaja ob izlivu Save v Do-novo in na križišču iz srednje Evrope proti Solunu, Črnemu morju, Carigradu in Jadranu. Prav nad izlivom Saye v Donavo se vzdiguje najstarejši del mesta — Kalemcgdan, kjer so še ohranjeni deli stare trdnjave. V naši oddaji vas. bo v sproščeni, prijetni reportaži popeljal skozi UPOR NA LADJI SANCT GEORG vado. k rožicam, k ptičkom in soncu' Beograd novinar Drago Kralj. Skozi Vsem je znala reči toplo, prijazno Beograd, poln ljudi in poln hrupa, besedo in vse je razveselila s pismi- ™ln hitoma m Dostavama. Poln taks-co, ki jo je zapela s svojim zvonkim glasom Pela je pesmico o pomladi: Petdeset let je minilo od tistega februarja 1918. leta, ko je na vseh ladjah avstro-ogrske mornarice, ki so bile zasidrane v Boki Kotorski, izbruhnil splošen upor. Pripravil in vodil ga je revolucionarni komitet mornarjev upornikov, ki je deloval na admiralski ladji Sanct Georg. Kljub dobri organizaciji in skrbnim pripravam pa odpor ni uspel. Križarka Novara, na kateri je bila madžarska posadka, je v usodnem trenutku izdala revolucijo in se obrnila proti upornikom skupaj s topništvom obrežnih utrd. Uspelo ji je zapreti ozki izhod iz zaliva tako dolgo, dokler se pred zalivom ni zbrala večja enota avstrijske mornarice. Naša radijska kronika vpelje poslušalca neposredno v središče dogajanja, na admiralsko ladjo Sanct Georg. Ob oddaji bi utegnilo nastati vprašanje, kako je mogel propasti dobro organiziran upor, ki je razen ene same ladje zajel celotno bro- dovje z admiralsko ladjo. Odgovor ,ie na dlani. Upornikom je manjkala široko razpredena revolucionarna organizacija v zaledju. Izdaja križarke Novare je samo neposredni vzrok vojaškega poraza in tudi v primeru uspeha ni bilo mogoče računati na daljnosežne posledice Na polju rožice cveto, na drevju pa ptički pojo; z neba nam sveti sonček zlat, že prišla je k nam pomlad. Iz gozda sem pa znani glas naznanja, da prišla je v vas spet drobna, mila kukavco. srca mojga ljubica. j%ttiCadnct ( i/cr narodni) Janez bitenc ■po — lju g o_ ida ro—ii _ sem pa .ce cve_ xna_ni ir to, na drevju pa ptičfei po_jo;_ glas na_xnqnja,da prišla je vvss- i ne____banam sve_ti soručefe z!af,xe prišla je k nam pc>_ mlad ._ spet drobna, miJa feu_liav_ca, sr—camoj’9a jju_bi_,ca---------------------- poln hitenja in postajanja, poln takšnih nasprotij, kakršna ima maloka-tero ali nobeno velemesto v Evropi. Le en .kotiček je v živem in preživem Beogradu, kamor bi se lahko umaknili iz hrupa in vrveža — to je Kalemegdan. To je trdnjava in park, sprehajališče in muzej. Beograd brez Kalemegdana bi bil mesto brez. preteklosti. (Beseda je turška: »kale« pomeni trdnjavo, »megdan« pa pomeni bojišče). Odkar pomnimo, je bil Beograd trdnjava in odkar je bil trdnjava, je bil vedno tudi bojišče. Kalemegdan je kraj, kjer se človek mora prepustiti misli na preteklost. Ustavimo se bo spomeniku »Zahvala Franciji;'., ki je bil postavljen takoj po prvi svetovni vojni v znak hvaležnosti francoski državi, ki je pomagala Srbiji v vojni proti Avstriji. Potem obstojimo pred spomenikom Branka Radičeviča. Potem se pred nami odpre prostran razgled v preteklost in v današnji dan. V preteklosti — daleč od rimskih časov. Od tu je plula po Donavi znamenita rimska flotilja, ki je prav v Beogradu imela svoje glavno pristanišče. Ko je rimsko cesarstvo propadlo, je biL Beograd prvi, ki so si ga vedno znova trgali iz rok' tisti, ki so prišli prvi. Vedno znova se je trdnjava obnavljala in znova so jo rilšili. Nadenj in mimo so divjali Slovani, Avari, Makedonci, Bolgari, Bizantinci in Ogri. S Kalemegdana in iz iz časa njegove divje in težke povesti nas pripelje avtor oddaje v današnji Beograd, v veselo, radostno, vedno presrečno, vedno šaljivo in neugnano mesto. ZG. marca ob 14.05 II. program 27. marca ob 8.55 I. program Višja stopnja: SKRB ZA ČISTOST NAŠEGA JEZIKA Skrb za čistost našega jezika je stara toliko kot naša književnost, torej štiri stoletja. Ko je Primož Trubar dal Slovencem prvo knjigo v slovenskem jeziku, je hotel biti svojim bravcem čimbolj razumljiv, zato je pisal preprosto: »Inu mi ne-snjo v le-timu našimu obračunu oli tolmačevanu lepih, gladkih, visokih, kunštnih. novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmajnske krajnske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lahku more za-stopiti.« Zato in seveda tudi zaradi tega, ker je čez nas pljuskalo že več stoletij nemško morje, se ni mogel in tudi hotel se ni izogniti tujim, nemškim besedam ali kot pravimo — germanizmom Ne samo Trubar, temveč tudi drugi portestantski pisatelji so sprejeli v knjige tujke, ki jih je govorilo ljudstvo. Vendar niso bili brezbrižni do jezika, saj lahko rečemo, da se je skrb za jezik pojavila skoraj hkrati z nastankom slovenske književnosti. 2e sam Trubar je jezikovno popravljal svoje tekste, še na večjo skrb za čistost jezika pa naletimo pri Dalmatinu in Krelju. Krelj je pisal, da »Dolenci, Istrijani, Vipavci etc. skoraj povsod čisteje slovenski govore, kakor mi po kranjski inu koroški deželi, do polu nemški.« Boj proti vplivu nemščine, proti germanizmom, se je torej začel v našem jeziku že pred štirimi stoletji in še danes se ne moremo sprijaznti s takimi besedami ali frazami, ki so narejene po nemškem zgledu. Prvi, ki se je postavil na slovensko stališče in načelno zavračal vse kar je v jeziku tujega, je bil Tomaž Hren, ko je izdal v začetku 17. stoletja Evangelije in liste. Iz Dalmatinovega prevoda je pregnal precej nemških besed in jih nadomestil s slovenskimi. Žal pa drugi takratni slovenski pisci niso tako pazili na čistost jezika. Njegov preporod se je začel z razsvetljenstvom in mejnik na tej poti sta Linhartova dramatika ir. Japljev prevod svetega pisma. Z romantiko pa se je začel splošni napad na »nemškovanje«, največ zaslug za to pa imata Jernej Kopitar in Matevž Ravnikar. Seveda germanizmi iz slovenske knjige še niso bili docela pregnani. Pozneje je Fran Levstk v eni naj-znamehitejših slovenskih jezikovnih razprav, Napakah slovenskega pisanja takole pisal: Skoraj vsi pišemo, stavimo slovenske besede, mislimo pa le nemško. Po taki poti ne upajmo kmalu izvrstne proze. Čudo res ni, da je tako, ker se ločimo iz domačega kraja. ko smo še otroci; potem pa v mestih živimo, govorimo večidel nemško, beremo večidel nemške knjige poleg pisanja drugih narodov. To je .že stara tožba, pa vendar še zdaj nova. Ni še dospelo naše slovstvo do tiste stopinje, da bi se človek do dobrega izučil jezika iz golih knjig; zaklad slovenščini je zmerom še kmet in ljudstvo zunaj mesta.« Levstik je v poznejših letih hotel oblikovati naš jezik po vzoru stare cerkvene slovanščine, ker so takrat mislili, da je solvenščina njena potomka. Pravila, kaj je v slovenščini prav oziroma kaj narobe, je krojil torej po stari cerkveni slovanščini. vendar m imel prave mere, zdaj se je naslonil na ta stari jezik bolj, zdaj manj. Kar je bilo danes prav, je bilo jutri narobe. Skratka hudo pretiravanje. Nekaj desetletij prej smo se Slovenci hoteli obraniti pred germanizacijo s tem, da smo se zatekli po pomoč k drugim. Slovanom. Vseslovansko in ilirsko gibanje, ki je zagovarjalo jezikovno in politično združitev južnih Slovanov je zapustilo v slovenščini precej sledov, kljub treznim svarilom, kakršno je na primer bilo tudi Prešernovo (Ne bod’mo šolobarde). Tedanji pisci, časnikarji, pisatelji. sestavljavci slovarjev itd. so si iz drugih slovanskih jezikov na debelo sposojali besede, in to potrebne, torej za tiste pojme, za katere nismo imeli domačih, pa tudi veliko nepotrebnih, tj za take pojme, za katere smo imeli slovenske izraze. Te slovanske izposojenke pa niso bile novost za slovenščino. Iz slovanskih jezikov so si namreč začeli sposojati že protestantje in od takrat je skoraj vsak sestavljavec slovarjev presadil na naša tla lepo število besed iz hrvaščine, ruščine, češčine ali pa katerega drugega slovanskega jezika. Marsikatera slovanska izposojenka se je pri nas tako prijela, da je spodrinila svojo slovensko dvojnico, nekatere pa so se obdržale hkrati s slovenskimi vrstnicami, ven- Nižja stopnja: dar se je njihov pomen premaknil in ne pomenijo več to kot ustrezne slovenske besede. Spet tretje pa obstajajo obenem s slovenskimi in pomenijo prav to kot slovenske, recimo: borba ali boj, podoba ali slika, brati ali citati itd. Se posebno pa je izposojanje iz slovanskih jezikov napredovalo, kot rečeno, v obdobju ilirizma in v desetletjih po njem. Bolj ko se je uveljavljala ideja o združitvi južnih Slovanov, več slovanskih besed so si izposojali naši pisci. Pretiranemu izposojanju iz slovanskih jezikov se je uprl Josip Stritar, pa tudi znameniti slovničar Anton Breznik je menil, da je treba obdržati samo tiste izposojenke, ki so nam potrebne. To zdravo Breznikovo načelo je bilo odtlej vodilo pri trebljenju in čiščenju slovenščine. Nekateri pa so Breznikove razprave narobe razumeli in začeli pretiravati pri preganjanju slovanskih izposojenk na sploh. Nekdanjemu strahu pred germanizmi se je pridružil še strah pred slovanskimi izposojenkami. Pozneje se je ost preganjanja obrnila še proti neki plasti besed v našem besedišču, proti tujkam, to je izposojenkam iz latniščine, grščine, francoščine, angleščine itd Tujk je vsak dan več in zaradi njih je naše izražanje vedno bolj nerazumljivo. Resda so potrebne, toda marsikatero zapišemo samo zato, ker se nam ne ljubi pomisliti, kako se temu reče v slovenščini. Levstik pa je dejal: »Jezik ni kar bodi, ne sme ga vsakdo po Svoje ugnetati in kršiti — jezik ima trdna pravila, ima določene meje; uči se, išči ali pa vrzi v kot pero.« Oddajo je pripravil Rado Rupar, opremljena pa bo s številnimi citati iz del naših pisateljev in jezikoslovcev. 