OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 96 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Prometna varnost v 3etu 1958 » Dne 25. novembra t. 1. je Svet za notranje zadeve in splošno upravo DL() razpravljal o prometnih problemih v okraju in še posebej v mestu •'jubljani. Priobčujemo poročilo odseka za prometno varnost, ki je bilo Predmet razprave. V našem gospodarskem razvoju in njihovo udeležbo v republiškem postaja cestni promet iz leta v leto in zveznem merilu vidimo iz na-bolj važen. V Ljudski republiki Slo- slednjih pokazateljev: yc,iiji zavzema ljubljanski okraj na Registriranih vozil do leta 1956 lem področju prav gotovo prvo me-p »«j stalno narašča vozni park 11 s tem v zvezi tudi prometne nesreče. Ljubljanski okraj ima 50°Zo ys«‘h motornih vozil v LRS in ca. ;0% vseh vozjj v FLRJ. Poleg tega le v okraju skoraj 30°Zo vseh koles v LRS. Važnost Ljubljane kot promet-“clta centra Slovenije pa se bo v Prihodnje še povečala zaradi njene , Kod n e geografske lege, saj je st i-shšče glavnih cestnih komunikacij ?n glavna prehodna točka za ino-^emski turizem in tovorni tranzitni Promet za vso državo. Ker smo letos že na koncu glav-I? Prometne sezone in nam morajo **' njeni zakl jučki napotilo za delo j' Prihodnjem letu. je namen tega Poročila prikazati svetu za notra-,je zadeve tiste glavne elemente, ' v cestnem prometu kažejo na z'°Pnjo varnosti in napore organov notranje zadeve v tej zvezi ter odlagati ukrepe za izboljšanje le(rn°sti na cestah v prihodnjem Naraščanje prometa »ton Ur P°*ca^ej° *'*e l'oku- •bet .?w*»anje števila ccstno-pro-PronVot sr(H*R*<>v 'n večanje gostote *nehiiharaSčanie ***cv'*a cestno-pro- v t)r^ePovo!jni objektivni pogoji zad‘ev'e*tre*>' orSanov 711 notranje [pmet v ljubljanskem okraju 5110. Registriranih vozil do letu 1957 — 7500. Registriranih vozil do leta 1958 do t. septembra — n.000. Poleg gornjega števila registriranih motornih vozil je v okraju po približnih cenitvah še ca. 4000 motornih vozil do 50 coni, za katere ni predpisana registracija. Skupno s temi pa je v okraju 17.000 vozil ali na vsakih 19,58 prebivalcev eno motorno vozilo. V našem republiškem povprečju odpade na vsakih 75 prebivalcev, v zveznem pa na 185 prebivalcev eno motorno vozilo (brez vozil do 50ccm). Kolikor bodo gospodarski pogoji v prihodnjih letih dopuščali nura-ščunje vozil pod enakimi pogoji kot doslej, bomo imeli v petih letih po verjetnostnem računu 27.00!) vozil, v desetih letih pa že 41.000 vozil brez vozil do 50ccm, katerih število ho prav gfotovo tudi znatno narftslo. Nagli razvoj motorizacije in veliko zanimanje zanjo nam kaže tudi vsako leto večje število opravljenih vozniških izpitov. Letu 1955 je bilo opravljenih 1990. leta 1956 - 2956, 1957 — 4575, 1958 pa do meseca oktobra 6021 izpitov. Vseh voznikov motornih vozil je v okraju registrira ni h 15.000. Vzporedno z naraščanjem voznega parka raste tudi gostota prometa. Ta je občutna predvsem na cestah 1. redu in v mestu. Na glavnih, t. j. cestah I. reda. jc gostota prometa narasla v zadnjih dveh letih v sezoni za cu. 100°Zo. Mnogo večji porast pa sc ugotavlja v mestnem prometu na splošno, posebno na križiščih nekaterih važnejših mestnih in tranzitnih prometnih žil. Navajamo podatke o propustnosti za nekatera važnejša mestna križišča. Podatki so povprečje t roli štetij v mesecu maju, juliju in avgustu in se nanašajo na 12-urno štetje. dri,',, !11 ,s°rnzmerno hitreje kot v Še trvp z«dnjih dveh letih povečal nem prometu. Številke, ki jih ugo-cn° za 340Vo. ta vi jamo v našem okraju, so sicer », majhne v primerjavi z deželami l t*osl(. I °mc ne "fsreče z visoko razvitim prometom, toda iNi nn’ 'ca navedenih dejstev je procentualni odnosi med številom ^edv(„n' .I,l.ic prometnih nesreč, vozil iu nesrečami ter poškodbami 0 J c. da so te eden glavnih so večji. Vsekakor pa jc razvese- Motornih vozil Kolos Skupaj 8140 15.000 23.140 5830 15.800 21.710 3085 21.950 " ^ 25.035 3087 14.212 17.299 5612 17.058 22.670 ljivo dejstvo, da tudi pri nas zadnji dve leti število nesreč raste počasneje kakor število vozil. Upajmo, da to ni samo prehodni pojav, ampak da bomo s tem nadaljevali in da so to že rezultati do sedaj vloženih naporov. Ako vzamemo število vozil v letu 1955 kot indeks 100, je v letu 1958 število vozil naraslo za 182,63 “Zo. Prometne nezgode pa so v istem času narasle za 93°Zo. Lani se je dogodilo v ljubljanskem okraju 1014 prometnih nesreč, letos pa jih jc bilo do 31. oktobra obravnavanih že 1200. V letu 1956 je prišlo na eno nesrečo 6, v letu 1957 že 7,5, v prvem polletju letu 1958 pa 16 motornih vozil. To nam kaže, da število nesreč počasneje narašča kot število vozil. Letošnja številka 16 verjetno nc bo vzdržala do konca leta in se bo nekoliko znižala. Te trditve nam potrjujejo tudi odnosi med številom motornih vozil in številom ubitih ter telesno poškodovanih pri prometnih nesrečah. 1956 Slovito vozil na ono smrtno žrtev 285 Število vozil na eno 13.3 1957 143 10,3 1958 550 " to MESTNI SVET VABILO na 7. sejo Mestnega sveta Na osnovi 140. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujen 7. sejo Mestnega sveta, ki bo v soboto, dne 20. decembra 1958 ob 15. url v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: Poročilo Sveta za komunalno zadeve o dosedanji rekonstrukciji mestnega osebnega prometu v Ljubljenk Pred pričetkom seje Mestnega sveta bo pred Magistratom otvoritev nove avtobusne krožne proge z nagovorom predsednika Sveta za komunalne zadeve ing. Marijana Prezlja. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. Il/I (telefon 21-939). Predsednik Mestnega sveta dr. Marijan Dermnstia 1. r. Prav gotovo je izboljšanje v tem Tudi primerjava nezgod prvih pogledu pripisati dejstvu, da smo polletij 1956 in 1957 s prvim pollet-letos izvoli vrsto ukrepov za izbolj- jem 1958 nam kaže, da se število Sanje varnosti prometa. nesreč ne dvigu enako hitro, kot narašča število motornih vozil, nezgod 323 450 ali 39č/e več kot leta 1956 613 ali 36"/e več kot leta 1957 Vzroki nezgod Vozniki motornih vozil so letos v prvem polletju povzročili 370 ali 60 "Zo vseli nezgod, to je 3°/e več kakor luni. Nezgode naraščajo zaradi prekoračenja dovoljene hitrosti od 6 na 8"Zo, nepravilnega prehitevanja od 5 na 6%, pomanjkanja vozniškega izkustva od 2 na 3°/». opustitve signalov od 1 na 4”/». Proeentualno padajo tiste nezgode. ki so najbolj pogoste. Tako je ugotovljen padec nesreč zaradi: ne-vnoštovunja prednosti drugega vozila od !2"Zo v letu 1957 na 10"/» v letu 1958, nepazljivosti-raz.trcse-nosti od 12 na IO"Zo. Znatno sc jo zmanjšalo število nezgod, ki so posledica alkoholnih pijač, od tt na 8 »/o. Inozemci so bili udeleženi pri 51 prometnih nesrečah, vendar so sami zakrivili le 8 nesreč. Od toga so 6 nesreč zakrivili vozniki tovornih kamionov tranzitnega prometa in le dve voznika-turista. Prvo polletje lete 1956 1957 1958 V prvem polletju 1956 se jc od skupnega števila nesreč pripetilo 62 "Zo v meslu Ljubljani, 29°/» v ostalih naseljenih krajih in 9% na odprtih cestah. V istem časti leta 1957 je bilo v Ljubljani 58"Zo nesreč. v ostalih naseljenih krajih 260/o, na odprtih cestah pa I6*Z«. V prvem polletju letos sc jc dogodilo v Ljubljani 52°Z« nesreč, v ostalih naseljenih krajih 30°/o in na odprtih cestah !8"Zo. I/. navedenega sledi, da se stalno manjšajo nesreče v Ljubljani. Mislimo, da je temu vzrok