"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto_____________________ $3.00
Za pol leta____________________________1.75
	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . * .	• •
Let. 4. Št. 179.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, SEPTEMBER 11TH, 1946.	Price 5c.	Vol. 4. No. 179.
KAKŠNA RAZLIKA MED VOLITVAMI V BOLGARIJI IN GRČIJI
Sofija, 9 sept. — Glasom tukaj-šnih poročil, so nedeljske volitve, ki so imele odločiti v Bolgariji v-prašanje "Republike ali Monarhija" so se vršile v popolnem redu in miru. Ogromna večina volilcev se je udeležila volitev in glasovala za republiko.
Za republiko je glasovalo 3, 801, 160, za monarhijo pa komaj 171.-000.
Toda značilo je zabeležiti razliko izmed volitev v Bolgariji in Grčiji. Medtem ko so se volitve v Bolgariji vršile v najlepšem redu in brez terorja, so se v Grčiji vršile pod strahovlado monarho-fa-šističnih teroristov in tujih bajonetov. če bi torej bila resnica to, kakor piše dnevne časopisje, da pod sovjetsko kontrolo nima nihče pravice voliti drugače kakor je po
volji samo Komunistom, tedaj zagotovo ne bi moglo doseči število 171.000 volilcev za monarhijo v Bolgariji. Resnica je torej prav narobe, da je v Bolgariji vladala popolna svoboda in da so se volitve vršile tako kakor zahtevajo demokratični principi, medtem da je v Grčiji vladala strahovlada monarho-fašističnih teroristov.
George Dimitrov je včeraj naznanil, da Bolgarija ne bo postala Sovjetska republika. Privatna lastnina je zajamčena in Ljudska republika Bolgarija bo negovala interese bolgarskega naroda. To je odgovor gotovim krogom, kateri ob vsakih volitvah, kjer ni podlage za teror in nasilje, napovedujejo "diktakturo", katero pa prav sami prakticirajo pri vsakem v-prašanju, če je to v mednarodnih ali domačih zadevah.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA PRIDE NA KONGRES AMERIŠKIH SLOVANOV
Jugoslovanska delegacija pride na
New York — Dne 20, 21 in 22 septembra se vrši tretji Kongres ameriških Slovanov v New Yor-ku. Kongresa se udeležijo številne delegacije raznih ameriških slovanskih organizacij in društev, kakor tudi iz Kanade.
Medtem Izvršni odbor Kongresa ameriških Slovanov naznanja, da se udeleži Kongresa jugoslovanska delegacija. Delegacijo sestavljajo naslednji ugledni predstavniki kulturnih in političnih kongres ameriških Slovanov — —
Farmerji na zapadu zastavkali
Edhonton, 9 sept. — Alberta Farmers Union in United Far-mers of Canada, sta zadnjo soboto oklicali stavko. Računa se, da je zastavkalo okrog 100.000 farmer-jev v Alberti in Saskatchewanu zaradi prenizke cene farmerskim produktom.
Kot znano pred nekoliko tedni prej, marmerji so poslali v Otta-wo delegacijo z namenom, da posreduje pri federalni vladi, da bi se vzpostavilo posebni odbor, ki naj bi preiskal zadeve zaradi cene farmerskim produktom. Cena produktom, ki jih farmerji prodajajo posebnim trgovcem je daleč izpod cene potrebščinam, ki jih kupujejo farmerji v trgovinah. Njihove zahteve so, da bi se cene uredile sorazmerno z cenami drugih potrebščin.
Napram tozadevnim poročilom farmerji so zastražili vsa pota, ki vodijo v mesta. Farmerska tržišča so postala prazna in kupiti se ne more drugega kakor mleko, maslo in drugo hrano, katero je nemogoče držati dalj časa. Za prodajanje teh stvari je izdala dovoljenje farmerska unija.
Medtem vladni krogi se hladno ponašajo napram zahtevam far-merjev, sicer po znanem starem prakticiranjem, enostavnim ignoriranjem. In kot rezultat take politike vladnih krogov, se vrstijo številne stavke delavcev in far-merjev, ker nočejo sprjeti enostavnih miloščin.
ustanov nove Jugoslavije:
Marijan Stilinovič, odgovorni urednik "Borbe", Bogoljub Rapa-jič, odgovorni urednik "Srbske Reči", Nikola Ripčič, šef oddelka za tisk pri Prezidiumu Ljudske republike Hrvatske, Stanko Ška-re, minister v vladi Hrvatske, So-so Gavrilski, pomočnik ministra za narodno zdravje Ljudske republike Macedonije, ter predstavniki Ljudskih republik: čeda Mindero-vič, Dobrosav Tomaševič, Jano Smole, Niko Miličevič, Milan Bur-sač in Blaž Markovič.
Kongresa se udeležijo predstavniki drugih bratskih slovanskih držav Sovjetske zveze, Poljske, Čehoslovaške in Bolgarije.
Dne 22 septembra se vrši veliko zborovanje v Madison Squere Garden ob 2 uri popoldne.
Jugoslavija ne more podpisati vsiljeno mirovno pogodbo - Kardelj
Pariz, 9 sept. — Podpredsednik zvezne vlade FLRJ in vodja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, Edvard Kardelj, je zadnjo soboto podal jugoslovansko mišljenje o bodoči jugoslovan-sko-italijanski meji rekoč: "Jugoslavija ne more sprejeti mirovne pogodbe z Italijo zasnovano na priporočilu Sveta ministrov za zunanje zadeve."
Njeno mišljenje se bazira na stališču, da Trst, Gorica in ostali del Julijske Krajine, katere se hoče nasilno odtrgati od prirodne-ga jugoslovanskega zaledja, morajo pripadati Jugoslaviji. Trst je z ekonomskega gledišča neposredno povezan z Jugoslavijo in državami v njegovem neposrednem zaledju, katerim služi kot mednarodna luka.
Odgovarjajoč na pripombo ameriškega senatorja Connaly, kateri seveda odločno zagovarja anglo-ameriško tezo, ko je dejal, da bi taka rešitev zgornjega vprašanja vodila v novo vojno, Kardelj je dejal:
"Mi se strinjamo z senatorjem Connaly-jem, da teritorijalne zahteve vodijo v vojno. Toda nastane vprašanje po kakšni osnovi on pride do takega zaključka? Komu naj sliši njegov apel. Mi smatramo, da je nepotrebno naslavljati nam tak apel — mi smo žrtev. Mi nismo nikdar vodili agresivno vojno. Mi zahtevamo našo lastno zemljo — zemljo, katera je odtrgana od nas z strani agresorjev. Senator Connaly je moral nasloviti svoj apel Italiji, in ne nam."
Ukrajinski delegat, profesor Petrovski, v teku razprave je priporočil, da se sprejme predlog beloruske delegacije, kateri dolo-
ča, da Gorica in celo obrežje pripade Jugoslaviji. "Umetno napravljeni koridor okrog Trsta, ki se ga daje Italiji ,spreči Jugoslaviji izhod na morje" — je dejal Ukrajinski delegat.
Kakor razvidno iz tozadevnih poročil, do končnega zaključka v
pogledu rešitve vprašanja Trsta in Julijske Krajine, ni prišlo v teku teh zasedanj. Toda jugoslovanska delegacija podprta z strani čehoslovaške, Ukrajinske in Beloruske delegacije, odločno vztraja na stališču, da Trst in Julijska Krajina pripada Jugoslaviji.
V TRSTU PO ULICAH ZOPET TEČE KRI
Trst, 9 sept. — Zavezniška vojaška policija je včeraj izvedla brutalni napad na jugoslovanske prebivalce, ko so se ti udeležili velike ljudske demonstracije ob prvi obletnici po vojni v znak ljudskega odpora proti fašizmu v Julijski Krajini in pa strmogla-vitve Musolinijevega fašističnega režima. Policija je poleg navala s pendreki tudi streljala na množico in pri tem je bilo ranjeno nekoliko desetič udeležencev demonstracije.
Podobna demonstracija se vršila v Gorici, kjer je zavezniška policija prav tako brutalno navalila na demonstrante in uporabila orožje.
Narod po celi Julijski Krajini je zahteval dovoljenje za proslavo prve obletnice ljudskega odpora. Toda zavezniške oblasti namsto da bi dajale zaščito ljudstvu, ki s^ je borilo v vojni proti fašizmu, so postavile vojaške straže na vseh potih iz vaseh v mesta z namenom, da bi sprečile narod od vdeležbe proslav.