29. marca ob 14.05 II. program 30. marca ob 8.55 I. program PAZI, NEVARNO Oddaja hoče pokazati, da je elektrika lahko smrtno nevarna, če ne znamo ravnati z njo. Štirje šolarji — Tine, Tone, Jure in Meta gredo skupaj iz šole in naletijo na strgano električno žico. Kljub temu, da so se v šoli učili, da je elektrika nevarna, bi se skoraj dali prepjičati od nekega pobalina, da bi prijeli na žico. Na srečo se je vmešal sosed. Nekoliko pretreseni gredo domov in najdejo vsak v svojem domu na kupe napak v električni napeljavi in pri električnih strojih. Tako imajo pri Meti nezaščitene električne vtičnice, čeprav imajo pri hiši še mlajšega otroka in je zavoljo njega stvar še nevarnejša. Mama krpa pregorele varovalke z debelo žico, kljub temu, da se to ne sme. Tine odkrije, da ima njihov likalnik tako oguljeno priključno vrvico, da jo je treba nemudoma zamenjati. Pri tem opravilu mu oče še razloži, zakaj-so žice izolirane z gumijem in bombažnim pre-dvom. Tone doma na kratko sporoči, da od sedaj naprej ne bodo več uporabljali električne pečke za gretje kopalnice, ker je to prenevarno in sploh proti predpisom. Šele ko mu oče obljubi, da bo obesil pečko visoko na zid, tako da je nhče ne bo mogel doseči, je zadovoljen: Najbolj dramatično so,konča Juretova intervencija, ko hoče oče napeljati začasno električno napeljavo na vrt z neko staro žico. Jure mu to odsvetuje, češ da j e-nevarno, oče pa ga noče poslušati. Očeta nato strese električni tok in Jure mu priskoči na pomoč, pri tem pa oplazi tok še njega, tako da nekaj trenut- kov kar obleži brez zavesti. Vse se srečno konča in vsi sklenejo, da je treba z elektriko res previdno ravnati. Oddaja se konča z apelom na učence, naj doma dobro vse pregledajo. Prav gotovo bodo našli kakšno oguljeno vrvico, zdrobljeno vtičnico, stikalo ali pa vtikač, ki bi jih bilo treba zamenjati. Dobro naj pogledajo in opozorijo odrasle na napake, ki jih je lahko odstraniti. Potem bo elektrika le prijatelj in ne več nevaren sovražnik. Srednja stopnja: Višja stopnja; 2. aprila oh 14.95 II. program 4. aprila ob 8.55 I. program ČLOVEK — TO JE NEKAJ PONOSNEGA »Aleksej Maksimovič! Vaše pismo sem poslal L. B. Ka-menevu. Sam sem tako utrujen, da res ne morem nič storiti. Toda vi kašljate kri, pa nočete odpotovati? To je. zares brezvestno in zelo nespametno. V Evropi lahko v dobrem sanatoriju odpravite kuro; potem boste lahko delali trikrat toliko. Resnično! Tukaj pri nas ni misliti ne na zdravljenje ne na delo, tu je samo nemir in direndaj. Na pot, da vas ozdravijo. Ne bodite trmasti, prosim vas. Vag Lenin (< Aleksej Maksimovič, ki mu je Lenin pisal to pismo 9. avgusta 1921, se je rodil 16. ali po novem koledarju 28 marca 1868, torej natanko pred sto leti. v Niš jem Novgorodu kot Peskov. Marsikdo za to ime še ni slišal, zato pa ves svet pozna njegov pisateljski psevdonim — Maksim Gorki, saj si je z^vsem svojim delom priboril častno mesto poleg največjih duhov ruske književnosti od Puškina do Čehova. »Človek — to je nekaj ponosnega!« vzklikne eden., njegovih junakov in v vseh njegovih delih živi neomajna vera v človeka. Gorkemu življenje ni prizanašalo, saj pravi: »Moja življenjska pot je bila težka; nihče med vami ni poznal takšne bede, takšnega ponižanja kakor jaz — a življenje je vendarle lepo...« Prav zategadelj, zaradi te težke poti, si je od življenja tako preizkušeni Peskov vzel pisateljsko ime Maksim Gorki, to je »trpki«, ime, ki je kmalu zaslovelo širom po Rusiji, v nekaj letiha pa je to ime poznal ves svet. Gorki je postal učitelj in vzor sovjetske književnosti, hkrati pa utemeljitev - tiste literarne smeri,. ki jo poznamo pod imenom socialistični realizem., V svojem eseju o Gorkem je dr. Bratko Kreft zapisal: »Ustvaril je v svojem času in na svoj način vrsto trajnih umetniških podob človeških značajev in usod ter velikega družbenega dogajanja, s katerim je bila doba, v kateri je živel in ustvarjal, zelo bogata. Te podobe so njen verni, a obenem kritični in borbeni odraz. To pa je ravno umetniško -in idejno bistvo socialističnega realizma, čgar glavni in klasični zastopnik je — Maksim Gorki sam.« 2. aprila ob 8.55 I. program 3. aprila ob 14.05 II. program BAJKE IN PRIPOVEDKE Otrok prebira pesmi, uganke, pravljice, pripovedke, pregovore. Ali so bile pravljice in pripovedke v začetku namenjene otrokom? Kaj nam hrani narodno pesništvo, kakšno sporočilo nam posreduje? To je sporočilo tisočih let, ki se ni nikoli pretrgalo, saj se je prenašalo iz roda v rod in se ohranilo do današnjih dni. Pregovori, uganke, pesmi, pravljice in pripovedke so nastale med preprostimi, ljudmi. Imena narodnih pesnikov niso znana. Številni pripovedovalci so zgodbam marsikaj dodali ali jih po svoje spremenili, tako da pripovedovana zgodba ni več izraz enega samega ljudskega umetnika. V narodnem pesništvo opisuje vsak narod sam sebe in podrobno slika svoj značaj in svoje življenje. To je glavna misel naše oddaje. Avtorica Milena Ogorelčeva je v oddaji nanizala nekaj narodnih pripovedi: bajko o soncu in Nasti, pesem o kralju Matjažu, štajersko pripovedko o kralju Matjažu in koroško pripovedko o kralju Matjažu. Naše junaške pesmi in pripovedke spominjajo na zgodovinske dogodke. ki pa jih omejuje čas, zs'o pripisujejo enemu samemu junaku dejanja vseh njegovih vrstnikov ali pa vse njegove dobe. Tak junak je izraz vseh teženj in želja tistega časa. To se zrcali v pripovedkah o kralju Matjažu. In tako vzoren junak seveda ne sme umreti, zato v pravljici Matjaž ni umrl, ampak le spi v gori. STRAN fi • ' PROSVETNI DELAVEC m Nižja stopnja: 5. aprila ob 14.0S II. program 6. aprila ob 6.55 I. program APRIL SE PREDSTAVLJA Nižja stopnja: 12. aprila ob 11,95 II. program 13. aprila ob 8.55 I. program ČEŠNJA VABI V SVATE Da bo aprila veselo, poskrbi že kar prvi aprilski dan. Drug drugega naplahtamo z drobnimi lažmi, ki jim prvi hip verjamemo ali pa tudi ne. Seveda je veliko bolj veselo a ti« stimi, ki se pustijo zapeljati in se še kasneje, ko jih kdo začudeno pogleda zavejo, da je pravzaprav prvi april in da so postali žrtev prvoaprilskir šal. In še se potem tudi sami temu od srca nasmejijo, prav gotovo in nič prijetnejšega kot strgati korenček na njihov račun. Seveda je pa huje, če nekdo šale ne razume in ne prenese. Takim se je prvega aprila najbolje na daleč ogniti. Prav tako se je ne le pametno, pač pa pošteno izogniti neprimernim šalam, takim, ki bi utegnile koga prizadeti zares.. O vsem tem si bosta Janko in Vsevid sama nabrala kakšno izkušnjo ob svojem prvem srečanju z aprilom, hkrati pa se bosta lotila »raziskave«, od kod pravzaprav ta svojevrstna razvada, ki ji pravimo prvi april. Kar priznajmo si, da tega mnogi niti ne vemo niti ne pomislimo. Seveda pa bo april prinesel še marsikaj drugega, čemur bosta naša »raziskovalca« posvečala dolžno pozornost. Aprilski dežek, na primer. Zgodilo se bo kak dan, da bo desetkrat deževalo in da bo vmes deset krat posijalo sonce. Izkušnja uči. da brez dežnika v aprilu sploh ne kaže stopiti iz hiše, pa čeravno sije še tako toplo zgodnje pomladansko sonce in je nebo brez oblačka: čez uro. dve vas utegne premočiti dodobra. Res, takle aprilski dež — naj bo dežek aii ploha — ni posebno nevarna reč, saj se prav gotovo hHro konča, kot se je začel, zna pa biti nadležen ... Seveda se Janko in njegov prijatelj Vsevid ne bost.3 vznemir-l.jala, ker preprosto nista take narave; njujo bo vznemirjalo tembolj, Višja stopnja: VOZILA ZA Prastare človekove sanje, da bi dosegel zvezde, v našem času iz dneva v dan postajajo stvarnost. S tem pa se seveda spreminja tudi njihova vsebina: Prej je bila to stvar pesni-" kov in sanjačev, danes pa je. — žal — najprej stvar vojaških krogov. Vendar pa se z njimi ali pa vzporedno z njimi ukvarjajo s temi rečmi tudi ljudje, ki gledajo v prihodnost človeštva z drugačnimi očmi: računajo z energetskimi viri in rudnimi bogastvi sosednjih planetov in morda — v daljni prihodnosti — tudi z možnostjo, da bodo ljudje lahko stolnp živeli na drugih planetih. V vsakem primeru pa oboji posvečajo vse sile razvoju in izpolnjevanju raket. edinega vozila za vesolje. Naša oddaja bo govorila o atomih in njihovi uporabi ter o'razvoju raket. Človek bi pričakoval, da so rakete izum najnovejšega časa, a ni tako. Začetki segajo v srednji vek, ko so Kitajci rakete uporabljali v vojne namene. Potem je raketa prišla na Zahod in bila po nekaj desetletjih pozabljena. ' Med obema vojnama so delovali teoretiki ruskega rodu Konstantin Dduardbvič Ciolkovski, ki je položil temelj astronavtiki in pa manjše skupine v Nemčiji in Ameriki. Pravi vzpon je raketna tehnika doživela ob koncu druge svetovne vojne, ko je Hitler zasul Anglijo z raketnimi bombami. Zloglasni V-2 je vzorec, po katerem so narejene sko- od kod ta aprilska muhavost, ti nagli prehodi iz smeha v solze. In bosta že našla koga, da jima odgovori — kot vedno. Naposled pa je april tudi me**’ spominov. 