predvsem večja urejenost v mestnem prometu, boljša oprema cest predvsem z označbami na cestiščih. Tudi močna vzgojno-propagandna dejavnost tajništva te prispevala k izboljšanju prometnih razmer v mestu. Rastejo pa nezgode na cestah I. reda. Rod »ostali naseljeni kraji« in odprte ceste so mišljene predvsem ceste I. reda, na katerih jc bilo letos 31 "Zo vseh nezgod. Statistični pregledi nam kažejo, da so pri prometnih nezgodah še vedno udeleženi z visokim odstot- kom pešci in kolesarji. Prvo polletje Pešci Kolesarji 19% 31% • 27% 1937 23% 32 %- 1938 26% 31% Po gornjih1' podatkih je več kakor vsak drugi v nezgodi poškodovan kolesar ali pešec. Poudariti moramo, da so povzročili kolesarji 23%. pešci pa 10% vseh nezgod. Kljub visokemu številu kolesarjev in pešcev, ki povzročajo prometne nezgode, so kolesarji letos zakrivili 2%, pešci pa 1% manj nezgod kot lani. Menimo, da je to rezultat vrste ukrepov, Iti jih je storilo tajništvo za notranje zadeve za vzgojo udeležencev v prometu. Nesreče kolesarjev so po vrsti vzrokov največkrat zaradi nenakn-zovanja spremembe smeri, opustitve signala, nenadnega prihajanja na prednostno cesto in neupoštevanja prednosti, nepazljivosti na ostali promet, vpliva alkoholnih pijač, pomanjkljive opreme (predvsem luči). Pešci pa največkrat grešijo zaradi naglega in nepričakovanega prihoda na vozišče, nepazljivosti pri prehodu čez cesto, vpliva alkoholnih pijač itd. Poleg vzrokov za nezgode, ki jih je iskati v osebnih lastnostih koristnikov cest, prispevajo velik delež k nesrečam tudi drugi. t. j. objektivni pogoji. Ti so: kolesarji, vprege. pešci, ki so v primeru nezgode, ne glede na subjektivno krivdo, že zaradi svojega nenadnega pojava na cesti vedno tudi objektivni faktor pri vzrokih nezgod na cestah, namenjenih prvenstveno za promet z motornimi vozili. Glede no posebnosti ceste naraščajo nezgode na: 1956 1957 1958 križiščih 29% 29% 33% ovinkih 12% 16% 17% manj nezgod pa je na ravnih cestah: 57% 53% 49% Letos v prvem polletju je bilo pri cestno-prometnih nesrečah 18 ubitih, 371 pa telesno poškodovanih. Med mrtvimi je največ pešcev — 8, kolesarjev — 4, voznikov motornih vozil — 3. Poškodovanih je nnj-več kolesarjev — 106, voznikov motornih koles — 104, pešcev — 72, potnikov nn drugih vozilili — 61. Največ ponesrečenih voznikov motornih koles je poškodvanih po glavi. Teh poškodb bi bilo mnogo manj, če bi vsi uporabljali pri vožnji zaščitne čelade. in so bile v tehnični pomanjkljivosti vozil — 5%, slabem stanju cest — 12%, vremenskih prilikah — 6%. Razveseljiva je ugotovitev, da je v zudnijh letih vedno manj poškodovanih otrok. Tako je bilo leta 1956 od celotnega števila poškodovanih 12%, 1957 10%, 1958 9% otrok. Menimo, da lahko precej zanesljivo trdimo, .da je manjše število ponesrečenih otrok že rezultat dosenanje sistematične vzgoje, ki jo dobiva mladina po šolah. Gmotna škoda, povzročena pri nesrečah v prvem polletju,' znaša 301.000.000 din. Pri ugotavljanju vzrokov prometnih nezgod smo letos temeljiteje proučevali tudi objektivne vzroke nezgod. 42 primerov ali 7% predmetov smo odložili k spisom kot nepomembne. Nntnnčneje smo v vsakem primeru proučevali in ugotavljali tudi objektivne okoliščine, ki pogosto nastopajo poleg subjektivne krivde pri prometni nezgodi in ki dovedejo do prometne nesreče. Te okoliščine so bile letos ugotovljene v 612 primcrih-nli 26% Potrebni ukrepi Naraščanje motorizacije in posledice tega naraščanja nalagajo pristojnim organom tri bistvene naloge: 1. ustvariti objektivne pogoje zn izboljšanje varnosti ccstnili koristnikov; 2. izpopolniti kontrolno-urejcval-no varnostno službo in 3. vzgajati udeležence v prometu. Prva objektivna nepovoljnn posebnost ljubljanskega okraja je innožičcv pojuv kolesarjev na naših cestah. Koles je okoli 150.000; večina koristnikov jih uporablja kot delovno prevozno sredstvo. Vsi ti kolesarji uporabljajo v glavnem isto cesto kot motorna vozila; zaradi svoje množičnosti pomenijo tako za ostala vozila kakor zase stalno nevarnost. To nam kaže tudi odstotek kolesarjev, udeleženih v prometnih nezgodah, ki se letno giblje med 27 do 32% vseh nezgod. Po naših predpisih se gradijo kolesarske steze, kadar zmnožek dnevnih prehodov kolesarjev in motornih vozil prekorači 70.000. S štetjem pa so v Ljubljani ugotovljeni tile faktorji: Celovška cesta — pri ambulanti JZ, faktor 94.000.000. Šentvid 19,000.000, Ruski car 6,000.000, prevoz na Titovi cesti 59,000.000 itd. Glede na tako številčno stanje in nezadržno naraščanje koles ni mogoče na račun manjšega števila motornih vozil s silo odstranjevati in jih narediti zn promet nenevarne. Vsi vzgojni in represivni ukrepi sedanjega stanja bistveno ne irtore-jo izboljšati. Rešitev problema je nujna in edino možna v izgradnji posebnih kolesarskih poti ob glavnih cestah, ki vodijo v mesto. Tako bi bilo treba zgraditi kolesarske steze od Ljubljane do Brezovice, Medvod, Črnuč in nn odseku ceste 1. reda pri Domžalah ter od Trzina do Prevoj. Prnv tako zahtevo povečana gostota prometa in varnost cestnih koristnikov v mestu, da sc na vseh ulicah, ki jih množično uporabljajo kolesarji, označijo njihove poti tako kot na Prešernovi cesti. Taki varnostni pasovi za kolesarje so se pokazali zelo koristni, saj sc je število ponesrečenih kolesarjev precej zmanjšalo, propustnost vozišča pa se je povečala. Vsi koristniki se pri tnki ureditvi počutijo mnogo bolj varne. Zn varno in hitro odvijanje prometa v mestu se kaže vedno večja potreba po posebnih oznakah na cestišču. To so označeni prehodi za pešce, ki so se pokazali zelo koristni in iih pešci tudi disciplinirano uporabi iaio. kolikor so v redu vzdrževani. Zal je vzdrževanje zelo slabo. ker so bila letos zo ta dela dana sredstva predvsem zaradi kongresa, kasneje pn se jr vrdževanje precej opustilo. Zaradi slabega vzdrževanja tudi vozniki motornih vozil, posebno pn tujci teh oznak ne morejo dovolj upoštevati, uslužbenci LM pa pri takem stanju ne morejo učinkovito vzdrževati potrebnega reda nn prehodih za pešce. Te prehode bi bilo vsekakor treba stalno' vzdrževati in tildi zagotoviti, da bodo pešci nn njih vnrni. Prnv tnko je treba vse važnejše ulice označiti s središčnimi črtami, prostore, ki so namenjeni zn parkiranje pn s potrebnimi boksi nli zaščitnimi pnsovi. Upravi zn ceste 01.0 in T.RS sfn sicer pokazali za te probleme veli- ko razumevanje in je bilo v tem letu tudi precej narejenega, vendar bi bilo treba za ta dela v prihodnje zagotoviti več sredstev in pa stalna. Zaradi vedno večjega inozemskega in domačega turizma je potrebno označiti dohode iz tranzitnih cest v center mesta in obratno. •Hitro rastoči mestni promet zahteva sodobne tehnične naprave za urejanje prometa. Mnenja smo, da hi to vprašanje bilo potrebno reševali kompleksno in se odločiti za neki celoten sistem, ker samo z uvajanjem posameznih semaforjev problem ne bo rešen. Sicer bi bilo najprej rešiti vprašanje križišča pri Delavskem domu, kur nuj bi se rešilo obenem z ureditvijo železniškega prelaza. Do takrat pa bi bilo treba preštudirati celotno vprašanje in se odločiti za enoten sistem za vsa križišča. Upoštevati pn bi bilo treba pri tem dejstvo, da se Ljubljana še ne more primerjati z velemesti v tujini, kjer je promet mnogo gostejši. Zaradi preprečevanja nezgod bi bilo potrebno zavarovati nekatera nevarna, vendar manj prometna križišča, z opozorilnimi utripajočimi