Po končani demonstraciji izvedena je aretacija jugoslovanskih državljanov in vojakov. Z aretacijo se je začelo potem, ko je neki provokator vrgel bombo, katera je ranila nekoliko zavezniških vojakov in civilistov. Do sedaj v
kolikor je znano, je aretirano šest jugoslovanskih vojakov in 22 civilistov.
Toda strašenje se je pojavilo tudi v tržaških lukah in sicer z prisotnostjo nadaljnih zavezniških bojnih ladij. Z bojnimi ladjami sa izvaja strašenje naroda, kateri se pa neustraši vseh drznih provoka-cij in brutalnih napadov, da izrazi svojo voljo in zavest, da želi postati svoboden in enakopraven v družbi narodov Jugoslavije.
Mornarji zastavkali
V raznih pristaniščnih mestih v Združenih državah zadnjo soboto je bila oklicana stavka mornariških delavcev, ki so jo odredile unije AFL kot protest proti odločitvi vladnega mezdnega odbora, ki je zanikal delavcem mezdna zvišanja, ki so jim bila v nedavnih pogajanjih priznana. Na stavki se nahaja okrog pol milijona mornariških delavcev.
Računa se, da stavka mornariških delavcev zajeme lahko še druga mornarska področja, katerih število bi doseglo do milijon mornariških delavcev. CIO unije so podprle stavko mornariških delavcev, članov AFL.
Izjava
veleposlanika Kosanovica in nadaljna kršitev jugoslovanske državne suverenitete
Ponovna provokacija ob jugoslovanski meji
Beograd — Zadnji četrtek se je pojavilo nad jugoslovanskim ozemljem grško letalo, katero je krožilo okrog brez kakega dovoljenja, na kar je bilo prisiljeno se spustiti na zemljo pod pritiskom jugoslovanskih lovskih letal.
V letalu so bili najdeni aparati za slikanje, dva topa, dva mitra-ljeza in 4000 nabojev ter zemljevid jugoslovanskega ozemlja.
Letalo se je nahajalo nekih 15 kilometrov na znotraj jugoslovanske meje, ter krožilo nad mestom Djevdjelija.
Ta ponovna provokacija se je vršila zgodaj v jutro dne 5 septembra ob 5.40 uri.
Veleposlanik FLRJ Sava N. Kosanovič v Washingtonu, kateri se nahaja v Parizu kot član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, je podal izjavo v zvezi dogodkov z ameriškimi letali na jugoslovanskem teritoriju. V tej izjavi veleposlanik Kosanovič navaja gotove razloge, ki so na podlagi zračnega incidenta poslužili za napetost odnošajev z strani a-meriških oblasti napram Jugoslaviji. Ta izjava, ki jo je podal dne 24 avgusta, se glasi:
"V zvezi z dogodki zadnjih dni, ki jih mi vsi globoko obžalujemo in kateri so dovedli do sedanje napetosti med ameriško vlado in Jugoslavijo, "New STork Herald Tribune" piše:
V ameriških krogih se v splošnem veruje:
1	— da dva zračna incidenta nista bila zgolj "nezgodi".
2	— da nista bila posledica nervoze posameznih jugoslovanskih pilotov ali pa jugoslovanskih vladnih uradnikov.
Je sicer tehtano mišljenje članov ameriške delegacije, da sta bila dva zračna incidenta izvršena vsled treh razlogov. Prvi od teh, da se določi kako hitro in kako krepko bo delovala ameriška delegacija v nadaljnih spletkah v coni ob italijansko-jugoslovanski meji. Drugi razlog je bil, da se ugotovi do kakšne meje bo ameriško javno mnenje podpiralo ameriško delegacijo in vsako njeno podvzetje, ki bi ga podvzela na mirovni konferenci. In tretji, da se prouči moč drugega dela ameriškega javnega mnenja, ki zagovarja tezo, da Amerikanci nimajo opravka v teh pokrajinah na nobeden način.
Takšen je bil površno ton ameriškega tiska napram Jugoslaviji v zadnjih dneh, če bi pri tem tudi ne omenili nasilne izpade, ki so bili naperjeni proti Jugoslaviji.
Jaz gotovo dobro poznam moj jugoslovanski narod in obenem imam zadostno znanje o ameri-kancih, da sem zmožem zagotovi-
ti, da so takšni zaključki temeljito zavijanje dejstev in da ne morejo doprinesti podpore k ugotavljanju resnice.
Gotovo je, da nikdo v Jugoslaviji ne misli, da se bo položaj naše države na mirovni konferenci, kjer se rešujejo izredno važne zadeve, za nas«— izboljšal ali omilil vsled dogodkov, ki so se ravnokar dogodili. Zatorej je namernega zavijanja dejstev namen pripraviti podlago za napačno mišljenje o Jugoslaviji.
Zakaj? Zato, da bi bili odnošaji težavnejši med nami Jugoslovani in med silo, od katere je danes odvisen svetovni mir — USA — med silo, z katero mi nismo nikoli imeli nikakšnega spora in z katero smo vezani z neštetimi členi, vključno z zvezo krvi.
Novejši dogodki, ki so se dogodili v zvezi z ameriškimi letali 30 milj na znotraj Jugoslavije, so posledica napete atmosfere, katero pa nekateri krogi nameroma podžigajo, da bi povzročila eksplozijo.
Splošni javnosti je znano, da se v Trstu in skozi celo cono "A", kakor tudi po vsej Italiji in Avstriji pod varstvom zavezniških oblasti v begunskih taboriščih nahajajo najstrašnejši vojni zločinci, katerih zločini proti zavezniških stvari ne morejo biti predmet dvoma. Med temi je Ante Pavelič, najdrznejši evropski quisling. V teh taboriščih se trenirajo vojaški kvizilingški oddelki, nosijo odkrito svoje fašistične znake itd. Ena sama stvar je, kar ti elementi želijo — je vojska. Drugače si ti elementi ne morejo misliti na podaljšanje življenja. Kar je pa še manj mogoče verjeti, je to, da so nekateri teh elementov zaposleni kot svetovalci pri odgovornih zavezniških uradnikih v teh delikat-nih conah. To dejstvo se ne more smatrati kot nevednost.
To bi bilo v zvezi z vrsto dogodkov, kateri so se zgodili v coni "A" in v vrsti dogodkov v katerih so bili jugoslovanski držav-
ljani in vojaški častniki napadani in umorjeni, ter katerim dogodkom se je obračala pozornost zavezniških oblasti z številnimi notami od jugoslovanske vlade med 12. marcem in 27 julijem 1946, toda brez uspeha. (Skupna preiskava v slučaju umora dveh jugoslovanskih vojakov na jugoslovanskem ozemlju, je bila celo odklonjena) itd. itd.
deležna podpore teh, kateri so izgubili vojno in katerih edino upanje leži v tretji svetovni vojni — se more odstraniti edino le z odkritosrčnimi odnošaji med velesilami. Mi, Jugoslovani želimo mir. Mi, smo vedno branili same sebe. Mi hočemo od ameriškega naroda, do katerega smo vedno gojili odkritosrčno prijateljstvo, da nas razume in se nepristransko izogiblje napačnih zaključkov, kateri so nasprotni temeljnim principom za
HAMILTON BORBENO PODROČJE ZA PRAVICE VSEH DELAVCEV
Hamilton — Dvomesečna stavka kovinarskih delavcev, se nadaljuje. Na vseh vhodih v tovarno, kjer je ostalo okrog 1000 stvako-lomcev od skupnega števila 3000 kovinarskih delavcev, so postavljene piketne straže, ki stražijo noč in dan glavne vhode v veliko tovarno jeklarskega trusta. Med stavkarji, njihovimi družinami vlada izredno dobra in trdna morala ter borbena odločnost zmagati pri svoji zahtevah.
Vsi dosedanji poskusi oblasti in jeklarskega trusta, da bi prisilili delavce, da bi sprejeli mizerne pogoje za povrnitev na delo, so se izjalovili. Pa tudi strašenja z policijo mestno, zatem provincijalno in federalno policijo, se niso obnesla. Stavkarji so kot v odgovor na vse to, še bolj tesno in odločno združili svoje vrste na piketni straži ter z tem prav tako prisilili do kraja nazadnjaški element "stavkolomce", da so morali o-stati v tovarni po noči in po dnevu. Kompanija je dovažala istim hrano z pomočjo letal in tudi z parniki po jezeru, katero zavzema skoraj eno tretjino prostora ob tovarni na vzhodni strani.