27 let je tega, kar so priletela nad Beograd nemška letala, kar so se po cestah naše dežele podili nemški in italijanski tanki, kar po je začela velika vojna; in prav tako se je 27. aprila pričel tudi upor proti sovražnikom — dan, ki ga slavimo kot obletnico ustanovitve OF. O vsem tem je Janku marsikaj znano že iz šole, a zvedeti kaj več je zmerom mikavno, posebej še, če je poleg Vsevid, ki pomaga preskakovati čas in razdalje. Tako bo aprilska oddaja po možnosti vedra in sproščena, tu in tam pa se bo vanjo ukradla tudi resnejša beseda, ker smo pač v šoli in ker doživljamo april. Nič ni tako raznolikega kot aprilski dan. Srednja stop... K*KO m ZAKAJ SE Topel spomladanski večer je in zelene žabe so se zbrale okoli mlak in ribnikov. Nekje daleč se je oglasil z regajočim glasom žabji samec, takoj mu je sledil še drugi in tretji. Kmalu je za njirnj zaregljalo še na desetine žab. Reganje se je potem razlegalo še dolgo v noč. Na vzhodnem nebu se že oznanja jutro. Ognjena sončna krogla še ni priplavala čez obzorje, ko je na vrhu hišnega slemena zapel svojo jutra-njico kos. Komaj je mali umetnik zapel prvo kitico in se le za kratek čas eddahnil, že je znova povzdignil svoi glas v prelepo melodijo. Iz daljave 9. aprila ob 14.05 II. program 11. aprila ob 8.55 I. program VESOLJE raj vse rakete, ki so zletele do danes. S kemijskim pogonom, kjer zgoreva snov v posebnem prostoru — zgorevalni komori (raketni peči, kot ji tudi pravijo), lahko dosežemo le Luno ali kvečjemu bližnje planete. Če pa bomo hoteli leteti dlje, bo potrebno izdelati druge pogonske sisteme. Kar sama po sebi se nam danes ponuja atomska energija. Vse države, ki v raketni tehniki kaj pomenijo, poskušajo spraviti atomski motor v raketo. Kdaj jim bo to uspelo, je samo še vprašanje čssa. Na žalost se vse to dogaja.v okviru oboroževalne tekme. Tretji važen način pogona pa je fotonski motor, Ta pogon pa pride v poštev le v vesolju na dolgih relaci-iih. Fotonska raketa ne bo mogla startati z Zemlje, ker bo imela premajhno potisno silo, ki bo večtisoč-krat manjša od njene teže. Takšna, raketa bo morala imeti motor vključen več tednov, da bo dosegla primerno hitrost. Sedaj se nam osvajanje vesolja ne zdi več utopija, celo razočarani bi bili, če se ne bi vsako leto zgodilo kaj novega na tem področju. Kmalu bo nastopilo obdobje, ko bodo postali nadplanetarni poleti gospodarsko in ne samo znanstveno pomembni. To bo nova pot za razvoj človeštva, to pa le, če bo raketna tehnika rabila osvajanju zvezd, ne pa tuje zemlje. Oddaja skuša kolikor moč preprosto razložiti življenje rastline — v našem primeru češnje — razložiti funkcijo korenin, listov, cvetov, rast-lias&cga sok«, vpraševanja ter nastanek in namen sadu. Avtor je za boljšo ponazoritev uporabil personifikacijo, postavil vse v dogajanje in dal oddaji ol..fs»- radijske igre. Poslušalcem se predstavijo predvsem mlanda češnja in njeni pomočniki: koreninar, risar ali arhitekt, oskrbnik in tajnik. Pomlad zbudi mlado češnjo iz zimskega sna in ji naznani, da bo to leto prvič cvetela. Češnja je vsa vznemirjena. Pomeni se najprej s koreninar jem in ta ji obljubi, da bo takoj pregledal »hišno napeljavo«, jo popravil, da bo sok nemotene krožil. Potem skliče češnja še ostale sodelavce. Arhitekt-risar ji pokaže naj- 9. aprila ob 8.55 I. program 10. aprila ob 14.05 II. program OGLAŠAJO ŽIVALI se odziva našemu kosu njegov sosed. Takrat, ko utihne črni pevec na slemenu začne peti oni z jablane. Tudi ta dva ne ostaneta osamljena, po vrtovih, sadovnjakih in parkih pojejo tisti čas še drugi kosi. Prijetnim pevskim zborom lahko v poletnih nočeh prisluhnemo še na travnikih in senožetih. Tamkaj pojejo poljski murni. Tudi njihova pesem je zborna. Takih in podobnih primerov bi lahko našteli še veliko in vem, da jih tudi vi dobro poznate, če le sem in tja prisluhnete dogajanjem v naravi. Toda v naši oddaji se bomo dotaknili še on h živali, ki jih neupravičeno razglašamo za neme. Dandanes vemo, da tvorijo glasove tudi ribe, raki in kiti. Seveda pa bi ostali le na pol poti. če bi ne odgovorili na vpra*?*”?. zokaj pojejo in se oglašajo Torej pogovorili se bomo še o biološki vlogi živalskih glasov. Srednja stopnja: 18. aprila ob 8.55 I. program 17. aprila oh 14.95 IS. program POSLUŠAJ MQ SKLADBE V MOLU V preteklem polletju smo se seznanili z durom in posebnostmi tega tonovskega načina. Rekli smo, da zveni dur trdo in da skladatelji pišejo v duru skidabe vedrega, veselega značaja. Nasprotje dura je mol. Ta zveni mehko. Skladatelji uporabijo ta tonovski način, kadar želijo v glasbi izraziti žalostno razpoloženje,-Kadar govorimo o duru ali. molu mislimo največkrat na durovo ali molovo lestvico, ki sta različni po svoji sestavi oziroma zgradbi. Četudi so razlike v zaporedju posameznih tonov na prvi pogled majhne, nam vendar v molu pokažejo, povsem drugo zvočno podobo in pričarajo vzdušje, ki smo ga maloprej imenovali mehko, žalostno. V uvodnem delu naše oddaje se bomo prav na kratko Seznanili z zgradbo molove lestvice, poglavitni namen oddaje pa je poslušanje skladb, ki so jih skladatelji ustvarili v molu. prej risbe listov, nedoraslih — še čez pol preganjenih, pa tudi doraslih jajčastih in na robu napiljenih s po dvema rdečima pikama na peclju, dvema žlezama, iz katerih se izceja sladek sok, slaščica za mravlje. Potem ji razloži še cvet. Pove, zakaj venčni, zakaj beli cvetni listi, zakaj prašniki s cvetnim prahom ali pelodom, zakaj pestič z brazdo in plod-nico. Pove ji, da je nekoč tudi ona sama, češnja, nastala z oploditvijo plodnice. Oskrbnik obljubi, da bo skrbno preganjal škodljivce, ki napadajo lubje pa listje in cvete. Posebno bo njegovo delo uspešno, če bo tudi letos kmet Blaž pomagal — tako kot lani — z gnojenjem in skopljenjem. Tajnik prinese češnji prve cvetne pozdrave sosedov, hkrati se pa domenita, da bosta na svatovanje povabila vse sorodstvo: jablano, hruško, kutino, nešplo, jagodo, malino in celo šipek ter vrtnico. Čebel in metuljev in sploh žuželk pa gotovo ne bo treba posebej vabiti, ker se bodo povabili kar sami. "Končo je vse pripravljeno in nekega lepega jutra se v soncu res odpro beli cvetovi in mlada češnja vabi v svate. Višja stopnja: 16. aprila ob 14.05 II. program 18. aprila ob 8.55 I. program LIRIKA KONEC TRIDESETIH LET S to oddajo o liriki ob koncu tridesetih let se končuje ciklus o slovenski književnosti med obema svetovnima vojnama, ki smo ga začeli že lansko leto. Če nekoliko pogledamo nazaj, ugotovimo, da so bile letos na sporedu samo oddaje o pisateljih: o Prežihovem Vorancu, Mišku Kranjcu, Cirilu Kosmaču, Ivanu Potrču, A.ntonu Ingoliču in dr. Bratku Kreftu. Zato pa je bilo lani toliko več oddaj o ekspresionističnih pesnikih. Čas pred drugo svetovno vojno pa liriki ni bil najbolj naklonjen. Število pesnikov je omejeno, izstopata pa v glavnem dva: Cene Vipotnik in Jože Udovič. Cene Vipotnik je pisal zelo malo, svojo pesniško žetev pa je zbral šele po dveh desetletjih in jo objavil v zbirki »Drevo na samem« (1956). S trojno izpovedjo o predvojni, medvojni in sedanji pesnikovi usodi, ki se nevsiljivo veže z usodo časa in ljudstva, je ta knjiga dragoceno pričevanje o samosvoji pesniški osebnosti. Iz nje veje vera v življenje in zaupanje v človeka, prevzema pa nas z zrelostjo pesniških spoznanj, lepoto izraza, bogastvom misli in modernih metafor. Tudi Jože Udovič se nikakor ni mogel odločiti, da bi svojo pesniško žetev izdal v knjigi. In tako je rne-gova . zbirka »Ogledalo sanj« zagledala luč sveta še pet let pozneje kot Vipotnikova, leta 1931 Udovičeva lirika je usmerjena predvsem navznoter. v tiho osvajanje novih, še neraziskanih pesniških prostorov pesnikovega intimnega sveta in v odkrivanju poetične resnice o najbolj skritih plasteh človekove notranjosti. Poleg omenjenih dveh pesnikov, bo v oddaji o liriki konec tridesetih let govor tudi o Bogomilu Faturju, Tonetu Šifrerju in Ivanu Čampi. Nižja stopnja: 19. aprila ob 14.05 II. program 20. aprila ob 8.55 I. program Nižja stopnja: 26. aprila ob 14.05 II. program MOJ VMUK BOMIFAC HLEBEC KRUHA Kdor enkrat laže, mu je drugič težko je verjeti — na ta moto smo si zamislili oddajo iz vrste tistih, ki naj opozarjajo otroka na moralne vrednote. V zgodbi, ki jo je avtor — Herman Škofič - zgradil okrog osnovne misli, je dal poudarek predvsem tisti, čeprav lahkomiselni laži, ki lahko komu celo škoduje in je zato še posebej nevarna. Dedek, ki je našim poslušalcem povedal letos že zgodbo o vojski s kitami pa tisto o poštarju Jaki, nastopa tudi tokrat, pridruži pa se mu Bonifac, njegov vnuk. Dečko je sploh nabrit, predvsem pa si kar prepogosto rad privošči zdaj bolj zdaj manj nedolžno laž. Dedka to boli. Vesel je, kadar je vnuk takšen, kakršnega si želi, in takrat ga ljubkovalno kliče Boni, Fac pa mu pravi, kadar spet kakšno zagode. Tokrat pripoveduje dedek v zgodbi. kako je bilo, ko ga je Bonifac obiskal ob lanskih prvomajskih praznikih. 2e takoj prvi večer je prišlo med njima do nesoglasja zaradi Bo-nifacove lažnivosti. Prav neprijetno je na primer bilo. ko je Fac nepoučeni ženski natvezel, da pomenijo častne salve, ki so zadonele z gradu, nevarnost za ljudi v mestu. Naslednjega dne pa je jdedek vendarle povedel vnuka na izlet, na Krvavec. Spočetka je bilo vse lepo in prijetno, Bonifac je pasel radovednost kjer je le mogel, se pogovarjal s planinci in tako zvedel za imena vrhov, za gorske poti in še marsikaj. Tako je lahko skupini izletnikov postregel z nasvetom — kod naj gredo, da bodo po zložni, prav nič nevarni stezi prišli na Dolge njive. Povedal pa je to tako. da je dedek podvomil v resnič- nost njegovih besed in zato napotil izletniško družino v drugo smer. A tokrat se je izkazalo, da je Bonifac vendarle govoril resnico in dedek je prestal nemalo strahu, da se bo neizkušenim izletnikom kaj zgodilo. Vse se je sicer srečno izteklo, med njim in vnukom pa je prišlo do ostrih besed. Končno je Bonifacu dopovedal, kako je z lažnivostjo in lažjo, čeprav je »prvoaprilska«, se pravi zgolj takšna za šalo. In ker je Bonifac v bistvu vendarle dober fant, je sklenil, da se bo svoji »lažnivi« na- . zabavi odpovedal, ker za lažnivca veljati pa noče. Za letošnje prvomajske praznike dedek spet čaka svojega vnuka. Tokrat ga čaka z veseljem, ker je zvedel, da fant svojo obljubo drži, kar se tiče laži. Res da nikoli ni le Boni, a nikoli tudi samo Fac — zato ga bo poslej klical tako kot je prav — Bonifac. Srednja stopnja: * Morebiti ta ali oni naših malih poslušalcev že pozna Winklerjevo drobno zgodbo »Hlebec kruha«, saj je izšla pred leti v »Čebelici« in je drobni zvežčič prav gotovo še moč najti v tej ali oni šolski knjižnici. In. če jo pozna, jo bo v naši oddaji ponovno doživel — in to še bolj, saj jo bo slišal v dramatizirani obliki. Programirali smo jo- pred 27. aprilom, dnevom OF. Vvinklerjev Hlebec kruha ne prikazuje velikih junaštev, v njem ni zlobnega regljanja strojnic, ni krvi, ki se je je toliko prelilo v štirih letih, pač; pa v zgodbi toplo utriplje srce našega malega človeka, ki je znal toliko prenesti in žrtvovati, ki se je znal odreči tudi kruha, najsi ga je imel sam le redko na mizi, če je bilo potrebno nasititi tiste, ki so se bili za veliko skupno stvar. Med hribi, v borni samotni bajti, se mati, Lizika in Tinek prebijajo iz dneva v dan sami. zakaj oče je v 23. aprila ob 8.55 I. program 24. aprila ob 14.G5 II. program V PASTI Veliko zgodb in zgodbic iz časa NOB so otroci že prebrali, veliko lepih del prebrali skupno v šoli, veliko mladinske literature z motivi iz narodnoosvobodilne vojne je bilo prirejenih