rumenimi lučmi. Te so potrebne tudi zaradi specifičnih ljubljanskih klimatskih prilik. Take opozorilne luči bi bilo potrebno namestiti tudi na nekaterih važnejših prehodih za pešce na tranzitnih cestah. Na primer: prehod iz Cankarjeve preko Prešernove ceste v Tivoli. Sedanje prometne prilike zahtevajo ureditev nekaterih križišč in središčnih otokov. Najbolj se kažejo te potrebe nn križišču Ajdovščine, kjer so pogoste cestne nesreče zaradi nemogočih voznih pogojev. Tildi osvetlitev nekaterih križišč ne ustreza potrebam. V poletnih mesecih, najbolj pu v čnsu turistične sezone, občutno primanjkuje prostorov zn parkiranje vozil, predvsem v centru mestu in okoli večjih hotelov. Se slabše so možnosti za parkiranje turističnih avtobusov. Domača podjetja, ki vzdržujejo avtobusni promet, motnjo svoja vozila parkirati nn določenih parkirnih prostorih. Zelo pogoste so zahteve, ki jih razna podjetja in ustanove v centru mesta poslavljajo tukajšnjemu tajništvu za rezerviranje parkirnih prostorov pred njihovimi poslopji. Načeloma takih dovoljenj nismo izdajali, ker menimo, da so ulice javni prostori in da morajo biti te v centru mesta vsem enako nn razpolago. Pač pa smo letos, da bi promet bol j sprostili, v občini Center odstranili več prometnih znakov prepovedi In omejitev (predvsem znakov »parkiranje prepovedano« in »prepovedano ustavljanje«). '7.0 za naslednjo turistično sezono hi bilo treba v centru mesta pripravili več manjših parkirnih prostorov. s katerimi bi razbremenili napolnjene ulice centra in okrog hotelov. Te prostore bi lahko dali v zakup avto-moto društvom proti primerni letni odškodnini. Vedno večja ovira za promet postajajo v središču mesta vprežna vozila, k! s svojo počasnostjo zmim j -šujejo propustnost in povzročajo mnogo nevarnih situacij. Tajništvo za notranje zadeve ima za potrebno, da se prepove uporaba vprežnih vozil, v ožiom centru. Ker pn za sedaj ne bi bilo mogoče popolnoma izključiti iz prometu vprežnih vozil, zaradi gospodarske škode, ki bi nastala. bi se zn nekatera podjetja, (kot »Kurivo«, »Snaga«) izdala izjemno dovol jen in s časovnimi omejitvami. Po širši vnrinnti bi to območji* obsegalo prostor med Prešernovo in Aškerčevo cesto, Ljub- ljanico in Resljevo cesto. Tak ukrep smo letos izvedli na Prešernovi c6' sti iu se je pokazal kot zelo koristen, saj se je zmanjšalo število nezgod, povečala pa se jc propustnost te važne tranzitne ceste. S Prešernove ceste so izločena vprežna v o* žila, tricikli in ročni vozički. Pre-povedano jc na njej tudi parkiranje in ustavljanje vozil. Ob robu ceste sta kolesarski stezi. O režimu na Prešernovi cesti je dvoje mnenj-Po prvem, naj bi ostal opisan režimi po drugem pa naj bi se na njej dovolilo ustavljanje vozil. Mnenju smo. du naj bi režim na PrešcrnoVil cesti ostal tak. kot je. ker je to; cesta 1. reda, po kateri se razviju vos tranzitni promet tudi z. naj tež/ jimi vozili. Z ustavljanjem vozil bi se prekinjali kolesarski stezi in ko-, lesarji bi vpadali na cestišče z# hitri promet, s čemer bi se varnost prometa za kolesarje in motom* vozila zmanjšala, zmanjšala pa bi se tudi hitrost odvijanja prometa. I Iz. leta v leto se vse bolj kuž® j potreba po posebni službi za dviga-j nje in odstranjevanje vozil, poškodovanih pri prometnih nezgodah-Problem je posebno žgoč v zimskem času in ob poledici, ko stalno vozil* drse s roste in tako večkrat tudi d* 12 ur znpro ves promet. Ta služb* noj bi se po mnenju tajništvu organizirala v sklopu gasilske služb*-treba pn bi bilo nabaviti potreba® avtomobilska dvigala. Za pomoč državljanom v sili ali za druge vaz* j nejše potrebe bi bilo treba za vs< postaje LM, ki so ob cestah I. red* uli v njihovi neposredni bližini izdelati posebne table, ki so tudi p°”j noči osvetljene, tako da bi potni* i ob cesti vedel, kje je LM. in bi *® lahko nanjo obrnil za pomoč. Iz istih razlogov bi bilo potreb* j no na določenih mestih ob cestah I. reda postavili potrebno števil* -telefonov, njih lokacijo pa označit* s posebnimi tablami. V prometno-vamostni službi *®; vse bol j kaže potreba po imenova- j nju posebne strokovne komisije z® prometna vprašanja. Ustanove, / j katerih pristojnost spada reševanj6 določenih vrst poslov iz pod roč j® prometa, rešujejo svoje problem® i več ali manj samostojno iz gledišč® svoje dejavnosti, manjka pn orga* ki bi povezoval in vsklajeval ra*' i lična -"lednajn nn določena vpraša' nja. To sc predvsem čuti v mest**-problemi na se pojavljajo tildi 1 zun n n iih občinah. Delo te komisije bi bilo v da' j jan ju strokovnih priporočil za i®' boljšati je prometne ureditve in pr°' metne varnosti, dalje v dajanj" j strokovnih nasvetov glede uvajanj® in uporabo sodobnejših sredstev *® urejanje prometa, (kot n. pr. sen*6' forje) opreme ulic s prehodi * pe.šce, uvajanja novih sistemov uf®' dilve prometa, izločitve iz prom*1 določenih koristnikov cest, eno,sn**r nosti prometa, zapore ulic, uredil® križišč ild. Področje dela postaj* široko in zahteva enotno glcdnnj" na določena vprašanja in določe*1 enotno politiko razvoja v vseh sn*® reli. Komisijo bi sestavi j ni i strok0'. lijaki za prometna vprašanja in od' govornih uslužbenci tistih ustnfOJ katerih dejavnost se razlezn no l,r“ met. To sta predvsem upravi za 6 ste OLO in T.RS. strokovnjaki .j gradnje cest. križišč in .strokovni6 za opremo cest in cestno signal*® cijo. V njej bi morali biti tudi bnnlsli. ker bi so morala u*,hflll/ stična ureditev mesta skladati z r stočimi zahtevami prometa. Menimo dn prometno vnrnost ureditev prmnetn nn sploh ni slvnr organov zn notranje e*d° ^ temveč tildi vrste drugih org®n (uprav cest, komunalnih, gradbenih. Urbanističnih itd.) in bi bilo treba prediskutirati, ali naj se taka komisija ustanovi pri svetu za notranje zadeve in občo upravo ali pri OLO. Tukajšnje tajništvo je zaradi naraščanja nalog, ki se postavljajo Pred službo varnosti prometu, že izvršilo potrebne organizacijske spremembe, predvsem v smeri okrepitve te službe. Dosedanji odsek za prometno Varnost je bil v predlogu nove sistemizacije izločen iz kriminalistične službe in postavljen kot nova samostojna organizacijska enota tajništva. Ustanovljene so bile nove delovne enote: odsek za prometno tehniko, ki se je pričel bolj sistematično ukvarjati s proučevanjem sistema odvijanja prometa, predvsem na cestah f. reda in v mestu, dalje z odkrivanjem za promet nevarnih mest, tako imenovanih ka-rambolnih točk, in odstranjevanjem vzrokov nezgod. Pričeli smo temeljiteje proučevati objektivne vzroke prometnih nezgod, nezgodno povrat-n'štvo; storjeni so bili prvi koraki Pri psihotehničnih pregledih voznikov. predvsem pri povratnikih itd. Nekoliko je bila že okrepljena tudi služba za prometne nesreče, vendar bo treba to službo še nadalje razvijati zaradi naglo rastočih Ccstno-propictnih nezgod. Tako bomo opremili nekatere večje in oddaljenejše Pl,M oh cestah I. in važnejših II. rede z najnujnejšim teh-“'cnim priborom za raziskavo nc-rr-c. da bodo lahko prevzele oglede kraju nesreč in razbremenile „c komisije. Uslužbenci LM, ki Vrs‘jo kontrolno-nrcjevalno službo v prometu, so bili do letos združeni v eni enoti, imenovani »Fnota provinc LMt. , Vedno večji promet zahteva specializacijo uslužbencev i.M. ki ure-Jajo mestni promet, in tistih, ki “Pravljajo kontrolo prometa na znanjih cestah. Zato smo ustanovili V(; samostojni postaji, in sicer: Po-p ip I.M za usmerjanje orometa in os la jo motorizirane LM. Delovno j* o roč j e prve je samo nn območin druga pa dela nn vsem ob-moflu okraja. že 1os,aia motorizirane IM je bila , letos tudi številčno okrepljena ' ............... ' ‘ ***' tehničnimi sredstvi, ki da ima sedaj IS uslužbencev, 'a jo je še opremiti z nekateri-, lisn 'ničnimi sredstvi, ki so zn ^ Pesno delo nujna. Tako bi ta eno-k,. P°trebovnla 4 zaprta vozilaf za t, ,r°lo rest I. reda (sedaj ima dva aolj o ", >Wvllusn in 1 »CVmpug-pr hi so že dotrajani in imnio diko porabo goriva in maziv), jeni m?torna kolesa, aonrnl za iner-2o ,, hitrosti. 