Zadnjo soboto je kompanija naznanila, da izide iz tovarne 500 stavkolomcev. In res. Popoldne v soboto so se na Wilcox izhodu po-
javile prve skupine stavkolomcev, katere so bile deležne zgražanja in klicev z strani miroljubnih stavkarjev in mestnega prebivalstva. "Ko bi samo videli", je pripomnil neki stavkar, "ko so šle te nazadanjške duše z povešenimi pogledi mimo piketne straže. Nič bolj prizornega ne more biti za sramoto, kakor gledati oči v oči stakolomcem, ki so se prodali interesom jeklarskega trusta proti svojih in v splošnem delavskih interesov.
Značilno je pripomniti, da na več krajih so napisi: "Bodite previd ni pri delu". Toda, če primerjamo ta značilen napis v primeru zahtev delavcev in pa velikih dohodkov jeklarskega trusta, šele tedaj bomo spoznali, kako varljiv je ta napis in kako se v prakticiranju na delu, pa posebno pri plači neu-pošteva.
Gotovi pregovori, ki so v teku, navidezno kažejo skorajšni sporazum. Toda delavci ne bodo odnehali dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve, da dobe zvišano plačo 15 centov in pol na uro, priznanje unije in še druge delovne predpogoje.
Na kratko povedano, borba kovinarskih delavcev v Hamiltonu, je borba vseh delavcev v deželi. Zato jim je treba pomagati, da zmagajo.
VLADA PRISILJENA SPREMENITI SVOJE STALIŠČE NAPRAM STEELCO
Ottawa, 9 sept. — Glasom tu-kajšnih poročil, federalna vlada z ozirom na stavkovno situacijo kovinarskih delavcev, je prisiljena spremeniti svoje stališče napram jeklarskemu trustu.
Stavkarji v Hamiltonu so včeraj enoglasno zavrnili kompanijsko in vladno ponudo, 11 in pol centi, ter so ostali odločni pri svojih zahtevah za 15 in pol centi zvišanja mezdne lestvice. To zahtevo bazirajo na podlagi, da je vlada dovolila kompaniji zvišati ceno pet dolarjev po toni železa, medtem ko je prezrla fakt, da bi istočasno se delavcem zvišalo plačo sorazmerno s nastalimi življenskimi in gospodarskimi razmerami.
Tudi v Saut Ste Marie in Sydney, Nova Scotia, stavkarji so enoglasno zavrgli ponudo kompanije.
"Federalna vlada smatra", kakor piše H. R. Armstrong, "da so
daleč večje stvari v nevarnosti, kakor pa recimo, če bo ljudstvo dobilo gotove izdelke, kot so avtomobili, pralne mašine, štedinlniki itd. Po njegovom mnenju, ekonomsko življenje visi na niti od izhoda stavke kovinarskih delavcev sedaj na stavki, če je torej zadeva tako resna, kakor pove omenjeni dopisnik, federalna vlada ni smela dopustiti, da bi prišlo do stavke, ampak pritisniti jeklarski trust, da prizna zahteve delavcev, ki so sorazmerno na ogromne dohodke kompanije zelo zmerne.
Toda stavka jeklarskih delavcev je vprašanje, ki je tesno v zvezi z povojnim programom. Namreč vlada je za časa vojne obljubila zagovarjati načelo primerne plače za delavce, da si pa sedaj, ko je treba faktično izvajati dane obljube, ne kaže naklonjenost napram delavcem, temveč kompa-nijskim trustom.
Britanija podpira oživetje fašizma v Grčiji
Ti dogodki so bili opremljeni z raznimi poročili iz Rima in Trsta, katere smo se skupno boril;.
ki smo jih čitali v raznih ameriš- -
kih časopisih skozi zadnje dva meseca, kot n. pr, to: "Tito je bil smrtno ranjen", in "Kardelj je bil kidnapan", ali pa "katoliški duhovniki se ubijajo v Jugoslaviji", itd.
Tragična, obžalovanja vredna nezgoda ne sme biti povod, da bi služila sovražnikom miru.
Nato neprestani poleti nad jugoslovanskim teritorijem brez potrebnega predhodnega obvestila, kljub dejstvu, da so bili ponovno in ponovno naslavljani protesti in se je obračala pozornost britanskih in ameriških oblasti na te dogodke. Samo v dobi od 16. julija do 8. avgusta je bilo napravljenih 172 poletov med temi 87 bombnikov, 40 bojnih letal, 45 transportnih letal brez vsakršnega dovoljenja ali pa obvestila jugoslovanskim oblastem.
Na 22, 23 in 24 julija je vsak dan letelo po 11 bombnikov. Na 7. avgusta je letelo 11 letal, vključno trije bombniki in 7 bojnih letal. Na 8 avgusta ponovljen je polet z tremi bombniki in 3. bojnimi letali.
Temu je sledilo ojačanje ameriškega vojnega brodovja v sredo-zenskem morju in druge podobne poteze v smislu prikritih izzivanj.
Končno je bilo prepričanje, da so vse jugoslovanske zahteve naslovljene zaveznikom naletele na stališče, katero ne more nuditi drugega kakor prepir in podžigati v-zroke za malo državo kot je Jugoslavija, da postane nervozna.
Psihoza — katera se je ustvarila v svetu po gotovih krogih in je
SEZNAM KOMUNIKACIJ PRED NEZGODO
12. februarja. So jugoslovanski uradniki formalno obvestili britanskega vojaškega atašeja v Beogradu o zavezniških, v glavnem britanskih, kršitvah jugoslovanskih mej po letalih.
17. februarja. Je bila poslana nota britanskemu vojaškemu atašeju v protest nadaljnim kršitvam. Odgovor je bil negativen.
♦
28. februarja. Jugoslovanski
Strateško militarna zasedba vojnih baz z strani anglo-ameri-škega bloka proti Sovjetski zvezi in demokratičnim silam v Evropi, se izraža v takozvanih "volitvah" v Grčiji, ki so se vršile pod strahovlado rojalistov in fašistov, podprti z britanskimi okupacijskimi četami.
Rezultat "plebiscita" za ali pro-
žarko Bunčič, predsednik ZOJSA
Iz urada Združenega odbora ju-žnoslovanskih Amerikancev se poroča, da je Zlatko Balokovič, predsednik tega odbora dospel dne 27 avgusta v London, odkoder se je Ambasador v Londonu je izročil j po nekaj dneh podal v Pariz, kjer protestno noto, naštevajoč podrob- | se bo ustavil na mirovni konfe-
nosti o poletu "Spitfire" poleta nad Jugoslavijo dne 11. 16. in 26. februarja.
1.	marca. Je bila poslana nota britanskemu ambasadorju v Bel-gradu z zahtevo, da se nadaljni nedovoljeni poleti prenehajo.
2.	marca. Britanski urad za zunanje zadeve v Beogradu je odgovoril, da mu je nemogoče ugotoviti polete, toda posadkam letal je bilo naročeno, da naj ne delajo takih poletov.
1. aprila. Britanski urad za zunanje zadeve, odgovarjajoč na noto od 28. februarja rekoč; "gotovi britanski aeroplani so bili prisiljeni leteti nad Jugoslavijo v-sled slabega vremena", in je iz-
renci ter nato odpotuje v Jugoslavijo, kjer bo dal 20 violinskih koncertov in se udeležil Vse-slo-vanskega kongresa, ki se bo vršil
v	decembru mesecu v Belgradu. Za začasnega predsednika Združenega odbora je bi v Balokoviče-
vi	odsotnosti izvoljen Žarko Bunčič, vodja naprednih ameriških Srbov in znani odvetnik iz Akrona, Ohio.
rekel obžalovanje.
1. aprila. Maršal Tito v svojem govoru v državni zbornici (Ljudski skupščini) pri pregledu letal- i pisali v povest: Britanske okupa-
ti povrnitve kralja, ne more dokazati tisto razliko, katero se za-paža pri volitvah, izmed mornar-histične in republikanske oblike vlade, ampak kaže, da so britanske okupacijske čete služile kot sredstvo za zagotovitev povrnitvi kralja na prestol.
Okrog 500.000 državljanov od 2 milijona upravičenih volilcev, ni moglo voliti samo zato, ker njihova imena niso bila registrirana na volilni listi. Tisoči volilcev so bili enako sprečeni z strani monarho-fašističnih teroristov pri volilnih skrinjicah.