za radio, a teh zgodb še vedno ni dovolj. Tako pripravljamo za radijsko šolo prireditev majhne zgodbe iz časa okupirane Ljubljane, z naslovom »V pasti«. Napisala jo je Branka Jurca. Njena knjižica V pasti je izšla leta 1955 in obsega še dve zgodbi. Višja stopnja: 23. aprila ob 14.05 II. program 25. aprila ob 8.55 I. program PRAZNIK DELA Minilo je dvainosemdeset let od tistega 1. maja 1838, ko je. skoraj pol milijona ameriških delavcev začelo .veliko stavko. Uprli so se izkoriščanju. saj so morali delati ob strojih in v delavnicah tudi po dvanajst ur na dan ali. še celo več. Delavci so v tem prvomajskem uporu zahtevali osemurni delavnik in najosnovnejše pravice. Najtežje boje z oblastniki so imeli delavci v Chicagu. Tu so v spopadu, s policijo pod streli omahnili štirje delavci, štirje pobudniki stavke pa so bili obsojeni na smrt. Vendar pa je med delavci še vedno vrelo. Vedeli so, da zahtevajo le to, kar jim gre in vedeli so tudi. da bodo dosegli svoje pravice, če bodo enotni. če se ne bodo pustili zastrašiti niti z orožjem. Dve leti kasneje je ameriška Zveza delavcev izdala proglas, naj vsi delavci svečano praznujejo prvi maj kot dan prve zmage delavskega raz- reda v Ameriki. Pozvali so delavce, naj ta dan ne delajo in naj se na svečanih shodih spominjajo prvih borcev in žrtev za delavske pravice. Že naslednje leto, torej leta 1839, pa so na velikem kongresu II. Internacionale v Parizu sklenili, naj bo odslej prvi maj praznik vseh delovnih ljudi. S tem so dokazali, da je delavski razred vsega sveta tesno povezan med seboj in da se povsod bori za enake pravice. Tako bomo z oddajo pred 1. majem prikazali zgodovino tega^praz-nika. Povedali bomo torej, zakaj in kdaj je postal prav ta.dan praznik delavcev vsega sveta, kaj je pomenilo in kaj še vedno pomeni praznovanje 1. maja delavcem v deželah, kjer se morajo še trdo boriti za svoje pravice, pa tudi kaj pomeni 1 maj delovnim ljudem v naši deželi, kjer so si v krvavem boju pridobili pravice. ki jim gredo. Zgodba V pasti je preprosta, a polna ljubezni, tihega junaštva, zaskrbljenosti, tovarištva, lepote, in v njej zaživijo trenutki tiste strahovane Ljubljane. Celo konča se 'vSe srečno, vsaj razgali vam ne vsega trpljenja, ki ga dedek v ječi še prestaja, ko odhajata Jurček in mama že v partizane, polna upanja in zaupanja v bodočnost. Prav preprosto zgodbo smo izbrli zato. ker je v njej opisan tisti mali otroški svet, ki bo blizu vsem malim poslušalcem, obenem pa bo v vseh drobnih stvareh živo predstavila težo in trpljenje, kakršno so preživljali Ljubljančani med vojno. Zgodbo V pasti prireja za radijsko šolo Joža Zagorc. Oddaja bo primerna za 3. in 4. razrede osemletke. partizanih. Prebijajo se s težavo, tako da je tudi kruh v hiši redek gost. Pred dnevi so jim fašisti, ki so se pritepH mimo, pot pa jim je pokazal domači izdajalec Brusov Hans, zažgali še bajto. Ker pa se je sovražniku mudilo in ni utegnil počakati, da bi pogorelo do tal, in ker je družinici pomagal še dež, ki se je ulil v pravi čas, jim je vendarle še ostal del strehe nad glavo. Tistega dne je mati dobila nekje prgišče moke in zamesila majcen hlebec kruha, za otroka, samo za njiju. Prisrčno sta ga bila vesela, stekla sta z njim za hišo, na skalo ob stezi, da ga razdelita. Ko sta pa na skali sedeč pestovala hlebec in čakala, da se shladi, je prišla mimo četica partizanov. Druge krati so ju zmerom ogovorili, če so ju videli sedeti na skali, ta dan pa so šli mimo molče in mrko. Otroka sta sklepala, da gredo pomagat tja za hribe, od koder je bilo slišati pridušeno regljanje strojnic in pokanje pušk. Za četo ie počasi in sam stopal mož, se z desnico opiral na puško, levico pa je imel obvezano. Ustavil se je, da se oddahne, da ju povpraša, če sta pridna in če sta korajžna; zakaj zdaj morajo biti tudi otroci korajžni. Potem je stopil hitreje za ostalimi. Tinek in Lizika sta se spogledala. Oba sta mislila isto. In Tinek je poklical moža: »Stric... tovariš...« Dala sta mu hlebec, majcen in edini, še zmerom topel od peke In njunih dlani. Za njima je tedaj na lepem stala mati. Je morebiti huda? ... A mati je odgovorila: »Prav sta napravila, otroka. Kadar je tak čas, kakršen je zdaj, je treba dati tudi zadnji košček kruha ... Ril bomo že. .. mi bomo že kako...« Zgodba je torej preprosta kakor le. more biti, a topla ter prisrčna in bo zato male poslušalce gotovo zajela. Ne potrebuje obsežne priprave, le 'nekaj misli, ki bodo vzbudile primerno razpoloženje. OSNOVNA ŠOLA KNEŽAK razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje učitelja, predmetnega učitelja ali profesorja z opravljenim strokovnim izpitom; — da ima najmanj 5 let vzgojno-izobraževalnega dela. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat pošljč razpisni komisiji šole v roku 15 dm po objavi razpisa. Družinsko stanovanje zagotovljeno. i;!l!!![|!il!!lill[![lll!i!!!»:ill!!l!l!lll!lll!l«!|l!IHIIill!SGII:ll!!!!lll ^ Razpisna komisija pri < POSEBNI OSNOVNI ŠOL! NOVA GORICA , \ razpisuje delovno mesto ^ RAVNATELJA k Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje l pogoje; — da imajo visoko ali višjo izobrazbo defektološke smeri, — da imajo 10 let vzgoj no-izobraževalne prakse, od tega najmanj 5 let na posebni osnovni šoli. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave razpisni komisiji. S Komisija za razpis delovnega mesta direktorja na POSEBNI OSNOVNI ŠOLI VELENJE razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - 1. imeti mora višjo izobrazbo — ortopedagoške smeri, 2. imeti mora najmanj 5 let pedagoške prakse na posebni osnovni šoli. Kandidati naj svoje prijave z ustreznimi dokazili pošljejo r 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Posebna osnovna šola Velenje, Stanetar»vem oblikovanju! Kakor 1e kiparski opus Outfreunda slogovno in smerno raznoter, pa ga odliku te izhru.šeno soskladie med formo in vsebino. Njegov kubistični »Violončelist« datira iz 1912 leta in je kliuh .razumskemu formiraniu oblik ohranil pridih tirtzma |n ritem (Nadaljevanje sledi) > Z S.§ 3 “ « “■ra £?“•£■< “ S N « < N •§ 0 3" ^3 “§ 3'^» S 3 &3 g-ŽT- 3.3 S ^ g" : n '-'• .._. ,:3, lisi., g-ag^f^^;ffpša^N3SS 02N r- O H- 3 a 5 g < s S ^^§.38^^32° a3 (D « 72< >-< . C/J . Čd" N o ro « w ^ 1 o :f-«s lil!2 »'?II||^gs*iS&F;!|;!> 5 = r®S3S°l3S-aS'S=a3|5;J s^si"3 3|^|-acc E^|S^u.„ l*'?! 11 !1|L c»ii*; 1 »lil«!!'lila3l«ilj'|^ol|i®iI|=i !rll|!li!?l!!^^l ... Mm;;!*!9 lili ■ d:S.w s:« aa o ra ^ raD'. ? P* 3 S* 'i|5'§t| 23 S S N< #S- O tj 2. P ?2SS'|ffirSS IfŠSSlJgSS-B- l°i?Ll3:s!f:|:.i=rIl8ps liasfsi8-^ sI|-?l?Iil °- m -v g-J g 2 £ c: ra £ ^ fD Q) (D hj TJ P ~ » ^ ^gsaassas^ sra^s h r-K C 3- O-)' 1 I™ < l»tl ■-rlili3 mmmim^i mi 2&i N< -3 3 TO ra g o. ^sll-s §Silfsl a s s1 bS-=8ek Jr!S2 =|'< < “fs:”' IH S'! §Ž§ŠS'$0c§s 33atB„9l|s S ^ “ M TO 2 3- ra “ S'-i= " rD c/) f* O ( <2 ° a p 3 ! Ig . a'SS9 3 3 ^ Bp |Sf i to o< cn CTJ O ^ fslo 3™ s 3 2J T3 fD ?r § Sn.S ss! § 2 O 3; ^ s K-5; 8"TO ^ g »g B^a IsfH !;| I«=: rS el *c g.sg - g a„ §.3^ Ifrl.lSllI? Č1 s? d a S. p 2L o •a d a < ^'j £T n-jt-actoaTO og o’ < 3 8 | “ 2.2. ° - _, ^ '~ls»“ ifPilM r' S25 m M S- 3 -• ra S™ S!<^ :r s 5. b t-H *— c 3 3 < 3 B to'p -1^ T3 < o < a > HS 3 «,2]s|l.&0'B'^2. “ o'o ^ a 3- b a ». » o o, S 0 to - o p S'ra 3.g^.p S?rS-f g 3 ggS' asM?iy3«£šjrš& p' 4 11^ pr o;u<5p:i-tis^3 5'|Š. 03 > C. m TJ E 3 < m o ?s m S^&sItoS-o. 3 £ ^ 5’ og^SS Otora'0|„o3 to. 'gfrtoEB-^l.03 N< 3'Ngar- o ^ N 23 ;4^ Slf 2 N< ^ 3‘ o cr 03 — N W a ^ S III a o' •“’ 3 P o <3 a ir 3 to ra > N Z m < > 50 t/1 OT r-f O g ° sa< o M 2 ?T to < ls ir |oE£" ^ ijq hj ^ b’ 3 ^ ^ J3"TJ ^ ^ o >w‘ « o ^ 2 S' N " O b s* i»#ff i it: ijf II zn** lffr if»i i M ra T3 nj r+P ^ C „ P r-- O b< 25 3 to. — 3 TO M g ^ S”s“= g'5”ll^sis. |'r|s=-i^| °gassosE|^ 2 o ■o ra< N rr ^ a ra ra'P ? g “ r? p Si b ; o S' to p y48lsr.sf^s^8l3š'- 2-£iSto.rr;gTfla5-^».». strS^Sa*0™ cn H O t/J H Z > ?/!• m O > t- m N ji > £ %■ I a to P 3 a 3 S II * o o o-f «g &“• r “ t3 ■a *T >-J O O crq crq »■? P P 5 B e* h> a o >d g =.!«?. oS^flf i||b-§! i-o Hi 8 3 | fl3'rax -~ & ^ t|Pi* Im 11 3 to TO a TO s. §■ &S ra w ‘ -° < M £ ^ P gg-. 0 P 3- ^ G, Kip Š E-a a g* P fe-< s' B J?ga2. SŠzS-2^ O Eo ra'^ to S^-S 535 ° ^ 3 g 5 š 2“3 3 |olgao||-! ■g 3 to 3 | to -°' 5-S 3 g 3 a o 5.asg Hg-rf 3 b. b« - ra-oaojOg, »ra- lllplll-lsp ■pIlHg-so g m .-o ?5'siga< iSb2 ra g 3 o ^ S ra' ' S g H cr to. g b < T3 . TJ c/j 3 O < 1^1* ^<3 S Eto = 3p:raE|go< a a ^'““Sštola&so to-Z^toto-^a^o 1 » — 3. o “ 3. S*;; o g* o C*. 3 a:3 „ Ju "D g sr ‘r ?‘ 3 3 < r T' a 7 s ra' &crQ 3' “ ra c 3 I g G- 3' 8 I to 3 l13 < ^ g p Htit^fi*i * rPipiPif? •a 0 d 1 w ^afg-gštt 1 b 1 1 s 1 -o z m 7; > <_ TJ O Z O tn Z m O > o< r o < EVI 7\ O o ^ fs3 ri 2, ?« P §* o C* H* lAk ?= b UX OT Cl s T3 T5 ri nj O O 03 fr? •ti Ht P P 2 3 »d I 2- 3 C.4« P STRAN 6 PROSVETNI DELAVEC Štev. 5 i g-rg < 1 rr < *o < O VJ 25 2J štoS3^.3;^ 3 sr "ra 3 £ g E „ M p ^ a “ 2 mu 1? iiitfp fi!!l lili flrPšI ?‘:kPsI^Ikp ^ pr 3 :>a0|a^ir--ao(5rato3 Sa?S|i|M|^*En^l° g p 3 toEgg 3 ss°tog to'E2|gEa3Ero°§‘iSFra 3.g o 2. O “ a 3 r § S 9 3 3 “ S 3 g 3 ra 3 ?q o' S fr. s Pl Ilir?3 Pilf :| iiPilili pip »mPr?!P C/J f~T- b o cm >-s *ari!!i?!I •OtoS^lgF0^ S-Kra ■“ EF 3 to p* 08 to ra a N< c; g |u 3 S. Jg ra O3* o g g,§ g 2. £.3: N » 3 < °P|p4l°IPllir „ 2. — p N J. a”" 3 a Š'H=g E§3| £° sraEiai-^ aES^-la2 srllii; *II»P | H ~ 2- 3 e: ra o o ra-STr^gTo tPi|l!iiI^&li:i:iili^ | o o 3; n a 3 a* a „ 3 ro ^ o ^ a „. g N ^ 2*|*t8|g|l.|||S2.|Pf5r33°||a^ !|l| H* P ra< P. 2 rr = ! 3 S B to “' ra »* cr w d ra o n ‘illm* 1 E*“Ef3- 3 TO2:fgE|S rt < °|d'S3 l-%^|f§- o l“^aa ra o g 3 | 3 g- „ n P R- (fS 3 a:p8‘g*f°3 Illla.PP gf aN&K-toS^ to - to £ 3'“ 3 c o * ra N^Eg o 3 •c2:g38i:il;' s^g-pslcII§ ESal^lEr^i^to^o M£.g°cF323 Eaa 3 3 ^ -to 2 I 2 to S g‘E.a S S ac 'S^siro r?s^s -* .-T* C/5 -4 •TT* ►-! r-*- ^ O. riv-, .tol. ^ raSgF°^S;'3 * § ^fllllllf* » si!*8iis.ni5'p &1IE3 S “-to" 25 m b 3 m p®* c ^ > o O cn oj r m c 2 < > ■o ra ^ to b ra a I ? ™ ra B c. ^b ? d odo a ^ 2. 3 ^ b cm ^ 3 < sippMpi 2 d Milil:!* c ?llra'?