6 zimskih bund zn |,kii;o'°riev pU eeluloidne ščitni dio nV sprejemmt-oddajne rn- Potr.f|*>n.ral,lrc in usnjene torbe s _ onim priborom. ok»„r -C letošnji zimi bomo morali pr,,,,]1' 1 Postajo I.M za usmerjanje se,)(,;<‘ her prometne prilike že 1UetniLahtev«j° redne poklicne pro-^ najmanj na 9 križiščih, v 0lU '/boljšanje prometnega reda sta(, j*1*"' J)redvsem na zveznih ce-ihočnlv v"^n,'jših centrih, smo letos *taje °la pl.,1"!, v času prometnih konic j..l C.1'1 cestah, ob sobotah in ne-iSopaliz* r nn ce*ttah, ki vodijo na "h Savi, Sori itd. S tem so 0P° J'icvnle delo postaje ino-*>je .. ,,n<’ ^ 'n PLM za usmerja- Dosfaj ""'In. Tildi služim teh dveh V$c,n , Krm> letos razporejali predlo prometnih potrebah. V mestu Ljubljani smo za urejanje prometa v konicah uporabljali posebni sistem zasedanja delovnih mest. Ker za uspešno urejanje prometa v takih konicah, kakor n. pr. ob 14. uri, ni zadostovalo število poklicnih miličnikov in študentov-prometnikov, smo v to službo vključili še miličnike mestnih postaj I.M. Način se je pokazal kot uspešen. S tem je bila marsikatera nezgoda preprečena. . Honorarna zaposlitev študentov za urejanje prometa se je izkazala kot zelo koristna. Lahko trdimo, da so študenti izpolnili vsa pričakovanja in dosegli lep napredek v strokovnosti. Poleg urejanja mestnega prometa predavajo šludenti-promet-niki o prometni vzgoji na vseh osnovnih šolali in nižjih gimnazijah v Ljubljani. Uporabljamo jih za razstave in po potrebi tudi za druge naloge. Rezultati so vidni. Tudi vodstva šol se zelo povoljno izražajo o njihovem delu. Letos je 60 študentov pomagalo urejati promet v večjih turističnih centrih in na avtocesti. Ker so v preteklih letih večino hujših prometnih nesreč zakrivili vinjeni šoferji, med temi jc bilo precej poklicnih voznikov, smo letos izvršili več preizkušenj glede zaužitih alkoholnih pijač. Nekatere od teh so pokazale, da je tildi do 40 Vo kontroliranih poklicnih voznikov uživajo med službenim časom alkoholne pijače. Na podlagi tega smo storili vrsto Ukrepov, da bi se zmanjšalo uživanje alkoholnih pijač med poklicnimi vozniki. Imeli smo konferenco s predstavniki vseh večjih transportnih podjetij, prirejali smo predavanja o škodljivih posledicah uživanja alkoholnih pijač med vožnjo, s posebnimi letaki smo opozarjali voznike nn posledice uživanja alkoholu med vožnjo itd. Menimo, °' trjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih na Isti način obravnava ekonomi*' : nost investicije za skupno toplarn1’' 8. člen Hiše (bloki) se zidajo pravilo1"® s 5 etažami nad terenom. Hiše ' manj kot 5 etažami se lahko zidaj"' če nosilnost tal ne dovoljuje v-išj1® hiš. če tako gradnjo narekujejo zidnlni načrti, ali če po občinske’ splošnem programu stanovanjske |Zj gradnje v občini Ljubi jnna-Sentv': ni potrebno večje število stanova"!' Z dovoljenjem občinskega lj"1^ skegn odbora se lahko izjemOi": zazidajo hiše z več kot 5 etaža®1, če to narekujejo posebni urha", stični razlogi. Občinski ljudski 0 bor je v takem primeru dolžan 1 devo predhodno predložiti v obr®. na vanj c stanovanjski skupnosti, roma zborom volivcev. 9. člen Stanovanja morajo bili zgraj"^, v hišah, ki ustrezajo splošnim ničnim predpisom glede konstr" cije, toplote in zvočne zaščite,. 1U žarne varnosti in osnovne hig|f‘ Gradnja provizorijev za #1"' vanja ni dovoljena. 1 10. člen Vsaka hiša mora imeli prostor za kurivo in ozimnico v kleli. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnica ter Prostor za shrambo koles morajo "iti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš, ali pa v poseb-Ucm objektu. Uporaba teli prostorov mora biti ekonomsko upravičena. V hiši nc smejo biti garaže za juotorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim nartom, oziroma z investicijskim Programom. V zazidalnem načrtu je [roba predvideti zemljišča za par-k|rne prostore in garaži*. tl. člen , Vrste stanovanj se določijo po “evilu prostorov glede na število 'utraslih družinskih članov tako, da ?e štejeta no eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. 'Za družino se štejejo starši z 0,roki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja zn 4-članske družine, mora hiti 'zkazana upravičenost zidanja ta-*'•* hiš s strukturo družin, katerim 80 stanovanja namenjena. 12. člen , Občinski ljudski odbor usmeria ’zgrndnjo stanovanj na svojem ob-',l0( ju s splošnim programom sta-°vanjske izgradnje, ki ga sprejme okviru perspektivnega plana ob-ln,‘ najmanj do leta 1961. i splošnim programom, ki je pri-o, se predpisuje izgradnja takili 'unovanj. ki upoštevajo ruzpolož-.Hva družbena sredstva in ki naj-Ustrezajo potrebam in navadam Pttjširšega sloja prebivalcev, nno-cvaioč njihove potrebe in eko-^^"iske zmogljivosti ter strukturo II. STANDARDNA stanovanja Vsako 11. člen standardno stanovanje omari z vzgonsko ali etažno “o. Mit lllltt I <1 UM MfllUMunju ,, 110 kuhinjo in potrebne stranic' Prostore: predsobo, kopalnico Prho ali kadjo), stranišče ter ^ umbi zn živila in čistila. Sliram-samostojna prostora ali pa ; Vr5'«'ij Več< ,s*an°vanjskili blokih pri 2 in gf-m" .ih stanovanjih se priporoča (ca*n a. povezovalnih stanovanj njj rso*Her) zn zakonec brez otrok i,n Zn samce. Taka povezovalno sta-'UiL : naj bodo konstrukcijsko in tekoCli"n?no P° m°žnosti zgraiena l Satll' jih je mogoče uporabljati 6ii„?s °j|10 uli P« povezati s sesed-- q stanovanjem. 80l„)'Qr8Oniprn mora imeti najmanj j v„t)• ln stranišče ter prostor zn umili Rtitv,V 7 možnostjo kasnejše name-y' sanitarne opreme. F tnr|r„S| V ■ stanovanje in garsonjera do, c/1 oiti oskrbovana s pitno vo-! le v • 'Pne sanitarije so dovoljene 1 ■lovnih domovih. •y 14. člen ]aliL standardnih stanovanjih so kui^jProdvidi delovna ali bivalna MajoSnov"nia z bivalno kuhinjo ni-N),. .prodvidene posebne dnevne J>r°st0 takem primeru je kuhinja °iv#i,.r \ najmanj 12 m1 površine. faz](1. ° kuhinjo je iz higienskih ,ta6i)v>V predvideti le pri t>ajvc,anJ*h. ki so projektirana zu štiri odrasle osebe. Cc jo bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinja nišo, ki jc posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju zu več kot štiri odrasle osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki jc po svojih dimenzijah in opremi prilagojen gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Če projekt predvideva delovno kuhinjo, je Irena predvideti tudi dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot. je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče. • 15. člen Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor zn kopalnico in instalacijo z možndst- Nnjvefjn brutto etažno površina stanovanja stanovanja garsonjere Nujmnnjšn čista površina stanovanju stanovanja garsonjere Za največjo brutto tlorisno etažno površino sc šteje površino stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaže itd.). Površina za balkone in loggie se vračunava pri balkonih s 506/o, pri loggiah s 100*/« v dopustno brutto tlorisno etažno površino. Čista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno soho z najmanj 14 m2 čiste površine, druge sobe z dvema ali enim ležiščem naj bi merile 12 m1, oziroma 8 m* čiste površine. v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m2 oziroma 6 m*. Pri tem se šteje zn eno sobo največ dve ležišči, eno ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno lahko odstopita od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne nnnrii-ve, opremo, obdelavo in podobno, s tem. tla dovoli gradnjo stanovanj, katerih brutto etažna tlorisna površina sme presegati do tOV« površine iz 16. člena tega odloka. 