Dnevno časopisje je povečevalo izid volitev "dva napram enemu" vprid povrnitve kralja. Toda nikjer niso bili objavljeni končni rezultati razen iz posameznih okrožij in sicer takih, ki so pod vplivom grške profašistične reakcije. Celo v takih okrožjih z ozirom na okolščine in nasilje, ki je vladalo pred volitvami in posebno v pred-večerju volitev, je bilo primerno število volilcev, ki so glasovali proti mornarhiji za republiko.
Demokratično gibanje je nazva-lo volitve kot en najbolj sramotni teroristični falsikat in zahteva temeljito preiskavo potom sodišča. Sodišču so dostavljeni resnični podatki iz posameznih okrožij, kjer so faktično dosegle večino demokratične sile, dočim so monarho-fašisti večino pripisali za kralja.
"Bodoči zgodovinarji T>odo za-
skih nezgod je opozoril in zahteval da naj "odgovorni krogi storijo konec takemu postopanju vojaš-(Dalje na 4 str.)
cijske čete po drugi svetovni vojni so postale reševalci umirajočih mornarhij in fašističnih ostankov."
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov listaj 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Stara Churchillova igra
Jugoslavija ne zahteva ničesar kar ni njenega
Edvard Kardelj, podpredsednik zvezne vlade FLRJ in vodja delegacije FLRJ na mirovni konferenci v Parizu, kateri tako neustrašeno in odločno zagovarja interese narodov Jugoslavije in zlasti Julijske Krajine in Trsta, pravi, da Jugoslavija ne zahteva ničesar kar ni njenega. Vse kar Jugoslavija zahteva je to, da se ji povrne njeno zemljo, spoštujejo njene meje kot zaveznika, ki je toliko žrtvoval za stvari zmage Združenih narodov nad fašizmom.
Glede internacionalizacije Trsta, kakor določa sklep ministrov za zunanje zadeve, Kardelj pravi naslednje:
"Pariški sklepi odvzemajo Jugoslaviji njen prirodni in najvažnejši izhod na morje — Trst, istočasno pa ga izolirajo od zaledja in obsodijo tako na gospodarski propad. Jasno je, da taka rešitev nima opravičila niti iz gspodarskega, niti iz političnega, odnosno etničnega stališča."
"Mi, ne zahtevamo od nikogar", pravi Kardelj, "da nam dajo strateške položaje na etnično italijanskem ozemlju, čeprav bi to moralno lahko zahtevali, ker je zgrajena nova Jugoslavija na resničnih demokratičnih načelih samoodločbe in enakopravnosti narodov. Mi zahtevamo to, kar je naše, kar nas življensko in zgodovinsko nedeljivo veže z etničnega kot z narodnega in gospodarskega stališča."
Čas je, da preidemo od zavezniških besed k zavezniškim dejanjem.
"Vlada FLRJ je mnenja, da naši narodi ne morejo pristati na tak vsiljeni "mir". Zato tudi odklanja vlada j svoje zločine." pariške sklepe, v kolikor se nanašajo na Jugoslavijo."
"Ne sme se pozabiti", pravi Kardelj dalje,-"da je Jugoslavija dežela, kateri je prizadejala fašistična Italija največ gorja. Proti italijanskemu narodu nimamo maščevalnih namero v, toda povsem, kar so morali pretrpeti naši narodi od italijanske imperijalistične napadalnosti, imamo vsaj polno pravico zahtevati, da bodo ti narodi osvobojeni jarma italijanskega imperializma in da bodo lahko svobodno živeli na svoji zemlji."
Piše: PALME DUTT
(Nadaljevanje)
Zdaj je treba dobro proučiti izkušnje usodne samomorilne politike, ki je privedla do druge svetovne vojne, dobro si jih igramo zapomniti, če hočemo onemogočiti tretjo svetovno vojno. Zakaj so zmagovite sile prve svetovne vojne, ko so premagale Nemčijo, uničile njeno mornarico, letalstvo, artilerijo, tanke, ji narekovale versaljsko pogodbo in prepovedale oboroževanje, zakaj so te zmagovite sile začele takoj obnavljati silo nemškega militarizma, zakaj so zavrgle določbe versaljske pogodbe, zakaj so dovolile in celo podpirale oboroževanje Nemčije v dvajsetih letih, tako da je nemški imperializem začel ponovno groziti še z večjo oboroženo silo kakor leta 1914? Odgovor je vsakomur jasen. To je protisovjetsko sovraštvo zahodnih sil, strah pred komunizmom in ljudskimi revolucijami, to je prelom med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo. Z tem je bila ustvarjena podlaga za oživitev nemškega militarizma in imperializma, to je utrlo pot fašistični napadalnosti, razbilo Društvo narodov in privedlo do druge svetovne vojne. Za zastavo "Anti-kominterne" so fašistični banditi skrili svoje agresivne namene in izsiljevanje zahodnih imperiali-stov ter tako začeli drugo svetovno vojno. Pod zastavo "Antiko-minterne" so se zbrale vse čete napadalnosti in nasilja. Ali je mogoče verjeti, da se spet slišijo zdaj ti glasovi po tolikih letih po-kolja ter da skušajo ponovno dvigniti to sramotno zastavo? čemu dvakratna smrt od istega strupa? Politiko angleškega vladajočega razreda med dvema svetovnima vojnama, oprto na sovraštvo proti boljševizmu, so kritizirali sami oficielni zastopniki tega razreda. Podsekretar v Foreign Officeu — v ministrstvu za zunanje zadeve Anglije — R. K. Law, je izjavil v parlamentu januarju 1943:
"V dvajsetih letih med prejšno in sedanjo vojno je Nemčija igrala na karto našega strahu pred boljševizmom. Na ta način je dosegla, da je tako dolgo kopičila
Na tem temelju se je Jugoslavija odločila, da sodeluje na konferenci 21. držav, pri čemer iskreno želi, da bi se našla sporazumna rešitev. Vlada Jugoslavije je mnenja, da bi taka mirovna pogodba, ki bi bila sprejeta proti njeni volji, ne bila demokratična, niti pravična in da ne bi ustvarila pogojev za izgradnjo miru v tem delu Evrope. Iz tega razloga se vlada FLRJ nadeja, da se bo našla na mirovni konferenci sporazumna rešitev tudi v vprašanju Julijske Krajine s Trstom, če bo obstojal le deseti del one zavezniške solidarnosti in volje po uničenju napadalnosti, kakršna je obstojala za časa vojne. Če smo bili zavezniki v vojni, moramo biti zavezniki tudi pri izgradnji mini. Čas je, da preidemo od zavezniških besed na zavezniška dela. To pa ne govorimo z namenom, da bi izvajali pritisk na naše zaveznike, da nas podpirajo v nekakšnih osvajalnih zahtevah. Ne, zahtevamo samo to, da bi bili vsi zavezniki dosledni v tem, kar so proglašali v času vojne, kot svoj vojni cil, ki naj bi bil uničenje fašizma in napadalnosti, izgradnja trdnega miru, pridobitev svobode in demokratičnih pravic za vse narode."
Še lahko prispevate za X-ray aparat'
Na drugem mestu smo priobčili pregled dela in zbirne akcije za X-raj aparat, ki ga je podal odbor. V tem pregledu kakor tudi prejšnem se vrstijo posamezne naselbine takorekoč v tekmi, katera bo na prvem in častnem mestu.
Kakor razvidno so že nekatere dosegle zelo vidne rezultate. Tako n. pr. vidimo na prvem mestu do sedaj naše vrle Port Arthur--čanje. "Tisočak moramo zbrati", je bilo njihovo borbeno geslo takorekoč od samega začetka. Tudi Toronto ne zaostaja daleč zadaj, zatem Sudbury, Timmins itd. še je časa nekoliko na razpolago, da vsi tisti, kateri želijo, da se bo tudi njihovo ime vrstilo v seznamu darovalcev za X,-iraj aparat, naj torej požurijo.
Odbor je naznanil, da se kampanja zaključi z dnevom 15 septembra, kakor je bilo določeno v samem začetku. Toda nadaljni prispevki in nabiralne pole je treba poslati na naslov bodisi odbora, odnosno tajnika ali pa Svet kanadskih južnih Slovanov, ne kasneje do 1 oktobra. To je potrebno zaradi tega, ker se bodo priobčila vsa imena darovalcev za X-raj aparat na posebni strani v tem listu, enkrat po 1 oktobru. Da bi.se tudi to delo res opravilo ob času, je treba torej upoštevati sklep odbora in odposlati vse prispevke vred z nabiralnimi polarni do 1 oktobra.