^U «-S3 o‘S ra E<1g-TO n<3 3 ^.N g 3 3-t r, D5-T CQ-_- - 3 3 3 3 ■mnavm ^ e; lil irr -b , E £■ „ 3 N d. c “crgiroS. E3 3* p 3 o o 0 0^2« o 0 tol ra'<; c 2L o'7 ST _ ^ o to. S C S ^ ra' ^ESIsSo.e* StoEo Srag: ° 3 š « £- P»i »fiiir * ca H S > Z 1 ra ; S T S ra. g-f g | g B- g*; < g™ ptoto. n<%p|SEto< > c_ O. N' < > r P o « ra 2-1. 0 P m cr »?« 01 Or Ot Pi- TJ « 33 0? 0Q a *8 P P 3 3 " ki y 3 to P- r S “ g | “ a b is b o >3 S^^3“ z* uH* -s« * zl-H - _ X N ’2 o E Eg-gj “ H O ra» V gra “ j > to I °P I 3 Era ra o ra čo< E lgs,t|' s-to » E E «toa3 n< 3 3. a 3 C5 b r* 5 0 3 N< b' ^ 3 • b o ^'oT ►d ^ ll N< 25 d" b^ g I ’ I rr I G ra 2 fS|l Ee I« MIP 2S.3g o S 3' ? c to. e S3 S 2.^,. “ “'g g ra So p 2-g* C/J< a, o to o' o 5' Crt * b a b ! t:. 25 s’ P* cr O 3 sS- ||f |I=|rS5.| ES raal-S^^aH-* to < 0 b-g 8 ra 0^0 to „ SE I Eg re “ ^ ^ ^ S D* 3 '“' ^ ra ra to 5 E ra ° S to' v Po ^ J* ^5 o< 3 c-’ ^ fT „ ro b ^ i “ =1 °. ’"' 93 C to !o< g o* g 1 Eg-d^g 8 ^.to i^^g..0 Isls' 5 3 *g 5'gf 3<| “ to ra &§š ra 3 3' C/J< 3 a 3 tog-? 2“ to 1EP§«P. gFoS^^ E e' g ' ^o-L.I2^ gN‘g™.ag Š*3« -TOo|pSira. JP<^f| 3gf *!ipto!||: ajpip.-n" o ^ 3 rro^'*--' S to- a- P < f« — o o Cl 3 O (D tj cr o o < p■ b a d-cr b -■ rj* 3t b 3 D“o< j ?r b agM3I C5 rr O ^ 3 E| < ■g gp2.*o < 3 0 p ra o c/j< o 5 b IM?? ?Šp5 -.TO ‘P-TO O 1 e g o ra J? 1 § o 'o 2. E N 2° “ to s- (-h ra e: 7 2 M E -< i ? Ml O« m W)< z < > cn C/) < > H m 3 w _ b —• 3“ to „. 3* 3 7 a S ra 4T ° to, o g o* ra'E »T?, 3:» < p m ^ Q > . t—<• CTQ j b -3 Era. ra c/j< ^ ?T 2 IK^Is ca to to. ra g C—I. ■—• O O. H Irrag-lJ . e-H I O o C S p p p ž š - 2. p po o ^ cr m »*-> “b CJI ot «1 TJ TJ a a O o 0? C3 a a P P 3*3 Film prihaja v šole skozi zadnja vrata Pogovor s prof. Mirjano Borčičevo, vodjo oddelka za filmsko vzgojo pri Pionirskem domu v Ljubljani Znana in dokaj stara resnica je, da si »najdelikatnejše« filme v kinematiografih temeljito — po Večkrat — ogledajo prav tisti iz-Pod šestnajstih let. In res je tudi, da ponuja televizija vrsto kavbojk in detektivk, v zgodnjih večernih urah pa smo pred nedavnim lahko videli sicer odličen film (Dileme), ki ni bil namenjen ravno otrokom za lahko noč. Ob takih priložnostih zvonilo telefoni v redakcijah in v oddelku za filmsko vzgojo pri Pionirskem domu. Zaskrbljeni starši in vzgojitelji pišejo pisma bralcev... Zaskrbljenost zaradi neustreznega filmskega programa, kakršnega imajo naši kinematografi, je dosegla vrh. Pred nedavnim je bil v Ljubljani posvet »Mladina in film«, ki so ga sklicale sekcije mestne konference SZDL za kulturo in znanost ter za mladinska vprašanja in za vzgojo in izobraževanje. Tema: razprava o vprašanjih negativnega vpliva filmov na mladino. Pred tem je — v zadnji številki glasila DPM — izšel članek Prof. Mirjane Borčičeve, raemis-ijanje o filmskem repertoarju za mlade pod naslovom »Ena in tisoč izgubljenih možnosti«. Osnov- na ugotovitev: vsi, ki bi se morali ukvarjati z vzgojo mladine, so dvignili roke od filmskega programa zanjo. Konkretno vprašanje je bilo naslovljeno prav na vzgojitelje: kaj so storili po gospodarski reformi za posebne predstave za mladino? Kje so nedeljske filmske matieje, kje nedeljske filmske matineje, kje seznami filmov, ki so primerni za mladega gledalca in ki bi morali prav zato dobiti z vso pravico vidno mesto v programu naših kinematografov? Žal jih ni. Dalje pravi prof. M. Borčiče-va: »Krivda, hote ponavljam, ni le v novem gospodarskem položaju naših kinematografov. Iskati zgolj tu vzrok takšnega stanja, bi pomenilo prenesti skrb in dolžnost z ramen vzgojiteljev na servisne službe. To pa verjetno ni bil namen splošnih sprememb v našem družbenem življenju. Neodgovornost vzgojiteljev, ki najdejo opravičilo v nekih »splošnih težavah«, pa je glavna zaviralna krivda. Prav ta brezbrižni odnos do filmov za mlade nam je prinesel položaj, v kakršnem smo zdaj« Te misli nam je prof. Borči-čeva potrdila in pojasnila tudi v posebnem pogovoru. Nove knjige Andrč Soubiran — »Otok norcev«. Pisatelj — zdravnik je poznan našim bralcem po poprej navedenih romanih Iz zdravniškega ambienta, že razprodane knjige pa pričajo, da se je taka zvrst posebnega leposlovja — ki nima še svojega naziva ne svojega mesta v književnosti — v večji meri priljubila, kot bi lahko Pričakovali. Maks Veselko je za založbo Lipo prevedel »Otok norcev«, kjer Andrš Soubiran-posega v svet umstvene teme, med umobolne, ne-vrastenlke v umobolnici, ki je kakor otok odtrgan od celine. Čeprav so se razmere v francoskih tovrstnih zavodih že precej izboljševale, je reportažno spisani roman v glavnem odraz resničnih zapažanj, čeravno je pisatelj nujno fabulativno spreminjal zapažanja, vendar ne na škodo obtožujoče resnice, ki razkriva neurejene, trdne in včasih skorumpirane razmere v svetu ljudi, ki so nemočni, potrebni pomoči, razumevanja in gotovoda večje človečanske prisotnosti in zdravniške nege kot kdo drugi. Soubiran se tudi v tem romanu izkaže kot spreten fa-bulist. Da bi jasneje postavil različico med zdravim, mentalno neprizadetim človekom in duševnimi bol- niki, je spretno postavil svojega »junaka« v norišnico tako, da ga razglasijo za neuravnovešenega, hoteč ga tako rešiti pred roko pravice, pred sodnijo. Toda to, kar kar prestaja zdrav človek med umobolnimi, je huje kot ječa, saj se mora spričo kontakta z drugimi vživljati v najrazličnejše hude primere umobolno-sti. In Soubiran je poskrbel, da so v tem okolju zbrani najbolj kontrastni, kričeči in izjemni primeri. Ni težko ugotoviti, da gradi Soubiran predvsem na fabulativnosti,, kjer mu pride prav obilica izkušenj, lahkoten, že kar reportažen (mestoma) Nedvomno: tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine, so lahko le delno »krivi« za slabosti filmskega repertoarja. Pa vendarle: kdo bi poleg njih še moral prispevati k boljšemu položaju? Kdo naj bi bil »odgovoren«? Vsekakor: potreben bi bil nekdo, ki bi usmerjal otrokov interes za film v prid splošnih vzgojnih namenov. Vendar pa ta »nekdo« pri nas ne obstoji. So ie določeni vzgojitelji, ki skrbno slede interesu mladih in temu ustrezno prilagajajo svojo dejavnost. Ce pri njih obstaja nagnjenje do filma, ga znajo izkoristiti v poučne in vzgojne namene. Glede odgovornosti pa tole: po mojem bi morali enkrat natanko zvedeti, kdo je odgovoren za filmski repertoar za mladino. Smešno je že prenašati odgovornost na nekaj abstraktnega. Kakšen je odnos vzgojiteljev do filmske vzgoje? Sola in vzgojitelji danes povečini samo potarnajo, kako zelo kvari film otroka, ne iščejo pa možnosti za to, kako urediti problem predvajanja filmov tako, da bi našel film pot do mladega gledalca. Njihova osnovna naloga naj bi bila usposobiti mladega človeka za to, da bi mogel ob gledanju filma razviti čim popolnejše filmsko doživetje ter s tem obogatiti miselni in čustveni svet. Ta vstop v filmski svet pa mu moramo omogočiti postopoma. Te postopnosti pri predvajanju filmov pa pri nas ne poznamo, neznanka je tudi usmerjanje otrokovega interesa za film. Kako je s filmsko vzgojo v naših šolah? Zelo klavrno, precej slabše kot pred leti, čeprav v resnici ni nikdar prenehala biti »pastorek«. obiskane so tudi projekcije filmov v mali dvorani kina Union (v Ljubljani). Tu nam je uspelo izposlovati za učitelje brezplačen ogled fiknov ob torkih in petkiii. dvorana pa je skoraj vedno nezasedena. Najbolj redno se udeležujejo teh predstav učitelji z osnovne šole Bičevje (Ljubljana), ki napišejo za vsak film ludi komentar ter ga posredujejo vsem razrednikom. Ali je pri nas mladinski film izkoriščen? Nikakor. Učitelji zamujajo cesto tiste izjemne priložnosti, ki se jim nudijo. V čem, menite, je vzrok za tolikšno nezainteresiranost? Omenila sem že nezainteresiranost šolskih vodstev, pa tudi to, da učiteljev za to delo nihče ne stimulira. Edino,1 kar prejmejo, je graja. Tako smo izgubili veliko dragocenih ljudi, ki so začeli delati z veseljem, pa so obstali sredi poti. Pogrešamo njihovega sodelovanja. Ali stori Pionirski dom vse potrebno za to, da bi bili učitelji seznanjeni z literaturo, potrebno za filmski pouk, ali jim nudi pomoč? Nedvomno storimo vse, kar je v naših skromnih (tudi finančnih) močeh. Trenutno razmišljamo o lem, če nam bo uspelo dobiti denar. da bi izdajali materiale, ki bi jih pošiljali učiteljem. Ti materiali bi vsebovali informacije o filmih, ki prihajajo na spored, skušali bi vnaprej obveščati o primernosti filma za starostne stopnje, o možnosti obdelave v šoli, dali bi osnovno orientacijo za delo (temu pa bi dodali še gradivo za pogovor). M. KUNEJ Otto Gutfreund: »Violončelist« (1912) — bron — podružnica Praške galerije v vsakdanji praksi! Soubiranov roman je bolj po motivu in vsebini težak, nikakor pa ne po načinu pisanja. Pisatelju gre pač prvenstveno za to, da leposlovno informira, predeči bralcu svojevrsten svet umobolnice in človeške stiske, ki ima mentalno, a tudi družbeno ozadje. Nehote se ponuja primerjava z de Kruifovim romanom »Luč v temini brezumja«, kjer razodeva de Kruif sorodno problematiko, vendar brez atraktivnosti, kot jo le pozna Soubiran, tudi z vidno večjo poglobljenostjo in pisateljskim smislom. Ovojni list in opremo »Otoka norcev« je zadovoljivo izdelal Apollo-nio Zvest. slog. nedvomno pa ga vodi zdrav- “ F, , , . niška etika — tolikanj pogrešana Zdi SC, kot bi se pedagogi premalo zavedali pomena filmske vzgoje. Da je to tista vzgoja, ki pripravlja otroka na popolno doživljanje, na zrelo presojo filma, da omogoča mlademu človeku, da pravočasno dozori v zrelega, treznega razsojevalca — pozitivnega in negativnega. Šolski forumi povečini niso zainteresirani za filmsko vzgojo. Film prihaja v šole skozi zadnja vrata. Svoje pravo mesto je našla filmska vzgoja le tam, kjer je na šoli entuziast, teh pa je iz leta v leto manj. Zanimivo je, da najdemo za tovrstno vzgojo zavzetih učiteljev več izven Ljubljane. Sistematično delajo samo v Celju, kjer je v filmsko vzgojo vključenih zelo veliko otrok. Tu so se zanjo zavzela tudi šolska vodstva, ravnatelji šol, filmska vzgoja je sestavni del učnega programa. Nasploh pa najdemo