111. ELEMENTI GRADENJ 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določeno obliko organizacij zu investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjsko zadrugo in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč sc pri tem na pridobljene izkušnje teh organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš, 19. Člen Organizacije iz prejšnjega členu se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod zu raziskavo materialu in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji, jo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za štiri rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za pet ali veččlanskih družino, pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer na trdo gorivo in elektriko ali trdo gorivo in plin. 16. člen Tlorisna površina standardnih stanovanj mora bili v mejah nnj-večje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj glede na število ležišč, kakor sledi: ležišča 1 2 3 4 5 6 — 51 66 81 97 109 28 37 — — — — ležišča 1 2 3 4 5 6 — 32 42 52 62 72 20 24 — — — — Konstrukcije 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro gradnje s realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji: Dovoljuje se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza do-, kazala nižjo ali enako ceno nasproti druid vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prostora snu- znašati 2.70 ali 2,80 m, pri tem pa čista površina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m. Za podometno instalacijo je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekovanje reg ni dovoljeno. Ostrešje 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Zu ostrešje se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo naj-ekonomičnejšo uporabo lesa. Stopnišča 22. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora hiti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo hiti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 17,5X29 cm. Vrata in okna 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suhe montaže industrijske serijske izdelave, širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm. za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 cm. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati šestine tlorisne površine prostoru, v bivalnem prostoru pa je lahko večja. Električna inštalacija 24. člen Bližnji vodi morajo teči skozi stopnišče, rnzdelilci sob praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno zu posamezno stanovanje s priključkom na stop- nišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa namestijo s stenskimi, če so s tem dosežejo večji prihranki na električni inštalaciji. Za električne inštalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodne inštalacije 25. člen Inštalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sunilarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodne inštalacije naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase. Druge naprave 26. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje, v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopnišču in v vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropji. Odprtina za vmetavanje kuriva mora hiti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer jc dovoz do stavbe. 27. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Št. 05/1-2490/-58. Ljubljana, 30. oktobra 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-šentvid: Franc Pipan 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ 494. Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič je im podlagi 20. in 1. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 25/57) na 4. redni seji dne 20. novembra 1958 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 6. volilni enoti zbora proizvajalcev OliLO Ljubljana-Vič I. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 6. volilni enoti zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič, ki obsega naslednje gospodarske organizacije: a) Tovarna konzerv Ljubljana-Vič, Tržaška cesta 133; b) »Plutal* obrat Vič, Cesta dveh cesarjev 401/a; e) Knrtonnžnn tovarna, obrat Vič, Cesta dveh cesarjev 401/b; č) »Skip«, obrat Podsmreka; d) Elektro Ljubljnnn-okolica, obrat Notranjska—Vrhnika, rajon Brezovica; e) Podjetje za PTT promet, Ljubljana. Cigaletova 6 in sicer Pošta Ljubljana 11; Tržaška cesta 84 in Pošta Brezovica; f) »Mehanika*, Ljubljana, Tržaška cesta 84, g) »Mesnina«, Škofja Loka, Ljubljana, Viška cesta 22; h) Gostilna »Pri Poku«, Brezovica 83; i) Gostilna »Pri Kopaču«, Brezovica; j) Gostilna »Pri Jami«, Notranje gorico 47; k) Mizarska obrtna delavnica B rezov tcai 1) Krojaška Brezovica; obrtna delavnica m) Pekarska Brezovica; obrtna delavnica n) Mesarska Brezovica; obrtna delavnica o) KZ Vnanje gorice — delavnica; plelarsku p) Komunalno gospodarstvo Brezovica. V tej volilni enoti je prenehal mandat članu zbora proizvajalcev odborniku Petru Pungartniku. 2. člen Volitve bodo v soboto dne 20. januarja 1959. Ta odlok sc objavi v »Glasniku«, nradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. St.: 05/6-5 190/2-1918. Datum: 20. novembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ignac Voljč I. r. Vsebina Vabilo na 7. sejo Mestnega sveta. Prometna varnost v letu 1958. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor občine Ljubljana-Ccntcr. Razpis delovnega mesta pisarniške uslužbenke občine Ljubljana-Moste. Poročilo o izidti nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev občine Ribnica. 493 Odlok o usmerjanj« gradnje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Scntvid. 494 Ocftok o razpisu nadomestnih volitev v 6. volilni enoti zbora proizvajalcev občine Ljubljana-ViČ. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1997. Popravek Na struni 494 v 95. številki »Glasniku« sta se pomotoma vrinila naslova kmetijskih zadrug Predgrad pri Kočevju in Turjak pri zaključnih računih za leto 1957 podjetij »Graverstvo«, Ljubljana, Celovška št. 50 c, in Kmetijske zadruge, Dolsko, Dol pri Ljubljani. S tem neljubo pomoto popravljamo in prosimo bralce, da nam oproste. Zaključni račun gostilne »Pili VIPAVCU«, Gornji Logatec Gostišče posluje samostojno. V poslovnem letu 1 (157 je bilo ustvarjenega promel za 4,928.381 din, zaposleni sta bili dve osebi. AKTI'r A BILANCA na dan 3L decembra 1957 PASlV Naziv postavke Znesek v 000 din Z^t> Naziv postavke Znesel V 000 dl A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva in Izločenih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 134 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 134 2. Investicijsko posojilo za 8. Izločena sredstva ln dru- 200 ga investicijska sredstvo 202 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij - 1. Drugi vin financiranja Investicij - B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 845 na sredstva 830 1. Sklad obratnih sredstev 53 B. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve ■* ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu lu dinga pasiva S. Kupci ln druge terjatve 32R 10. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktiva obveznosti 191 11 Druga pasiva Skupaj: 1.509 Skupaj: 1.509 Računovodja Predsednik UO: Direktor: Mimi Dolenc Francka Sever Zaključni račun trgovskega podjetja »POLJE«, Ljubljana-Polje Trgovsko podjetje -Polje« Je Imelo v letu 1957 v svojem,sklopu 14 poslovalnic ter Je opravilo za 203,691.599 din promgta. Podjetje Je zaposlilo 43 delavcev ln uslužbencev ter 6 vajencev. Vse nastale probleme v zvezi s poslovanjem podjetja Je reševal delavski svet na svojih rednih zasedanjih. Vse obveze do družbene skupnosti so v celoti poravnane. Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Lanišče, p. Škofljica V poslovnem letu jo zadruga dosegla 63,800.000 din prometa ln je plan realizacij' znatno presegla, dočlrn jo dohodek dosegla le v višini 58.5'tt v odnosu na plan. V 9JJ jem sestavu Je imela zadruga 5 poslovalnic, katere Je med letom postopoma opusti' Povprečno le bilo zaposlenih 7 oseb, povprečna bvutto plača Je znašala 15.100 ^ Opravljenih je bilo 17.890 ur. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASlV* Z(P' Naziv postavke Znesek v 000 din Zan Na/iv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. ... . , gt_ Naziv postavke Znese* v MO dip. A. Osnovna A. Viri osnovnih I A. Osnovna A. Viri osnovnih Ir Izločena sredstva in izločenih sredstev m Izločena sredstva In Izločeniti sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 3.937 i. Sklad osnovnih sredstev 743 l. Osnovna sredstva 6.004 t tnvestlci sko posolilo za L Osnovna sredstva 713 2. Investicijsko posodlo za 2. Investicije v teku 4.442 osnovna sredstva 6.304 2. Investicije v teku S. Izločena sredstva In dru- 3. Razni skladi 3.996 8. Izločena sredstva ln ucu- 240 Sta lnvpqti<*i«sk» sredstva 2.631 4. Dolgoročno posojilo za ga Investicijska sredstva 2.885 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij l financiranje investicij 1 Drugi vlit financiranja 5. Drugi viri financiranja investicij 205 Investicij ' B. Viri obratnih sredstev B. ibrama sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- 8. Banka - kredit za obrat- 4. Skupno obratna sredstva 28.968 na sredstva 19.372 8. Skupna obratno sredstva 2.513 na sredstva 2.800 t Sklad obratnih sredstev 403 J. Sklad obratnih sredstev 977 8. Investicijsko posolilo za 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva obratna sredstva - 8. Pasivne * asov ne razme- j 9. Pasivne časovne razme- C« Sreduva » obračune Jltve — C. Sredstva v obračunu Jltve 15$ ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva In druga pasiva J. Kupci ln druge tenatve 3.073 UL Dobavitelji ln druge 1. Kupci In druge terjatve 3.35R to. Dobavitelji ln. druge 8. Druga aktiva 624 obveznosti 11.543 8. Druga aktiva 251 obveznosti 4.281 tl Druga pa .Iva 11 Druga pasiva Skupaj: 45.762 Skupaj: 45.762 Skupaj: 9 751 Skupaj: 9.731 Računovodja: Ivanka Meden Predsednik UO: Franc Veber Direktor: Stane Černe Zaključni račun MIZARSKEGA OBRTNEGA PODJETJA, Ljubljana. Knezova ‘28 Podjetje Je uspešno zaključilo leto 1957 z realizacijo 24,000.000 din, plan za leto 1957 pa je bil 18,000.000 din. Podjetje zaposluje 20 delavcev In uslužbencev, ki imajo svoj upravni odbor. Vse obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu poravnane. Podjetje jc pavšallrano ln sc bavi z Izdelovanjem stavbnega ln umetnega pohištva. Računovodja: Škulj Slavka Predsednik UO: Ivan Javornik Direktor: AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din ! Na'iv postavke Znesek v 000 din \. Osnovna A. Viri osnovnih lu 'z.nčena »reditvi in Izločenih sredstev L Osnovna sredstva 6.418 l. gidad osnovnih sredstev 3. Investicijsko posolilo ra 6.428 t. Investicije v teku 3. Izločena sredstva In dru- ošjipvna sredstva 1.230 ga Investicijska sredstva 1.030 1. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij — 4. Drugi viri financiranja Investicij — B. JMatim sredstva B Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skupna obrttna iredstva 4.898 na sredstva 8.602 i Sklad obratnih sredstev 758 8» Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Paslvn* časovne razme- - C. Sredstv.t v obračunu litve * — n Iriuta aktiva C. Viri sredstev v obračunu * ln druga pasiva 10. Dobavitelji In druge 3. Kupci in druge tenatve 4.612 8. Druga aktiva 4') obveznosti — II Druga pasiva Skupaj 17.038 Skupaj 17.038 Zaključni račun OBRTNE AVTOLlCARSKE, TAPETNIŠKE IN SEDLARSKE DELAVNICE, Domžale ,, Obrtna delavnica Je bila ustanovljena letu 1951. Vrši avtollčarske, tapetniške m larske usluge. Proizvodni plan Je bil dosežen s 107 %. Med letom Je bilo povpj^f zaposlenih 10 delavcev ln 3 vajenci. Največje težave so povzročala prenizko od" Jena obratna sredstva. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 Za p. It Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 1.414 2. Investlcllc v teku — *. Izločena siedstva In drugo In vesi'rilska sredstva 318 B. Obratna sredstva L Skupna obratu* sredstva 853 C. Sredstva • obračunu lo druga aktivu 3. Kupci m druge terjatve 8. Drugo aktivo Skupaj: 3.064 Za p. St. Naziv postovke a. Viri osnovnih in Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. ltaz.nl slUadl 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 1. Drugi viri financiranja tnvestlci! 0. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredi! za obratna sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 0. tnvestlci sko posojilo za Obratna sredstvo 9. Paslvn« časovne razme-lltve C. Viri sredstev v obračunu lu druga pasiva 10. Dobavitelji In druge obveznosti ll Druga pasiva Skupaj; 34$ 333 n 3l* Direktor Martin Mali Računovodja Ani KlemenčU Predsednik UO: Tone Uojkovlč Direktor Stanko Juvan Računovodja: Majda Malt Predsednik UOi Anton Carl Zaključni račun podjetja »REKLAMSERVIS«, Ljubljana, Čopova 8 Kofljetje je bilo ustanovljeno leta 1947. V letu 1957 Je doseglo plan proizvodnje 1 107.6%. nilo je aktivne lej je v*e obveznosti do družbene skupnosti pravočasno poravnalni *Ktiva SP- ei L A N C A na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek Zap v 000 din št. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva L Osnovna sredstva *• Investicije v teku *• IzloCena sredstva ln druga Investicijske sredstva 3.19f 767 A, Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi «. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 9. Drugi viri financiranja Investicij 8.191 2.116 B. Obratna sredstva L Skuone obratna sredstva C* Sredstva v obraCunu ln rting.t aktiva *• Kupci in druge tenarve *• Druga aktiva Skupaj: 2.206 538 347 7.109 u. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva l Sklad obratnih sredstev 6. investicijsko posojilo za obratna sredstva e. Pasivne časovne razrae-lltve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti II Druga pasiva Skupaj: 226 1.540 35 1 7.109 Zaključni račun gradbenega podjetja »STAVBA«, Ljubljana-Poljc 40 Podjetje je v poslovnem letu ustvarilo 21,961.000 dinarjev prometa. Zaposlovalo je povprečno 30 delavcev in uslužbencev. Vse otveznosti do družbene skupnosti je podjetje v redu odvajalo. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA 7un * Znesek Zap. Znesek Naziv postavke v 700 din Naziv postavke v 900 din A. Osnovna A. Vin osnovnlb ln izloči' la sredstva m Izločenih-sredstev 1. Osnovna sredstva 3.754 L. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo zo 3.754 2. Investlclte v teku 125 3. Izločena sredstva ln dru- 3.454 S. Razni skladi 5.832 ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranje investicij 125 B. UL rama sredstva B Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratno sredstv 8.813 na sredstva 740 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo' za 1.144 obratna sredstva e. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu titve 62 lu druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 5. Kupci in druge terjatve 569 10. Dobavltelti ln. druge 8. Druga aktiva 198 obveznosti 4.316 11 Druga pasiva 440 Skupaj: 16.413 Skupaj: 16.413 Računovodja Predsednik UO Direktor. Majda Košir Franc Cerar Stane Megušar Računovodja * Predsednik UO Direktor Minka Kovač Viktor Klemenčič Jože Kojšek ji Zaključni račun »MIZARSTVA IN TESARSTVA«, Zadobrova nJ^-dietju je bilo zanoslenin povprečno 17 ljudi, dosežen je bil promet 19.012.988 din. l' ovcznosU do družbene skupnosti so bile pavšallzirane ter vse v redu poravnane. Ak11Va " BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Zaključni račun »SLIK ARSTV A-PLESK ARST V A«, Trbovlje Podjetje je v letu 1957 uspešno poslovalo. Zaposlenih Je bilo 12 delavcev ter 10 vajencev. Plan realizacije je bil dosežen 100 It. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 Pasiva Zap ?3D Znesek Znesek Zap. ^št^ Naziv postavke v 008 din Naziv postavke v coo din 8t_ Naziv postavke v 900 din Naziv postavke v ono Un A. Vin osnovnih A 1 »snovna A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev •n Izločena sredstva in izničenih sredstev > t. Sklad osnovnih sredstev 7.395 l. Sklad osnovnih sredstev 392 • Osnovna sredstva 7.395 2. Investtclisko posmilo ra i. Osnovna sredstva 892 L Investicijsko posolilo ta • Investicij* v teku osnovna sredstva 2 investtciie v teku osnovna sredstva *■ izločena sredstva ln dru- l Razni skladi 2.261 3. Izločena sredstva m uru- 3. Razni skladi 674 <8 sredstva 1.444 l. Dolgoročno posojilo za ga investlcliska sredstva 4. Dolgoročno posojilo zn financiranje Investicij — 1 financiranje Investicij — S. Drugi viri financiranja 5. Drugi vlil finanehanja investli b - investicij - B. Viri obratnih sredstev B JNatna sredstva B. Viri obratnih sredstev 4. Bunka - kredit /a obrat- S. Banka - kredit za obrat- 5.642 na vred st v j 4.166 i. Skupna ohratne sredstva 579 na sredstva 250 ». Sklad obratnih sredstev 3.108 i Sklad obratnih sredstev 49 8 Investicijsko posolilo za 8. Investicijsko posolilo za obratna sredstva " obratna sredstva 4. Pasivne časovne razme- 4. Pa sl v n« časovne razme- lltve 8 C. Sredstv*« v obračunu lltve - In lru«a aktivi C, Viri »redstev v obračunu In Liiga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In diuga pasiva ln druga pasiva * *$UPC1 in druge tenntve 3.836 to. Dobavitelji ln druge 5. Kupci in druge tenntve 832 10. Dobavitelji ln druge °rui?a aktiva obveznosti 1.429 6. Druga aktiva obveznosti 438 II Druga pasiva II Druga pasiva w Skupaj: 18.367 Skupaj 18.367 Sku paj: 1.803 Skupaj; 1.803 / Računovodja košenina Maruška Predsednik UO: Albin Jakič Direktor: Alojz Maček Računovodja Mira Naroglav Predsednik UO: Jože Brečko Direktor: Stane Sribar Zaključni račun obrtne delavnice »RADIO-SERVIS«, Ljubljana, p Cankarjeva 3/1. ijuhiVJ® Radio servis Cankarjeva 3, Ljubljana. bilo ustanovljeno / odločbo MLO h, ‘Jana štev. 341 z dne 27. n. 1953. Plan podjetja za leto 195/ je bil• postavljen le “'500.00H din. realizacija plana pa je bila 16.4H8.000 dinarjev, te primerjave žvidno, <1° Je podjetje plan preseglo za 22.2 % ali vrednostno 2.988.000 din. prečno je bilo zaposlenih v letu 1957 17 delavcev ln 10 vajencev. Poslovno leto £1 je podjetje z uspehom zaključilo. \ ^VA BILANCA na dan It. decembra 1957 ^ Naziv postavke Znesek v 00U din Naziv postavke • Znesek v 000 din A. viri osnovnlb t ,u ll,očena sredstva } l°nv,l1Jln* Medstva l. UlrviSUcdle v teku l, , n* stedstva ln dru-'nvp.tlcliska sredstva m Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 3.008 3.008 1. Investicijsko posojilo ta osnovna sredstva S. Rnzn: sklad! 8.000 2.203 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 1. Drugi viri financiranja - ln vest id' - *• Ot rama sredstva Bna obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 3.614 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.925 1.479 obralna sredstva ». Pasivne časovne razme- Jltve 61 to drug. aktiv. C, Viri sredstev v obračunu *' 0^! ki druge terjatve 1.841 In druga pasiva 10. Dobavitelji tn druge aktiva obveznosti 600 11. Druga pasiva s»^__ Skupaj: ».973 Skupaj: ».973 ——lovoaja: Glinšek Predsednik UOl Stoja" Jean Direktor: Jote ličar Zaključni račun gostinskega podjetja »PRI LOVCU«, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 1 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo 414 52 z dne 16. avgusta 1952 ter registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču. Z odločbo OLO Ljubljana-Center St. 03 4— 3021/1 z dne 22. junija 1957 Je bil Izločen lz sestava podjetja biffe Vrhničan, ki je poslal samostojno gostišče. Sprememba sc je izvršila pri Okrožnem gospodarskem sodčku 28. avgusta 1957. V letu 1957 Je z 16 delavci ln uslužbenci pocijelie napravilo prometa 22,400.000 dinarjev ter prekoračilo plan za 7 %. AKrrVA bilanca na dan 31. decembra 1957 pasiva Zap. it Naziv postavke Znesek v 000 din 78*p' Na. iv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Vili osnovnih m izločena sredstva ln Izločenih sredstev i. Sklati csrovnih sredstev 1.190 l. Osnovi« * sredstva 8 Investicije v teku 1.190 1 Investicijsko posojilo ta osnovna sredstva S. Izločena stedstva m dru- •6.159 ga Investlcliska sredstva 1.632 4. Do goročno posojilo za financiranje Investicij — ». Drugi viri financiranja investicij - B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredll za obrat- 6. Skupna obralna sredstva 8.136 na sredstva — 1. Skldd obratnih sredstev 62 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva — ». Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jitve — In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Kupe) m druge terjatve 157 to. Dobavitelji In druge 6. Druga aktiva obveznosti 1.704 tl Druga pasiva Skupaj: 6.115 Skupaj 5.115 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Danica Jele Marica Breme« Jurij Krlscl Zaključni račun bifeja »KRIŠTOF«, Dol. Logatec GostlSče posluje samostojno od 1. Januarja 1957. V poslovnem letu 1957 je bilo ustvarjenega prometa 5,607.361 din, zaposleni pa sta bili 2 osebi. AKTIVA BILANCA na dan $1. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Z5LP Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna viri osnovnih to izločena sredstva ln Izločenih sredstev l. Osnovna siedstva 109 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posolilo za 109 2. Investicijsko posolilo za osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- S. Razni skladi 216 ga investicijska sredstva 219 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi viri financiranja tnvesuci' tj. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- l Skupna obratna sredstva 610 na sredstva T. Sklad obratnih sredstev 6. Investicijsko posojilo za 15 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 200 C. Sredstva v obračunu jltve — ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 1. Kupci m druge terjatve 34 16. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktiva 45 obveznosti 477 11. Druga pasiva Skupaj: 1.017 Skupaj: 1.017 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: Mimi Dolenc , * Mira Župančič Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., Dob pri Domžalah Zadruga le svoje poslovanje zaključila z 1,400.000 din čistega dobička, ki ga Je ral poredila v Investicijski, obratni ln druge sklade, AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASlVi Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 dic A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investiclie v teku 2.233 273 ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2.233 2. investicijsko posojilo ta osnovna sredstva 8. Izločena sredstva ln dru- 2.093 3. Razni skladi 4.676 ea Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo ta financiranje Investicij 5. Drugi tiri financiranja Investicij 273 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kiedlt za obrat- i. Skupna obratna sredstva 4.578 na sredstva t. Sklad obratnih sredstev 6. Investicijsko posojilo za 2.09» obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C« Sredstva v obračunu jltve ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Kupci ln druge terjatve 3.476 10. Dobavltelll In druge 6. Druga aktiva 571 obveznosti 3.655 tl Druga pasiva 389 Skupaj: 13.226 Skupaj: 13.226 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Miha Rihter Pavel Orehek Zaključni račun trgovskega podjetja »POSTREŽBA«, Hrastnik Podjetje obstoja od leta 1951 ln Je Imelo zaposlenih v letu 1957 21 oseb. Prometa je ustvarilo 154,055.440 din, kar znaša 117% planiranega prometa. V letu 1957 Je podjetje nabavilo za 1,056.659 din osnovnih sredstev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naztv postavke Znesek v 000 din *. Osnovna ln Ifločcna sredstva A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1.718 L Sklad osnovnih sredstev 1.716 L Osnovna sredstva L Investicijsko posojilo ta l. Investicije v teku osnovna sredstva 1.887 8. izločena sredstva m dru- 1.437 8. Razni skladi ga Investicijska sredstva L Dolgoročno posojilo ta financiranje investicij S. Drugi viri financiranja - Investicij B, Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev t Banka - kredit za obrat- t. Skupna obratna sredstva 4.130 na sredstva 19.664 f. Sklad obratnih sredstev 6. investicijsko posojilo za 586 obratno sredstvo 1. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve 53 ln druga aktive C Viri sirdsiev v obračunu ‘ ln druga pasiva 3. Kupci tn druge terjatve 2.319 10. Dobavitelji In druge 6. Druga aktivo 21.327 obveznosti 7.023 Skuoaj: ll Druga pasiva 30.931 Skup«) • 30.931 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: Edvard Selan Janko Hojnik Franc Srgen Zaključni račun »UMETNE VALILNICE«, Ljubljana-Sentvld Podjetje je doseglo v letu 1957 135% v primerjavi s planom. Delavski svet in upravoj odbor sta imela svoje zasedanje redno ln so se tekoči problemi reševali spro" Podjetje zaposluje povprečno 15 delavcev ln uslužbencev, I AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASlV* Sgt|>' Naziv postavke Znesek v 090 din 7gJp' Naziv postavke Zncsclf v 000 dlfl A. Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločena sredstva in Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 1.444 1. Osnovna sredstva 1,444 i. InveslicHsko posojilo za 1. Investiclie v teku osnovna sredstva 1. Izločena sredstva ln dru- S. Razni skladi 3.544 ga Investlrliska sredstva t.888 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi viri financirani« investicij B. Obratno sredstvo B. Viri obratnih sredstev 6 Banka - kredit za obrat- t. Skupna obratna sredstva 1.888 na srod.stva 425 7. Sklad obratnih sredstev 633 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C, Sredstva v obračunu jltve ln dinga aktiva C. Viri srtMistov v obračunu In druga pasiva 8. Kupci In druge terjatve 012 to. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktiva 1.417 obveznosti 63$ ll Druga oaslva Skupaj: 6.879 Skupaj: 6.819^ Računovodja: Predsednik UO- Direktor: Dora Korenčan Lma Praznik Franc Gerdcn Zaključni račun podjetja »MEDENJAK«, Ljubljana, Milana Majcena 13 Podjetje Je bilo ustanovljeno 30. septembra 1946. Bavt se z Izdelavo vseh vrst slaščic ln suhega peciva. Realizacija Je znašala 14,927.466 din ln Je za 3 višja nad postavljenim planom. Povprečno Je bilo zaposlenih 12 oseb. Poslovanje podjetja je bilo zadovoljivo, vse obveznosti pa so bile v redu In celoti poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. J., Lukovica V letu 1957 Je Imela zadruga 113,413.000 din prometa ln sicer v trgovini s potroSaJjj blagom 50,021.000, odkupu kmetijskih pridelkov ln lesa 52,152.000, promet obrtnj obratov 11,210.000 din. V letu 1957 Je bilo povprečno zaposlenih 21 delavcev ln us,u bcncev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PA3,V^ Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna A. vin osnovnih to izločena sredstva ln Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 1.979 1. Osnovna sredstva 1.979 L Investicijsko posolilo ta t Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva tn dru- 3. Razni skladi 69» 50 investicijsko sredstva 470 1. Dolgoročno posojilo ta financiranje Investicij 8. Drugi vtrl financiranja Inve itletl B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obral« t. Skupna obratna sredstva 1.381 na sredstva f. Sklad obratnih sredstev 1. Investicijsko posojilo za 549 310 obratna sredstva 1. Pasivne časovne razme- “ C. Sredstvi v obračuna ln druga aktiva Jltve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Kupci In druge terjatve 572 10. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktive 93 obveznosti 904 11. Druga pasiva 2 Skupaj: 4.496 Skupaj: 4.496 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: ‘^p’ Naziv postavke Znesek V 009 din 75t.P Naziv postavke Znese*, v 000Jr, A. Očnovna Viri ofinovnlb m Izločena sredstva tn Izločenih sredstev 11. It* l. Osnovna sredstva 21.621 l. Sklad osnovnih sredstev L Invcstlctlsko posolilo za « Investicije v teku osnovna sredstva 1.675 1. Izločena sredstvu In dru- 3.708 8. Razni skladi 4.43« ga Investlrliska sredstva L Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 1. Drugi vlil financiranja - InvestlcH 833 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat« 7.00» 63) 6. Skupna obratna sredstva 11.465 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 6. Investicijsko posojilo ra obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 9l C. Sredstva v obračunu In druga aktiva jltve C. Viri tieilslev v obračunu In druga pasiva 1. Kupci ln druge terjatve 9.641 10. Dobavltelll tn druge "Hi s.«2 17.45*^ 6. Druga aktiva 992 obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj: 47.431 Skopa Ji Računovodja: Predsednik UOi Direktor: Leblnger Hinko Ivanka Zalta Janez Florjančič Feliks Peterka Andrej Mav Milan Rugelj