V nekem uvodniku, avgusta avgusta 1943 "Times" piše:
"Pogosto se govori, da je oživitev nemškega imperializma po katastrofi leta 1918 eden temeljnih kamnov Hitlerjeve moči. Toda malo se govori o dejstvu, da so zavezniki z delovanjem proti revolucionarnemu gibanju v Nemčiji po zimi leta 1918-1919 oživeli nemški imperializem, k čemur jih je zapeljala zvita propaganda, strah pred boljševizmom."
Še vedno nam zvenijo v ušesih blazni Hitlerjevi kriki, da so Komunistične partije na svetu nevarnost za civilizacijo in svetovni mir; zemlja še ni vsrkala vse krvi številnih Hitlerjevih žrtev in zdaj, ko še ni minilo takorekoč leto dni po koncu vojne, nekateri zmagovalci oblačijo Goebelsov plašč in slišimo Churchilla, ki izjavlja, "da Komunistične partije pomenijo čedalje večjo nevarnost za krščansko civilizacijo" ali Bevina, ki pravi, "da nevarnost za svetovni mir grozi od Komunističnih partij v sleherni deželi." Kam vodi ta pot, je zgodovina že pokazala.
Kardinal Griffin je nedavno v neki svoji pridigi v westminister-ski katedrali slovesno izjavil, da je sedanji svetovni položaj hujši kakor v dobi Munchena, "da je položaj na svetu mnogo hujši kakor tik pred Munchenom." Kardinal in njegovi somišljeniki v resnici lahko presojajo položaj "slabši kakor v dobi Munchena." Ni več pogodbe s Hitlerjem in Muso-linijem, ni več upanja na grandio-zne protisovjetske križarske vojne. Hitler in Musolini ležita v prahu. Sovjetska zveza je močnejša kakor kdaj koli prej, evropski narodi so se dvignili, da prere-šetajo profašistično druhal. Nič čudnega, da zdaj kardinal in njegovi bratje tarnajo. Toda to ni namen kardinala. On, kakor tudi tisoči propagandistov, njegove vrste, vštevši londonski radio, skušajo zdaj prikazati sramotne spomine na Munchen in politiko popuščanja tako, kakor da politika prijateljstva s Sovjetsko zvezo pomeni dejansko novi Munchen sporazumi s Sovjetsko zvezo pa — munchensko popuščanje.
Bistvo Munchena in politike popuščanja je bila sovražna politika proti Sovjetski zvezi, politika podpiranja fašizma. Zdaj pa ti sleparji skušajo izkoristiti ljudski srd proti Munchenu in politiki popuščanja, da bi ponovili sovražno politiko proti Sovjetski zvezi in podprli fašizem. Toda ta prozorna kampanja ne bo preslepila množic.
Spomladi leta 1939 je Stalin v svojem govoru, kam vodi takšna
politika zahodnih imperialistov. Njegove besede je treba ponoviti zdaj spričo poskusov, da bi se v novih razmerah nadaljevala stara politična linija. Stalin je dejal na XVIII. kongresu VKP(b):
"Nedavno jasna značilnost nove imperialistične vojne je tudi to, da še ni postala splošna svetovna vojna. Vojskujejo se napadalne države, ki na vse mogoče načine zadevajo ob interese ne-agresivnih držav, predvsem Anglije, Francije in Združenih držav Amerike, medtem ko se te države umikajo ter dajejo koncesijo za koncesijo napadalcem.
Čemu je treba pripisati ta enostranski in čuden značaj nove imperialistične vojne?"
Ko je Stalin pojasnjeval smisel politike "neintervencije", je odgovoril :
"Politika neintervencije odkriva določeno željo in namen, da bi ne-ovirali napadalcev pri njihovem nevarnem početju: da bi ne ovirali n. pr. Japonske v vojni proti Kitajske ali bolje rečeno proti Sovjetski vezi: da bi ne ovirali Nemčije pri njenih namenih v Evropi, da bi je ne ovirali v vojni proti Sovjetski zvezi; da bi dopustili vojskujočim se državam globoko zabresti v vojno; da bi dopustili, naj bi druga drugo čim bolj izčrpale in ko bi na obeh straneh dovolj izkrvaveli, bi nastopili na prizorišču z novimi silami, nastopili seveda "v interesu miru" in narekovali pogoje oslabelim vojskujočim se državam."
Stalin je končal svoje govor s Svojim slovitim opominom, da se "velika in nevarna igra, ki so jo začeli pristaši politike neintervencije, lahko konča zanje s hudim fiaskom." To analizo je treba imeti pred očmi zdaj, ko vidimo, da se ponovno pojavljajo tendence v sprefnenjenih razmerah: zakaj ta analiza meče jasno luč na vlogo najbolj reakcionarnih skupin zahodnih imperialistov v drugi svetovni vojni in dandanes.
Ko se je angleški vladajoči razred znašel pred fiaskom, kakšnega je Stalin napovedal, ko je Hitler zagospodoval nad vso Evrop-
sko celino, ko je začel ogrožati" Galagher, član parlamenta, je
sam vladajoči razred v Angliji, se je ta oprijela politike angleško-sovjetskega zavezništva, ki jo je prej zavračala. Ta politika pa se je izdala kot prelomnica vse vojne in temeljni kamen za končno zmago nad Hitlerjem. Zasluga za ta zgodovinski sklep, ki je ustrezal največjim interesom angleškega naroda, gre Churchillu. Toda to ne pomeni, da je Churchill ali britanski vladajoči razred spremenil svoje stališče do Sovjetske zveze in komunizma in da se je začel bojevati z enakimi protifašističnimi pojmovanji, ki so navdihovala množice.
Angleški imperializem je zasledoval v tej vojni smoter, kar je skrival v uradnih izjavah, toda kar se je jasno kazalo ne le v neuradnih izjavah, temveč tudi v praktični strategiji vojne na angleško-ameriških konferencah. Na eni strani so si zahodni im-perialisti prizadevali, da bi v zavezništvu s Sovjetsko zvezo dosegli zmago nad Hitlerjem. Na drugi strani so vodili račune o tem, da bi z zlomom fašizma ne prišlo do uspeha komunizma ali ljudske protifašistične revolucije v Evropi, ki bi ogrožala stari družbeni sistem; prizadevali so si, da bi ne prišlo do krepitve So-
vjetske zveze. Računali so z tem, da ta vojna ne bo uničila le Hitlerja, temveč da bo uničila ali smrtonosno oslabila tudi Sovjetsko zvezo in da bodo anglo-ameriške oborožene sile nastopile kot glavni zmagovalci, ki bodo imeli v rokah Evropo in kontrolirali ves svet. O tej dvolični strategiji zahodnega imperializma v tej vojni ki jo je treba zdaj zaradi izrednega pomena analizirati in si jo ogledati v luči novih dejstev — o tej strategiji sem pisal oktobra 1941:
"Ko imperialistični krogi skušajo, da bi angleške oborožene sile ostale povsem varne in stale v ozadju v najbolj kritičnih trenutkih te vojne, ko bi vstop teh oboroženih sil v akcijo lahko najodločneje pomagal pri skupnem vojnem smotru, odkrito računajo, da bodo iz vojne izšli s povsem svežimi oboroženimi silami; da bodo, ko bo proizvodnja orožja v zahodnih deželah dosegla svoj višek, oba nasprotnika na vzhodu izčrpana, na ta način dosegli anglo-ameri-ško nadvlado v Evropi in tako o-hranili stari sistem po porazu fašizma. To je linija novega Munchena."
Ti računi so- se odkrili, čeprav nekoliko naivno, v znanem govoru angleškega ministra Mur-Bra-bazona, ko je 31 julija 1941 izjavil na seji vlade, "da mu je drago, ker ni navzočih raporterjev in lahko svobodno govori." "Upam, da se bosta ruska in nemška armada medsebojno iztrebili, medtem pa bomo mi, britanska skupnost narodov, razvili svoje letalstvo in druge vrste orožja, tako da bomo imeli gospodujočo vojaško silo v Evropi, če se bosta Nemčija in Rusija uničili."