v šolah mnogp več razumevanja za ustvarjalno kot za vzgojno plat. Na mnogih šolah so na primer kaj hitro našli denar za kamere, projektor itn. (ki je ponekod tudi zaprašen obležal), kot pa možnosti za dejanski pouk mladega gledalca. Morda zato, ker je mogoče na ta način hitreje in bolj očitno pokazati rezultate, medtem ko zahteva vzgojna. plat mnogo več napora, dela in požrtvovalnosti. Kje je vzrok za to, da se zanimanje za filmsko vzgojo zmanjšuje; kakšen je »včeraj« in »da-es« — glede na prizadevanja? V preteklih letih smo imeli programske svete, kjer je bil prav pedagog tisti, ki je usmerjal program v kinematografu. Danes, ko bi lahko še vedno — posebno v manjših krajih — povsem preprečili mladini ogled neprimernih filmov, teh svetov ni več. V popoldanskih urah je v kinu na sporedu isti film kot v večernih. Pedagogi v šoli mislijo, da usmerjanje filmskega programa ni njihova dolžnost. In dalje: na seminarjih, ki jih je organiziral oddelek za filmsko vzgojo, je bilo Vedno zelo veliko učiteljev, danes pa jih je precej manj. Slabo Svet moderne umetnosti (XII) VIII. Kubizem Kubizem ima praktične cilje. Mi v njem vidimo samo sredstvo za izražanje tistega, kar zapažamo z očesom in razumom. Uvertura h kubizmu pomeni Picassova slika »Gospodična iz Avignona« iz 1907. leta. Tu je skupina petih deklet peterih aktov v skupni kompoziciji in svojski stilizaciji, kakor d® bi bile grobo iztesane. Nova struktura izražanja kaže vpliv črnske umetnosti, zlasti pa Cezannov vpliv; začetna geometrizacija je opazna že pri tej sliki, ki evocira spomin na dekleta iz javne hiše v ulici Avignon v Barceloni. Dve leti po pojavu fauvizma se v Franciji razvije nova smer, povsem nasprotna impresionističnemu trenutnemu razpoloženju, pa tudi fauvi-stičnl barvni čutnosti. Kubizem, kakršen je v upodabljajoči umetnosti nastal med leti 1907 in 1914. zasleduje drugačne cilje in se tudi loči od prejšnjih struj po tehniki, stilu in ideji. Tedaj padejo celo očitki, da so prejšnje (moderne) struje »reprezentativne«, pravijo, da imitacija še ni nujno ustvarjanje, zato kubisti zahtevajo, da mora umetnik Iz znanih elementov ustvariti nove kombinacije. Pri tem zapostavljajo čutnost in dajejo prednost prevladu- jočemu razumskemu posegu, doseči hočejo iluzijo četrte razsežnosti — čas. Ne da bi sami hoteli, se jih oprime naziv Kubisti, ko je nek kritik dejal da je neka Braqueova slika »nekam kockasta« — kubistična. Po svojem izrazu deluje kubizem statično. Začetnika kubizma sta Spanec Pablo Picasso in Francoz Georges Braque. Oba sta nekako sočasno med leti 1907 in 1903 prišla do sorodnega načina slikanja, ki ima osnovo v geometrizaciji predmetov. Gotovoda botrujejo kubizmu Cčzannove besede, ko pravi, da se da prirodo upodobiti s kroglo, valjem in kocko. Svojsko razumljene besede Paula Cezanna služijo kubistom za geome-trizscijo predmetov, tako da razurii-sko razstavijo podobo na geometrijske sestavine (ploskovito), jih podajajo iz različnih aspektov, gledalec pa si mora te sestavine kompozicijsko osvojiti tako, da sodojame ustvarjalčevo težišče po simultanem podajanju. Ce npr. nek predmet gledamo z ene strani, ga ne vidimo, kako izgleda z druge ali tretje strani, s ptičje perspektive ipd., skratka. če hočemo videti isti predmet z več aspektov, moramo predmet obiti. Ci bi stvarno imeli možnost videti predmet iz vseh mogočih strani hkrati ali simultano bi dosegli četrto dimenzijo. Zato so kubisti, iz- Juan Gris; »Šahovnica*« (1017) — Muzej moderne umetnosti, Ne\v York Ob ilustracijah Ančke Gošnik-Godčeve v knjigi pravljic »Babica pripoveduje« Georges BraQue: »Violina in vrč« — 1910 Razpisna komisija osnovne šole Stročja vas pri Ljutomeru * razpisuje po 22. členu statuta šole delovne mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje. - da ima srednjo pedagoško izobrazbo in 10 let pedago- _ d^ima^vfšio izobrazbo in 7 let pedagoške prakse; Z dl ima visoko izobrazbo in 5 let pedagoške prakse. Mladinska knjiga je za cicibane natisnila manjši izbor slovenskih ljudskih pravljic, ki jih bogato dopolnjujejo barvne ilustracije Ančke Gošnik-Godčeve. Ker gre za znane pravljice, ki naj bi jih poznal mladi svet, je ustrezneje, če gre beseda o ilustracijah. Ugotoviti je treba, da naša mladinska ilustracija nikakor ni deležna tiste pozornosti v kritični oceni, kot ji gre. Od časa do časa zvemo za nagrajene ilustracije, torej za posebno priznanje avtorju, toda nihče od‘ likovnih kritikov se pobliže ne loti ocenjevanja mladinskih ilustracij, čeprav bi bila tovrstna kritična beseda na mestu, čeprav bi bilo koristno redno spremljanje mladinskih ilustracij različnih stopenj (glede na starost). Pravljice, ki so zbrane v knjižici »Babica pripoveduje ...« po svoji vsebini da- jejo ilustratorki različne možnosti, predvse^ realistične, manj pravljične. Ančka Gošnik -God-čeva se ne glede' na velikost formata barvnih ilustracij naslanja na otroško risbo, ki ji je marsikje po svoji osnovni strukturi izhodiščna, seveda ob lastni bogati in vživljajoči kreativnosti. Njenemu načinu izražanja ustreza realno podajanje, seveda moramo pri tem imeti v mislih prilagojen pojmovni obseg tega realizma v zvezi z otroško vsebino pripovedi. Očitno pa j.e. da je takšno realno podajanje Godčevi mnogo bliže kot pravljična fantazija. saj celo tam, kjer se ji ponuja pravljična sproščenost fantazije, raje ostaja v mejah verjetnega, prijetno vsakdanjega (npr. Kralj Matjaž. Bela kača). Očitno realno podobo — seveda v mejah vsebine otroške ilustra-j cije — s stalnim prizvokom tople- ga lirizma zasledimo v zimski pokrajini (str. 28, 29), 'v domačnosti kmečkega sveta (str. 26, 19), in še kje. Njena risba je jasna, ekonomična in vsebinsko nekoliko raznotero delujoča glede na zamisel in kompozicijo. V tako risbo naravno sovpadajo in enovito delujejo premišljeno vtkane barve, ki v celoti razodevajo širok barvni register, kjer pa vedno deluje vedrina in lirizem. Vedrina risbe in barve zna preiti tudi v humoristično razpoloženje (pes in zajec, lisica in kozica). Vsekakor je treba šteti ilustracije Ančke Gošnik-Godčeve med tehtne dosežke naše bogate mladinske ilustracije, ki dobi navzven premalo publicistične pozornosti — zato pa. potihoma tiha priznanja, morda nezavedna, od najmlajših. G. razlto razumski umetniki, razstavili predmet s pomočjo osnovnih geometrijskih likov na sestavine (s pomočjo kvadrata, pravokotnika, kroga, oziroma krogle, valja, kvadrata), razstavljena ali sestavljena kubistična slika pa daje Iluzijo Četrte Lcizsožn&sti. Zlasti v začetnih letih ao kubistične slike barvno sila poenostavljene, ubrane celo na eno osnovno barvo, monokromatski barvni učinek tudi ustreza razumskemu posegu in težnji kubistov. V tem času so nastale tudi lepljenke ali kolaži. Slikar •lepi izrezke časopisa, krpe ipd. ter hkrati slika v okviru iste kompozicije; pri tem gre povečini za tihožitja. V kasnejšem razvoju kubističnega slikarstva pa pride do večje barvne sproščenosti. Motivi so spočetka pri različnih slikarjih dokaj sorodni: mrtva priroda, portreti, redkeje pokrajina. Ne glede na individualni izraz posameznega kubističnega umetnika pa je vsem skupno to, da so pretrgali petstoletno tradicijo, ko j« umetnost težila predstavljati: od kubizma dalje teži umetnost k zamenjavi, kjer zadobi asociacija vse večjo veljavo. »Herojska leta« kubizma — od 1907 do 1914 — povezujejo skupino umetnikov, kot so Pablo Picasso, Georges Braque, Spanec Juan Gris, kasneje se je kubistom pridružil Francoz Fernand Leger (1881—1955), Metzinger idr. Na Montmartru se zbira pisana druščina umetnikov in družno ustvarja ne glede na smer, skupen jim ie avantgardižem: tu so pesniki Apollinaire. Max Jacob in Rev*rdy, kiparja Gargallo (Španija), Lipschitz (Litva), slikar Modigliani (Italija) za nekaj časa študira tod kipar Gutfreund (Češka), tu je doma gledališčnik Jarry. Američanka Ger-truda Stein deluje med književniki. V začetnih letih XX. stoletja torej pride do jasnih teženj po skupni govorici v moderni umetnosti. Tnter-naeionalnost umetnosti postaja tudi v kasnejših letih očitnejša, kar ne ka*e pozabil ati. Kakor so Braque. Picasso. Juan Gri«l in Fernand Leger osrednje osebnosti v kubističnem slikarstvu, tako so v kiparstvu poleg Picassa najvidnejši kubisti Pablo Gargallo, Julio Gonzales, Jacques Lipschitz, Otto Gutfreund. vendar je treba upoštevati, da se je kubizem, podobno kot poprei fauvizem ali Im-oresloniz^m. razširil tudi drugod po Evropi, deloma po Ameriki. Georges Braaue (1882—1963) je pričel kot fauvistični slikar, ki pa je trezneje pristopil k svobodnemu modeliranju in izbiri b^rv. V kubističnem slikanju išče Braque trdnejše temelje slikarskih konceptov. Mnogo bolj očitno kot drugi ima Braque smisel za konkretnost, za preudarno analizo in barvno tonsko čistost, iluzija nove globine je na njegovih platnih očitnejša. Tuj mu je kalup, pravtako slučajno razpoloženje, ne prenese shematizacije, pa tudi močnih barvnih kontrastov ne. Braque velja za začetnika lepljenke. V prvi svetovni vojni ranjen, se vrne v domovino in v različnih emereh išče in najde samosvoje slikarske rešitve, vendar kubistično slikanje v prvotni oblici povsem opusti. Devetnajstletni Spanec Juan Gris (1887—1927) je prodal vse, kar je imel, da je lahko pripotoval v Pariz, kjer se je razvil v kasnejši fazi »herojskih let« kubizma v enega naj-odločnelšlh pobornikov te smeri. V izrednih kompozicijah, ki jim botruje matematično premišljena arhitektura. je Gris ustvarjal kubistična platna tudi v času. ko sta Bra-que in Piepscp že opustila prvotno tovrstno slikanje. Zaeotovo sta kiparja Lipschitz in Gargallo bolj znana kot kubistična oblikovalca, kot po krivici manj znani *eški kipar Otto Gutfreund (1889—-1927). ki se te kiparsko razvijal .v razne smmd in oostal umetnik evropskega fnrnvat*. iPfvo in 1910. leta ie bival v Parizu (skupai z rojakom F. Fllo) in je bil eden prvih kipsrlev, ki le principe kubizma uveljavil v kinarskem oblikovanju! Kakor 1e kiparski opus Outfreunda slogovno in smerno raznoter, pa ga odltkut® izbm.