Naivni Mur-Brabazon je tu odkril samo, kar so govorili višji imperialistični krogi. Ko je za ta njegov govor zvedela javnost, ga je to veljalo ministrski stolček, uradni ukor pa je bil naperjen na tiste člane kabineta (sekretarja Trade Uniona), ki so ga izdali, kaj se govorilo na tajni seji vlade. V uradnem pojasnilu je bilo rečeno da je Mur-Brabazon govoril brez zapiskov. Komunist
Izjava o jugoslovanskih vojnih zločincih
Mitar Rakič, generalni sekretar Prezidiuma vlade FLRJ je podal izjavo o jugoslovanskih vojnih zločincih, katerih imena se vrstijo na listi vojnih zločincev, kateri pa kljub temu zavzemajo važne položaje posebno v Italiji. To izjavo je podal dopisniku "World News Services" (WNS), Byronu Randallu, kateri se to-časno nahaja v Jugoslaviji, iz katere smo priobčili najvažnejše izvlečke.
izjavil:
"G. Mur-Brabazon, minister za letalsko proizvodnjo, je dal pojasnilo o svojem govoru: da je govoril brez zapiskov in da ni razmišljal o tem, kar je govoril. Toda prav zato, ker ni mislil o tem, o čem govori, je odkrival svoje notranje misli."
Ta dvolična politika je dobila praktični izraz v vojni strategiji. Vojno strategijo so vodili z namenom, da bi glavno breme vojne prevzela Sovjetska zveza. Ko je izbruhnila sovjetsko-nemška vojna, so v vseh pomembnejših krogih sodili, da bo hitlerjevska ofenziva uničila Sovjetsko zvezo v nekaj tednih, ali največ v nekaj mesecih. Ko se je začel najstrašnejši vojaški pohod v zgodovini proti Rdeči armadi, ni bila nobena angleška divizija v boju na nobenem bojišču. Churchill in Roosevelt sta se sestala sredi Atlantika in se udeležila službe božje, na kateri so peli posebej izbrano himno "Naprej, krščanski vojaki", med tem ko so se sovjetski in kitajski vojaki borili na življenje in smrt proti močnemu sovražniku. Potemtakem se v tem razdobju niso bojevali le "krščanski vojaki."
(Konec prihodnjič)
Zakon o zadrugah
Zvezna vlada FLRJ je na svoji od spodaj ki mora biti bistven seji 18. t.m. sprejela zakon o za- j činitelj razvoja zadrug.
drugah.
Zakon o zadrugah ima nalogo postaviti organizacijske in pravne pogoje za razvoj in okrepitev zadrug, da bodo mogle prevzeti odgovorno vlogo v izgradnji našega narodnega gospodarstva in da bodo lahko postale trdna opora države v zaščiti interesov delavnega ljudstva. Stare in nove zadruge se morajo danes še posluževati določb zakona o gospodarskih zadrugah iz 1. 1937., ki je bil eden glavnih vzrokov nezdravega stanja našega zadružništva v prejšnji Jugoslaviji.
Po zakonskem predlogu so zadruge prostovoljne gospodarske organizacije ljudskih množic, ki s skupnim delom pospešujejo interese delavnega ljudstva, povezujejo drobno vaško in rokodelsko gospodarstvo ter pospešujejo iniciativo ljudskih množic v zvezi z oskrbo in razdeljevanjem blaga. Zadružnini so med seboj enakopravni. Z novim zakonom bodo razširjene pravice in pristojnosti skupščine zadružnikov, da pridejo do izraza najširši sloji zadružnega članstva. Na ta način je zagotovljeno, da se uveljavi pobuda
Zakon predvideva kmetijske, nabavnoprodajne, proizvajalne in predolovalne zadruge. Nadalje so v zakonu postavljeni pravni temelji nove, važne vrste kmetijskih proizvajalnih zadrug, namreč kmečkih zadrug za skupno obdelovanje zemlje in za skupno gospodarstvo.
Organizacija zadrug bo po novem zakonu prilagodena novi državni ureditvi. Zakon določa osnovna načela za reorganizacijo starih zadrug, ki je v praksi že v veliki meri izvršena, tako da bo z novim zakonom sedanje stanje formalno uzakonjeno. Zakon določa tudi tesno sodelovanje zadrug z organi državne uprave, ki imajo gospodarske naloge.
Da se zadruge čim bolj okrepijo in se omogoči njihovo skupno oskrbovanje in čim tesnejša povezava z državnim gospodarstvom, je v zakonu predvideno združevanje zadrug v poslovne zveze. Po pravilu se bodo take poslovne zve-
jev, po potrebi pa tudi za večja področja, kakor to pač zahteva poslovanje posameznih vrst zadrug. Okrajne poslovne zveze bodo tesno povezale državo in za-
"Mi vsi vemo," pravi Mitar Ba-kič, "kako globoka čustva in re-volto progresivnega človeštva ter vodilnih oseb demokratičnih držav, so izzvali strašni zločini in način umorstev z strani fašističnih vladarjev. Tukaj ni bila prizadeta samo kultura, ki si jo je človeštvo gradilo skozi zgodovino pred popolnim uničenjem, temveč celim narodom, zlasti manjšim Slovanskim narodom je pretila nevarnost popolnega iztrebljenja. Ta načrt so prakticirali fašistični okupatorji in njihovi plačanci. Milijoni ljudi na prvem mestu v zasužnjeni Evropi, so bili umorjeni v raznih koncetracijskih taboriščih. Najbolj bestijalni motivi fašističnih kriminalcev so določali o usodi milijonov ljudi.
V očigled te strašne atmosfere, ki je visela nad človeštvom, najbolj progresivni državniki vodilnih držav, ki so tvorile anti-hit-lerjevsko koalicijo, so izrazili v skupnih deklaracijah svoje mnenje, da kriminalci, ki znašajo odgovornost za neštete zločine morajo biti postavljeni pred narodno sodišče, to je sodišče tiste države, kjer so izvrševali zločine. Posebno je tukaj poudarjeno, da niti eden vojni kriminalec bi ne smel uiti pravični kazni, ne glede na katerem kraju sveta bi se nahajal.
Ob 25. obletnici oktoberske revolucije generalisim Stalin v svojem govoru med drugim je dejal: "Potrebno je podvzeti mere, da se vse fašistične kriminalce odgovorne za strašne zločine, ki so jih prizadeli narodom najstrožje kaznuje, ne glede na to, kaki državi pripadajo."
Kot znano, nadaljuje Rakič, Sovjetska zveza je zastopala to stališče in ga dosledno zastopa tudi dan današnji. Ni samo enkrat z njene strani ponovljena zahteva na mednarodnih zasedanjih, da se podvzamejo odločne mere zoper vojne zločince ter izroči iste narodnim sodiščem. Toda nekateri voditelji zavezniških držav, če tudi so odobrili medzavezniško deklaracijo v pogledu kazni vojnih kriminalcev, ne kažejo sedaj nobene pripravnosti, da bi praktično pristopili k temu vprašanju.
Poglejmo kakšen odgovor je pok. pred. Roosevelt dal na skupno noto v zvezi kazrii vojnih zločincev vladam evropskih držav, ki so bile zasužnjene z strani nemškega in italijanskega fašizma. Dne 21 avgusta 1942 leta Roosevelt je. dejal:
"Naj pomnijo odgovorni za zločine, da bo prišel čas, ko bodo postavljeni pred narodna sodišča v državah kjer bodo odgovarjali za storjene zločine."
V oktobru istega leta je izjavil: "Ameriška vlada zagotavlja, da bo izročila vojne zločince organizaciji Združenih narodov po končni vojni. Ta opomin se ne nanaša samo na voditelje, ampak tudi njihove pomagače v Nemčiji in satelitnih državah. Vsi odgovorni bodo znašali pravično kazen."
Novi predsednik Združenih držav Ameriških, Mr. Truman je pred ameriškim senatom dne 16 aprila 1945 leta izjavil:
"Nobena stvar ne more omehčati naših sklepov kazniti vojne kriminalce, če tudi bi jih morali loviti na kraju sveta."
Dne 30 avgusta 1943 leta bri-
tanski kabinet na posebni seji je potrdil deklaracijo, ki zahteva kazen vojne zločince. Toda na žal temu prakticiranje nekaterih držav je povsem drugačno. Naj vsled tega tukaj navedem prakticiranje britanske in ameriške oblasti napram gotovim zločincem, katere zahteva jugoslovanska vlada:
1	— Ponašanje zavezniških oblasti napram kriminalcem in raznim kvizlingom, ki so odgovorni za številne zločine storjene narodom Jugoslavije, kateri pa vži-vajo svobodo v Italiji in drugih državah.
2	— Ponašanje napram različnim kriminalcem sil okupatorje» in na prvem mestu Nemcev in Italijanov, kateri so izvrševali kriminalna početja, ki jih potrjujejo številni in neizpodbitni dokazi celo potrjeni z strani mednarodne komisije za vojne zločince.