šeno so s klad j p med formo in vsebino. Njegov kubistični »Violončelist«« datira 1? 1912 leta in je ki tub . ramrnev^mn formi ran ju oblik ohranil pridih lirizma tn ritem. (Nadaljevanje sledi) Sfetf: B PONAZORILNI PROJEKTOR Kje bomo letos letovali? Ponazorilni projektor lahko uvrstimo me-d najnovejše učne pripomočke. Prvi taki projektorji v današnji obliki so se pojavili nekako pred desetimi leti v Združenih državah. Princip tovrstne projekcije pa je precej starejši. V Evropo je prodrl po na z o-rilni projektor šele v zadnjih letih. Za razširitev le-tega je bila gotovo naj pomambnejša razstava Didaete v Baslu 1966 leta Ponazorilni projektor idealno rešuje glavne probleme ponazoritve pri pouku. V prvi vrsti je to edini projektor, ki da tako svetlo projekcijo, da jo je mogoče opazovati v nezatemnjenem prostoru. Druga dobra lastnost projektorja je, da je stik med predavateljem in poslušalci popolnoma nemoten. Predavatelj je pri uporabi ponazorilnega projektorja obrnjen proti poslušalcem. Projektor se postavi na kateder, projekcija pa pade na steno za predavateljevim hrbtom. Na 25X25 cm veliko objektno ploskev lahko piše ali Republiški odbor sindikata de- Poreč liže kakor na Ust papirja, ali pa mogoče kupiti dober ponazorilni pro- njeni učilnici Se lepša pa je pro- . Hružhp-nih delavnosti SPO- I. kategorija 35.- uporablja vnaprej porisano folijo ali jektor. Pri proizvodnji teh sodeluje jekcija, če so zatemnjena vsaj Okna la C , Wnvi diapozitive. Ker je to prikladneje tovarna Vega s tvrdko »American Op- v bližini projekcijskega zaslona. Naj- roča, da je letos prevzela letovi- kakor pisanje na tablo, se predava- tičal Corporation«. Ponazorilni projek- primernejša oddaljenost od zaslona .-e n& Ra];)U jn vikend naselje v telj bolj nemoteno posveti predava- tor z nazivom Apollon ima objektno je dva do tri metre. Vendar je mo- TT Alnp Adria turistična orni snovi. Edina nevšečnost je, da je ploskev standardne velikosti 25X25 goče projicirati od razdalje meter in Umae.U Alpe A , . , . cena ponazorilnega projektorja za centimetrov. Opremljen je s 420 ali 600 pol do štirih metrov. Velikost projek- ganizacija za rekreacijo, izletni- " - ... n X« a 4.4*-,. vrv r\ 4 Q t a a o e Ot VI C rivrifbtvt i n i ti Orl ICVJ^OT*^— ^ O Ih j G ClGl9VCG'V ^ ^ PIONIR ŠT. 6 Na prvih dveh straneh objavlja Pionir izid žrebanja lanskih pionirskih iger in nagradni natečaj za 1. 1963. Naslednje strani so posvečene pripravam na olimpiado, zgodovini Grenobla in dolini GrdsSvaudan. Poseben sestavek predstavlja Andreja Klinarja, mladega inženirja-vojaka, ki je zastopal Jugoslavijo na olimpijskih igrah. Pod naslovom Športni uspehi niso vse piše Matija Dermastia o športniku, ki je študiral v precej nenavadnih okoliščinah, pa marsikdaj tudi v študiju prekosil tovariše. Za učence je sestavek vzpodbuden, ker poudarja pomen volje in vztrajnoSfi. Literarne pokrajine v tej številki ni. Leposlovje je zastopano z izvirno črtico Branku Jurce H-Žrebi-ček brez potnega lista«. To je duhovita, slogovno izbrušena zgodbica, ki hoče povedati, kako velik pomen ima v življenju dobrota in kako brezbučen je lahko uradni predpis. V odlomku iz avtobiograskega dela se srečamo s pisateljico kitajskega rodu. V prevodu Jožeta Širclja zaživi pred nami tesnobni svet doživljanja male Sampan. Sonja Tovornik piše o kamninah ki so nastale iz magme in ki jih je zelo veliko tudi v naši ožji In širši domovini. Dobro ilustriran sestavek opisuje preprosta ljudstva osrednje in južne Afrike: Pigmejce, Grmičarje in Hotentote. O posebnih vrstah žab piše Marko Aljančič. Od prispevkov s področja biologije, ki jih je objavil Pionir v tem šolskem letu, je omenjeni sestavek najbolj žlahten. Mislim na prijetno kram-Ijajoč in malce šaljiv slog pripo-' vedo vanj a. V tej številki Pionirja najdemo spet prispevek o glasbilih. Na vrsti so trobila, ilustrirana v besedi in sliki. Sodobno letalstvo je prikazano s posnetki trinajstih letal. Napad na železniški most pri Preserju pa je mozaik iz boja za osvoboditev. *>Sonce se vidi z Jupitra majhno kot drobno proseno zrno. Še večji prepad zija med Soncem in šestim planetom Saturnom.« Ilustracije prikazujejo Lepotca neba, astronoma Galilea in pogled na Jupiter. O zanimivosti dveh velikanov med sateliti piše Pavel Kunaver. Razen Pionirjeve pošte, ugankarskega in jezikovnega kotička najdemo v Pionirju še primer, kako pišemo prirodoslovni dnevnik. Berta Golob naše trenutne razmere nekoliko pre- watno jodovo žarnico. Projekcija je cije se pri tem spreminja od kvadra-visoka. V uporabi pa ni mnogo dražji tako svetla, da jo je mogoče dobro ta s stranico . enega, do kvadrata s od navadnega diaprojektorja, posebno opazovati tudi v popolnoma nezatem- stranico treh metrov. Kalan Jumenci.i ne kadar med samim predavanjem ri- < šemo ponazoritev na acetatno folijo. Namen ponazorilnega projektorja nikakor ni, da bi izpodrinil šolsko tablo. Posebno ne v nižjih razredih os novnih šol, kjer sta tabla ali flanelo gram za male poslušalce gotovo razumljivejša. Zato pa je toliko bol’ nepogrešljiv v višjih razredih osem letk, v srednjih, višjih in visokih šolah Pouk lahko ilustriramo na različne načine. Najenostavneje je, da med samim predavanjem rišemo na prozorno acetatno folijo, ki teče preko objektne ploskve. Na folijo pišemo s peresom s konico iz klobučevine. Taka peresa — flomastre dobimo v različnih barvah in debelinah. Risbo lahko po uporabi zbrišemo, ali pa porisan svitek folije enostavno zavržemo. Cena acetatne folije je sorazmerno nizka. Ilustracije lahko pripravimo tudi vnaprej. Tedaj med predavanjem le previjamo pripravljeno folijo. Še boljšo ponazoritev dosežemo z uporabo vnaprej pripravljenih barvnih diapozitivov. Te lahko izdelamo sami ali jih naročimo pri založbi. S flomastri in risalnim priborom je izdelava diapozitivov zelo preprosta. Še lepše uspehe dosežemo z lepljenjem prozornih barvnih folij na nosilno folijo. Založbe, žal zaenkrat samo inozemske, pa izdajajo zbirke diapozitivov za vse šolske predmete. Ti diapozitivi so veliki 20 x 25 centimetrov. Film obdaja nekaj centimetrov širok kartonski rob, na katerem so natisnje ni glavni podatki. Posebno zanimive ponazoritve dosežemo z zvezki filmov V takem zvezku je od dva do pet filmov v različnih barvah. S polaganjem dnega filma na drugega pridemo od osnovne do podrobne ponazoritve Pri geografiji na primer nosi lahko prvi film obris in relief, drugi reke-tretji poti in mesta itd. Dobe se tudi iz raznobarvnih prozornih plastičnih plošč izdelani modeli za ponazorieev delovanja raznih strojev in naprav S pomočjo ponazorilnega projekta lepo prikažemo uporabo logaritmičnega računala. To računalo mora biti seveda narisano na prozorni snovi. Diapozitive za ponazorilni projektor je mogoče dobiti tudi s posnemanjem iz knjig in revij. Za to je več postopkov. Eden je s prozorno folijo prepojeno s topilom Ce tako folijo pritisnemo na sliko v knjigi ali reviji, folija odnese s seboj nekaj tiskarske barve. Barve na foliji je dovolj za dobro projekcijo, slika v knjigi pa ostane praktično nepoškodovana. Popolnoma nepoškodovana pa ostane slika v knjigi, kadar uporabimo za prenos le-te na prozorno folijo postopek refleksne fotografije. Za ta postopek moramo imeti seveda ustrezen material in ‘ V Ljubljani. Republiški odbor je prepustil ta svoja letovišča v celotno oskrbovanje tej turistični organizaciji s pogojem, da bodo meli delavci družbenih dejavnosti prvenstveno pravico letovati v teh domovih — če se prijavijo i-v roku do 15. aprila preko svojih sindikalnih podružnic. Kasnejši D-prijavljena bodo prav tako upo- Rab števani, vendar ne v prioritetnem redu! Člani našega sindikata imajo možnost, da se prijavijo tudi v ostala letovišča. Kam? In kakšne so cene? Evo: Mežaklja I. kategorija 28.-II. kategorija 26.- (25.—) II. kategorija 33.— (23.—) Umag I. kategorija — — II. kategorija 25.— (15.—) Crikvenica I. kategorija 30.— (22.—) II. kategorija 28.— (20.—) I. kategorija 35.— (25,—) II. kategorija 33.— (23.—) Novi Vinodol I. II. kategorija 35.—, 28.— (25.—, 21.—) kategorija 33.— (23.—) kategorija 35.— (25.—) kategorija 33.— (23.—) I. kategorija 32,— (23.—) II. kategorija 30.— (21.—) Vse navedene cene veljajo za bivanje nad tri dni. Za otroke (otr. 21.—) nad 10 let se plača polna oskrba, (otr! 19.—) Turistična taksa v zgornjo ceno ni Pri Mlinu (Kranjska gora) I. kategorija 28.— (21.—) II. kategorija 26.— (19.—) Pod Vitrancem I. kategorija 35.— (25.—) II. kategorija 33.— (23.—) Planica I. kategorija 28.— (21.—) II. kategorija 26.— (19.—) Soča- I. kategorija 28.— (21.—) II. kategorija 26.— (19.—) Beli križ I. kategorija 30.— II. kategorija 28.— Portorož I. kategorija 35.— II. kategorija 33.— Savudrija I. kategorija 30.— (22.—) II. kategorija 28.—, 24.— (20.—, 20.—) (22,- (20.- (25.—) (23.