Ti zločinci so vršili taka početja, da jim težko najdemo primer. Samo v koncetracijskem taborišču pri Jasenovcu so umorili na razne načine mučenj 550.000 oseb, če tudi ne bi naštevali druge tisoče in tisoče ki so bili umorjeni z vešanjem in postreljani v Jadovno blizu Go-spiča, Djakovo, Glina in drugih krajih posebno pa številne vodnjake kamor so metali stotine in stotine nedolžnih otrok.
Največji zločinec odgovoren za neprimerne zločine Ante Pavelič, zahvaljujoč pomoči, ki jo dobiva z strani organov britanske okupacijske cone, se nahaja v Avstriji. Minister za zunanje zadeve FLRJ je že nekolikokrat vprašal zavezniške oblasti, da bi izročile vojne zločince, ki se nahajajo v njih okupacijskih conah. Vstaški poročnik in poveljnik Paveličeve telesne straže, Iso Kirin, ko je bil aretiran je izjavil, da je z Pave-ličem zbežal v Avstrijo in da je z njima pobegnil tudi vstaški polkovnik Erich Lisak, kateri da živi z Paveličem v grofovem dvor-j cu v bližini Salzburga.
V februarju 1946 leta depart-ment za vojne zločine pri ameriški glavni komandi je obvestil naše oblasti, da je Pavelič v njihovih rokah in da se nahaja nekje v bližini Celovca. Toda organi angleške oblasti niso dovolile našim vojnim oblastem, da bi aretirale Paveliča.
družno gospodarstvo. Predvidene pa so tudi poslovne. zveze višje stopnje, ki bodo združevale posamezne okrajne poslovne zveze. Glavne zveze pa bodo imele po novem zakonu samo značaj revizijskih zvez. Te glavne zveze pa bodo tudi pomagale zadrugam in poslovnim zvezam pri delu in bodo zlasti skrbele za vzgojo zadružnih kadrov.
V zakonskem predlogu je predvideno, da se zadrugam vrnejo ugodnosti, ki so jih imele pred uveljavljenjem zakona o gospodarskih zadrugah iz leta 1937. Poleg tega so v zakonskem predlogu predvidene nove ugodnosti, ki jih zadružništvo doslej ni uživalo.
Po svojem bistvu bo novi zakon o zadrugah okvirni zakon, bo vseboval samo osnovne določbe splošnega značaja za vse zadružni-ze ustanavljale za področje okra- štvo. Zato predvideva zakon, da
bodo ljudske republike v okviru načel, postavljenih z zveznim zakonom, izdale svoje zadružne zakone, ki bodo podrobno urejali poslovanje zadrug.
Med drugimi zločinci, ki jih naše oblasti zahtevajo zaradi storjenih zločinov se nahaja nekje v Švici, notorični živko Topalovič, ala "čika Živko" kakor so ga zvali ostali kolovodje protiljudskih oblasti. Nadalje ali je mogoče zadržati ljudi kot: Totz, Zanič, Ačimovič, Gjujič, Kunjundžič, Ljubo Miloš itd., kateri so odgovorni za umor tisočev naših državljanov? Kako je mogoče zadržati in neizročiti sodišču glavnega krvnika Ljubo Miloša, komandirja koncetracijskega taborišča Jasenovac ?
Poglejmo sedaj po drugi strani, kako se postopa z fašističnimi generali v Italiji. Pirzio Biroli, italijanski fašistični general in bvši guvernor v Črni gori, registriran vojni zločinec na listi št. 2 pod številko 40 v Londonu. On je v Italiji pri ministrstvu za vojno in predsednik federacije rezervnih oficirjev.
Mario Robotti, registriran vojni zločinec na listi pod številko 41, sedaj aktivni italijanski general, stanujoč v vili Marcedes v Rappallo.
Domenico Chinici, fašistični general, registriran vojni zločinec na listi št. 5 pod številko 79, sedaj v službi vojaškega sodišča v Rimu.
Aleksandro Macario, divizijski fašistični general, registriran za vojne zločince na listi št. 5 pod številko 96, sedaj aktivni general in komandir pehotne divizije "Ca-labria", vojno področje št. 75.
Fulvio Ciantabile, bivši fašistični polkovnik, registriran vojni zločinec na listi št. 5 pod številko 80, sedaj aktivni oficir, komandir 28. pešpolka v "Friuli."
Tako bi torej lahko naštevali še mnoge druge fašistične zločince, ki so za časa vojne izvrševali najbolj ostudna dejanja nad jugoslovanskimi narodi. Sedaj kljub temu, da so registrirani kot vojn? zločinci na listi komisije za vojne zločine, zavzemajo kakor razvidno važne položaje v Italiji."
Torej prakticiranje posameznih držav napram vojnim zločincem, je zelo daleč od tistega za kar so podpisale deklaracijo, katera je določala kazen za vojne zločince in njihove pomagače. Mr. Byrnes, kadar se znaša nad pravičnimi zahtevami posameznih narodov in med prvimi nad zahtevami narodov Jugoslavije po povrnitvi Julijske krajine in Trsta, najbrž goji upanje, da bi še živeči fašistični generali lahko nudili oporo skrajni in črni reakciji iz katere vrst prav zaprav potekajo.
O stanovanskib zadrugah
Dr. Emil čeferin
Živimo v času težke stanovanjske krize. Naša oblast skuša z najrazličnejšimi ukrepi omiliti stanovanjske težave, v novejšem času med drugim tudi z davčno oprostitvijo za novogradnje. V predaprilski Jugoslaviji je privatnik gradil velike stanovanjske bloke zaradi pričakovanega visokega profita. Najemnine so znašale četrtino, tudi tretjino plače delavca ali povprečnega nameščenca. To pa je pomenilo izkoriščanje človeko po človeku in je v bistvenem nasprotju s pridobitvami narodno osvobodilne borbe. Jasno je torej, da privatnik danes ne bo pomagal pri rešitvi stanovanjske krize. Preostane le gradnja po državi in pa gradnja na zadružni osnovi.
Že preteklo leto je Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo s sodelovanjem ministrstva za socialno politiko pristopil k študiju organizacije stanovanjskih zadrug. Zaradi velikih težav, ki so združene z načrtno organizacijo teh zadrug, zlasti v finančnem pogledu, delo takrat ni posebno napredovalo. Letos šele so za to dani potrebni ekonomski pogoji. Oddelek za zadružništvo pri Predsedstvu VLRS je po ustvaritvi teh pogojev sklical številne konference posameznih ministrstev in skupno z Iniciativnim zadružnim odborom za Slovenijo izdelal organizacijski načrt in pravila za stanovanjske zadruge. V sledečem bom naznačil načela, ki jih vsebujejo pravila za stanovanjske zadruge:
Stanovanjska zadruga se ustanovi samo v mestu ali industrijskem središču ali pa v rudarskem okolišu. Za deželo stanovanjska zadruga ne prihaja v poštev. Tam vrši to nalogo obnovitvena zadruga.
Namen stanovanjske zadruge je preskrbeti svojim članom cenena in zdrava stanovanja z najinten-zivnejšim sodelovanjem posameznega člana in dvigniti stanovanjsko raven s tem, da vključi v svoj program skupne ustanove, kakor so otroške jasli, zavetišča, prostori za kulturno in družabno udejstvovanje, telesno-vzgojne naprave, počitniške hišice itd.
Pravila določajo da ima zadruga sledeče naloge:
1.	da nabavlja stavbišča in gradi stanovanjske zgradbe zase ali za svoje člane;
2.	da nakupuje ali posreduje nakup poškodovanih in nepoškodovanih ter nedograjenih stanovanjskih zgrad za svoje člane;
3.	da organizira proizvodnjo in nabavo gradbenega materijala;
4.	da skrbi za nabavo stanovanjske opreme in pohištva;
5.	da oskrbuje stavbne načrte, izdeluje proračune ter zbira in zagotavlja finančna sredstva;
6.	da organizira svoje člane v stanovanjske družine na svojem področju;
7.	da upravlja zadružne zgradbe in skupne zadružne naprave in ustanove;
8.	da sodeluje z ljudskimi odbori pri izvajanju komunalnih del, kolikor so v zvezi z ustvarjanjem stanovanjskega prostora.
Člani postanejo lahko prvenstveno delavci in nameščenci, ki jih sprejme upravni odbor. Člani zadruge morejo postati sicer tudi druge osebe, vendar pa sprejme te skupščina.