—) Pred 500 leti šola v Radovljici Radovljica je stara naselbina, kjer Cerkvene razmere na Slovenskem v zasledimo tudi nekaj rimskih sporne- petnajstem stoletju, Ljubljana 19U8, nikov, čeprav ni znano, ali je bilo me- je na strani 109 zapisano, da je 1468 sto v dobi Rimljanov že razvito. V imela Radovljica klerika - učenca 14. stoletju je bilo v posesti grofov cerkvenega petja, ki se Imenuje »sco-Ortenburžanov in 1343. leta je dobilo laris- tržne pravice. Mesto se omenja me# Nadalje tudi dr. Vlado Schmidt v leti ....... v 18. stoletju je bilo potrebno uspo- všteta. Sezona traja od 15. VI. do 31. VIII.; pred in po sezoni so cene za 30 % nižje. Na navedene cene lahko dobite popust, in to člani sindikata, ki so zaposleni na območju Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana 10 %, če se prijavite do 15. aprila, in 5 % tisti člani, ki so zaposleni izven območja Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. Rezervacija se upošteva ob vplačilu 30 % vrednosti letovanja.' Ostale informacije in prospekte dobite pri Alpe Adria, Ljubljana, Masarykova 14. Alpe Adria vam lahko posreduje letovanja tudi v drugih republikah. Sporočilo šolskim vodstvom, profesorjem in učiteljem Da bi s svoje strani pripomogla pri organizaciji izletov in sabljati učence za gospodarske pano- ekskurzij šolske mladine, je TU-ge. Tako zasledimo v uradnih stati- RIST5ČNA ORGANIZACIJA AL- pofefnSke^a branja m3'planja ADRIA znižala c gostin- uvedll nov predmet računstvo. V tem Sklh storitev za skupinska poto-statističnem pregledu je omenjenih vanja šolske mladine. Postavljene ... pripomočke. Sam po- kveno pravo določalo, da mora vsak stopek prenosa pa ne zahteva več kot župnik Imeti klerika, ki bo oskrboval dve do tri minute časa. petje v cerkvi in vod.ll šolo C0/1!113 Tudi mnoge fizikalne In kemijske luris can. c 3. X. III. 1), določa: poskuse je mogoče pripraviti za pri- »/... Ut quisque presbyter, ;qui , ple1* kazovanje s pomočjo ponazorilnega bem regit, clericum habeat, qui secum projektorja. Taki fizikalni poskusi so cantete, epistolam et lectionep legat, predvsem prikaz magnetnega ali et qui possit scolas tenere«. V, koliki elektrostatičnega polja, površinske men se je ta odločba pri nas izvajala, napetosti, valovanja, sestavljanja si) ni mogoče ugc" ‘ ‘ yJ itd. Primerne kemijske poskuse naj- ker manjkajo ---------- . ... . - demo opisane v ameriški reviji »Ghe- na sedežu večjih župnij bila sola že jamvsu. svst srtsr la do začetka reformacije. Koliko časa je delovala ta šola, zaenkrat ni mogoče zanesljivo odgovoriti. Ponovno jo zasledimo v sredini 18. stoletja, ko šole niso več nastajale iz cerkvenih, ampak iz posvetnih potreb. Kajti trjuje, .... novitvijo terezijanskih trivijaik 1775. vendar bodo določeni popusti še leta Tudi izvleček iz kronike šole veljali. mical Education«, ki objavlja stalno rubriko z naslovom: »Preskušeni prikazi za ponazorilni projektor«. Po zaslugi tovarne aparatov In Inštrumentov *>Vega« je tudi pri nas ugotoviti za večino; župnij, a jo podatki. Vsekakbr je večjih župnij bila šola že iz tega razloga, ker so morali skrbeti za duhovniški naraščaj, za nižje duhovnike, ki so se izobraževali doma, ker so le redki nadaljevali šolanje v tujini. Iz dela dr. Josipa Grudna: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Gimnazijcem in dijakom strokovnih šol pa tudi študentom bodo pri delu v šoli, pr; študiju in pri njihovem izpopolnjevanju doma dobrodošle knjige zbirke KONDOR. KNJIŽNICA KONDOR prinaša izbrana dela iz domače in svetovne književnosti. V šolskem letu 1967/38 so že izšle te knjige: NOVELE. A. P. Čehov Izbrala in uredila Darja Kramberger, prevedla Janko Moder in Josip Vidmar PODOBE ŽIVLJENJA. F. S. Finžgar Izbral in uredil dr. Jože Toporišič. Trije zadnji zvezki KONDORJA prinašajo pesniške zbirke: PESMI IN PESNITVE. Adam Mickievvicz Izbor vsebuje posamezne pesmi in odlomke iz večjih del v časovnem zaporedju. Izbor je nastal iz želje, da bi izpolnil dosedanje vrzeli v našem poznavanju velike Mickiewiczeve poezije, ki je kljub oddaljenosti ohranila svoj idejni in estetski pomen do današnjega dne. Stihe so prevedli Rozka Stefanova, Dušan Ludvik in Jože Udovč. Delo je izbrala, uredila ter Spremno besedo napisala Rozka Stefanova. TOPOL SAMUJOČ. Josip Murn Aleksandrov Izbor pesmi Josipa Murna, pesnika svojevrstnih kvalitet in enega od tvorcev slovenske moderne. Zbirka obsega Murnove pesmi in romance, njegove lirske pesmi in štiri njegove črtice. Knjigo je uredil, spremno besedo in opombe napisal Dušan Pirjevec. PESMI. Sergej Jesenin Oktobrska revolucija je našla v ruski liriki najgloblji in umetniško najvišji odmev pri treh pesnikih — pri Bloku, Majakovskem, čisto po svoje pa odmeva v pesmih Jesenina. Jesenin je dosegel eno od osrednjih mest v ruski liriki 20. stoletja. Ob 50-letnici oktobrske revolucije doživlja njegova poezija pravo renesanso. Pesmi je izbral in prevedel Tone Pavček, spremno besedo pa je napisal dr. Bratko Kreft. Do konca leta bodo izšli še naslednji zvezki: DOGODEK V MESTU GOGI. Slavko Grum Slavko Grum. Uredil dr. Franc Zadravec . ANTIGONA. Sofokles Prevedel dr. Anton Sovre. BALADA O TROBENTI IN OBLAKU. Ciril Kosmač Spremno besedo in opombe napisal Mitja Mejak. 8 zvezkov Kondorja prejmejo naročniki po naročniški ceni 40 N-din za broširane in 64 N-din za vezane knjige. Naročila sprejemajo šolski poverjeniki založbe Mladinska knjiga, vse knjigarne in prodajni oddelek, Ljubljana, Titova 3. »Mednarodna akcija za izboljšanje položaja učnega osebja v svetu« To Je naslov publikacije, ki jo je izdal Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, vsebuje pa Priporočilo o položaju učnega osebja, ki so ga sprejeli na posebni mednarodni konferenci delegatov 75 držav — članic Unecsa, oktobra 1. 1968 v Parizu. Poleg besedila priporočila In resolucije o ukrepih za izvajanje priporočila, vsebuje publikacija tudi poročilo s te konference (o položaju učnega osebja) In uvodni govor g. R. Maheuja, generalnega direktorja Unesca, ki je začel konferenco. V posebnem poglavju je padala Divna Mirkovič — Lebl primerjavo predlogov, danih v priporočilu, z dosežki pa tudi s problemi. ki so v naši državi nerešeni, v zvezi s položajem, sistemom Izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev. Tistim, ki so za priporočilo zainteresirani, bo lahko le-to v vse-saransko pomoč. V njem najdemo potrdilo za vrsto pravic in dolžnosti učiteljev in njihovih organizacij. ki so pri nas že uresničene. Priporočilo omogoča podrobnejšo oceno posameznih ožjih problemov v zvezi s položajem učiteljev, ki so pomembni za našo izobraževalno politiko. Argumenti priporočila pa so lahko tudi koristna pomoč pri nadaljnji akciji učiteljev in drugih dejavnikov v prizadevanjih za to, da bi mogli nekatera stališča iz tega priporočila sprejeti tudi pri nas — kakršna so npr. stališča v zvezi s, pravicami in dolžnostmi učiteljev, njihovim Izpopolnjevanjem, nujnimi pogoji za izvajanje učinkovitega pouka, nagrajevanjem, socialnim zavarovanjem učiteljev Ipd. Priporočilo Je še posebej pomembna zaradi poučnosti, posebno v tistem delu. ki govori o sistemu in programu izobraževanja ter izpopolnjevanja učiteljev, kar predstavlja pri nas še nerešen problem. Vloga učiteljev v naši državi pri uresničevanju Izobraževalne politike in reševanju vprašanja lastnega položaja je taka. da bi vsekakor morali poznati integralni tekst tega priporočila. Naročila za publikacijo pošljite na naslov: Jugoslovanski zavod za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja. Beograd, Draže Pavloviča 15. Cena publikacije: 4 N-dinarje. navaja, da je bila prva šola v Fiirsa-gerjevi hiši (Mesto štev. 4) v firugem nadstropju. Učil je neki »Ktveizer«. Letnica ni znana. Prva redna šola pa je bila ustanovljena 1775. leta. V spisu »Dte Ge- gebung vom Michelangelo Freiherr van Zois« beremo sledeči stavek: »Um 1775, scheint in Radmannsdorf die erste Trivialschule erichtet tvorden zu sein.« Omeniti moramo, da je v Slovenskem šolskem muzeju listina, kier šolski komisar Linhart ugotavlja in preverja kvaliteto pouka in pedagoško znanje učitelja v Radovljici. Ker pa ni bil zadovoljen z učiteljevimi odgovori in znanjem njegovih učencev, poslal učitelia Johanna Escha k Mujiču v Ljubljano na dodatni pedagoški pouk na normalko. Nadalje so ra- go 1904. Ker pa je število šoloobveznih otrok hitro naraščalo, so šolo 1878 razširili v trorazrednico. nato pa jo postopoma širili vse do 1932. leta. ko je postala osemrazredna. Danes je v Radovljici popolna osemletna osnovna šola. 1. DAS - Publ. pollt^Lit. T. — Num 4. Vol. 1—4. 2. Linhartov dopis v SSM. fasc. 8. štev. 126 (17. 6 1787), 3. Fran Ztvitter, Starejša kranjska mesta in meščani. Ljubljana 1929, 4. Janez Parapat. Doneski k zgodovini kranjskih mest - LMS. 1872/73. 3—12. Slavica Pavlič Razpisna komisija pri L OSNOVNI ŠOLI V DOMŽALAH razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima izobrazbo učitelja, predmetnega učitelja ali profesorja in najmanj deset let vzgojno-izobraževalne prakse. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, potrdilom o nekaznovanju in navedbo dela v družbeno-poli-tičnih organizacijah sprejerfna komisija 15 dni po dnevu objave. Stanovanja ni. PROSVETNI DELAVEC List Izdaja republiški odbor slo dikata delavcev družbenih dejav oostt Slovenije — Izide Štirinajstdnevno med Šolskim letom — Ure le uredniški odbor. Odgovorni urednik Drago Ham Naslov uredništva: Ljubljana Poljanska 8-tI. teL 315-585 Naslov uprave: Ljubljana. Na ■or.jeva t. tel. 22-284 Poštni predal 355/Vll. Letna naročnina 10 N-dln (Klin s-dln), ra šole In druge ustanovi >o N-dln (2000 S-din). Štev tek. računa: i01-8-26-l. Tisk: CZP Ljudska pravica. 1 B H B i a B B B H H B fl IBBBI EBBBI Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI BIZELJSKO razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: 1. imeti mora srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, 2. imeti mora najmanj 10 let vzgojno-izobraževalne prakse. Kandidati morajo predložiti vsa dokazila o strokovni izobrazbi, kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na razpisno komisijo pri osnovni šoli Bizeljsko. V svojih domovih v Kranjski gori, Planici, na Mežakli, v Soči, Portorožu, na Belem križu, v Savudriji, Poreču, Selcah, Novem, schichte von Radmannsdorf und Um- Crikvenici, na Rabu in v Vodi- cah pri Šibeniku, lahko Alpe Adria namesti in prehrani tudi večje šolske skupine. Cena polpenziona — prenočevanje, zajtrk in en glavni obrok — sc v domovih Alpe Adria giblje med 17.— in 22.— N-din. Cena polnega penziona, tj. prenočevanje in trije obroki prehrane pa znaša od 20.— do 25.— N-din za osebo dnevno. Pri posameznih dogovorih je možno odstopanje od dovliiško enorazrednico 1817. leta razširili v dvorazrednico. Prvo šolsko navedenih cen. kar gre na račun poslooie so zgradili 1836. leta in dru- prehrane (namesto kosila — eno- lončnica ipd.). Na vsakih 30 oseb daje Alpe Adria eno mesto brezplačno. Poleg gostinskih storitev pa vam Alpe Adria lahko organizira tudi prevoz, oz. vam pripravi celotno potovanje. Avtobusi, s katerimi vas lahko popelje na izlet, so udobni in poceni. Podrobne informacije o domovih. izletih in cenah dobe interesenti na upravi ALPE ADRIA V LJUBLJANI. MASARVKOVA 14, ali po tel. 310-264 in 311-872. ■Ofil B IBBt‘