Po pravilih postane član zadruge tudi LO, ki prispeva tudi h gradbenim stroškom.
Organizacijsko naj bi obstajala v mestu ali industrijskem središču ali rudarskem okolišu samo ena stanovanjska zadruga. Ta stanovanjska zadruga pa bi imela poslovalnice, kakor jih imajo naše NAPROZE in ki bi se imenovale stanovanjske družine. V stanovanjsko družino bi vstopili tisti člani, ki nameravajo stanovati v enem stanovanjskem objektu ali isti stanovanjski koloniji. Stanovanjska družina je pomožni organ, ki ima svoj poslovni odbor in pomaga zlasti pri organizaciji prostovoljnega dela za časa gradnje, upravlja pa tudi že dograjene stanovanjske objekte po smernicah upravnega odbora zadruge.
Ker preneha po splošnih zadružnih načelih članstvo v zadrugi s smrtjo zadružnika, je pa na drugi strani razumljivo, da ne bo nihče zidal stanovanja ali stanovanjske hišice samo za sebe, temveč tudi za svojo družino, in svoje potomce, predvidevajo pravila v tem pogledu posebne določbe. Vsak član zadruge ima pravico določiti svojega naslednika, in sicer lahko
med živimi s pismeno in lastnoročno podpisano izjavo, ki jo izroči svoji zadrugi, ali pa v obliki oporoke. Na takega naslednika preidejo vse pravice zadružnika, ki so združene z njegovim stanovanjem, in tudi ta naslednik ima pravico določiti svojega nadaljnjega naslednika. Če zadružnik ne bi ničesar določil glede svojega pravnega nasledstva, se prenesejo pravice glede njegovega stanovanja na njegove zakonite dediče. Vendar pa mora pravni naslednik pred potekom jamstvene dobe, torej v dveh letih po smrti zadruž-nika-zapustnika, zaprositi za članstvo pri zadrugi, ki mu ga upravni odbor prizna, če seveda ni zakonitih zadržkov. Glede sprejema takega člana v zadrugo ni omejitve z ozirom na njegov poklic, da torej tudi pravnega naslednika, ki ni delavec ali nameščencec, sprejme v članstvo upravni odbor, ne pa skupščina. S tem v zvezi je urejena tudi možnost preselitve, ker se bodo osnovale stanovanjske zadruge po vseh mestih, industrijskih središčih in rudarskih okoliših in bodo vse te zadruge povezane v Zvezo stanovanjskih zadrug. Če se torej preseli v kraj, kjer je tudi stanovanjska zadruga, se prenesejo od sedanje zadruge na novo zadrugo vsi njegovi poslovni in gradbeni deleži s pridobljenimi pravicami in jamstvom vred.
Osnovna obratnega kapitala pri stanovanjski zadrugi je vplačilo gradbenih deležev. Višino gradbenega deleža določi skupščina, in sicer na osnovi gradbenega načrta proračuna in obračuna za posamezne oblike stanovanj. Član plačuje gradbeni delež v mesečnih obrokih, ki jih določi po teh proračunih upravni odbor. Višina teh mesečnih obrokov se bo ravnala po lastninskem razmerju, Vsak član si bo lahko prosto iz-bfal ali zadružno lastnino v zadružnem stanovanjskem domu, ali lastnino posameznega stanovanja, ali pa enostanovanjsko zgradbo. V prvem primeru je lastnik zadružnega stanovanjskega doma zadruga, član pa ima zajamčeno pravico stanovanja, v drugem primeru je član lastnik svojega stanovanja, to je tako zvana etažna lastnina, v tretjem primeru pa je zadružnik lastnik posamezne eno-stanovanjske zgradbe. Ker bodo gradbeni stroški najmanjši za zadružne stanovanjske domove, večji za etažno lastnino, največji pa za enostanovanjske zgradbe, bo seveda tudi mesečni obrok gradbenega deleža najmanjši za zadružne stanovanjske domove, največji pa za enodružinske stanovanjske hišice: Pravila tudi določajo, da prične lahko član plačevati gradbeni delež šele z vselitvijo v stanovanje. Kdor torej ne bo mogel plačevati gradbenih deležev pred vselitvijo v svoje stanova nje, se bo lahko te možnosti poslu-žil, tako da ne bo najemnine posebej plačeval. Samo po sebi pa je razumljivo, da plačuje član gradbeni delež že s pristopom k zadrugi in da plača lahko tudi več obrokov hkrati. Po dosedanjih kalkulacijah bo znašal mesečni obrok gradbenega deleža od 600 do 1000 din po vrsti stanovanjske lastnine, kakor si jo bo član izbral. Zmanjša pa se ta mesečni obrok lahko s prostovoljnim delom ali z materialom, ki ga bo član v zadrugo vložil. Delo in material obračuna stanovanjska družina in odbori člana na računu gradbenih deležev za ustrezajoči znesek.
Ker postane član stanovanjske zadruge lahko tudi LO, bo tudi ta prispeval h gradbenim deležem za posamezna stanovanja in posamezne stanovanjske družine. Z vplačilom teh prispevkov bo postal LO solastnik dotiranih stanovanjskih objektov v sorazmerju i z višino vplačanih prispevkov, razen pri zadružnih stanovanjskih domovih, kjer je lastnik le stano- j vanjska zadruga.
Pravila tudi podrobno urejujejo vprašanje izstopa iz zadruge. Kakor pri drugih tako ima član tudi pri stanovanjski zadrugi pravico, da vsak čas iz zadruge izstopi. V primeru izstopa, se mu do tedaj vplačani delež povrne po odbitku na njega odpadajočega dela upravnih stroškov. Če pa je zgradba že dogotovljena in dana zadružniku na razpolago, je pa ta ob izstopu vezan, da jo ponudi prvenstveno v nakup stanovanjski zadrugi, če pa bi ta nakup odlonila, pa drugemu zadružniku.
To so glavna in najbolj aktualna načela, po katerih naj bo stanovanjska zadruga organizirana. Kako hitro in v kakšni meri pa bo stanovanjska zadruga rešava-la stanovanjsko krizo, zavisi predvsem od razumevanja in aktivnosti njenih članov.
Delo bi bil lahko opravil v štirih dnevih, toda delal sem dva meseca
Sudbury — če tudi mi zaenkrat; sporazum pri graditvi trajnega in čas nedopušča smatram za potre- pravičnega miru. če to upošteva-bno, da se kot zbiralec za fond za X-raj aparat oglasim. Vsota, ki
sem jo v ta namen zbral je res skromna, lahko bi bila večja. Toda rečem, da sem tudi za to skromno vsoto trdo delal. To delo, ki bi ga bil lahko opravil v teku štirih dneh, če bi bila večja in trdnejša zavest med našim ljudmi, da ni nobena žrtev prevelika za pomoč našim bratom in sestram v starem kraju, ki so prelivali svojo kri tudi za ceno naše svobode sicer kakršno vživamo. Toda vzelo je cela dva meseca predno sem zbral nekaj nad 700 dolarjev.
Trkal in trkal sem na vrata, pa tudi na srce. Včasih po trikrat in štirikrat predno sem dobil skromni odgovor odnosno prispevek po en in dva dolarja. Po vrhu tega sem pa še slušal prigovor, češ zakaj ne prenehamo s fehtanjem. Težko mi je bilo pri srcu, a sem se premagoval s zavestjo, da ne prosim ničesar, kar bi meni samemu koristilo, temveč za pomoč onim, ki so na prvem mestu potrebni ozdravljenja od težkih ran, ki so jih zadobili v teku štiriletne vojne proti krutemu in zverinskemu fašizmu. Zbiral sem torej za fond, za X-raj aparat, za katerega je razpisana zbirna akcija tukaj med nami, da bi ta nujno potreben aparat poslali našim po krvi bratom in sestram onostran oceana.
Resnica je, da sem zbiral prispevke za španske otročike, za ruske vojake, za jugoslovanski Rdeči križ, obleko in obutev za Jugoslavijo in še za mnoge druge stvari, ki so bile splošnega in nikakor osebnega značaja. Če je bilo treba kjerkoli delati za dobre stvari, se nisem nikoli branil sprejeti dolžnosti, pa naj bi bila še tako naporna. Delali so in delajo tudi drugi, sicer tisti, ki se zavedajo, da jim je samo dolžnost delati in podpirati stvari, katere so splošnega in skupnega pomena.
Naši bratje in sestre onostran oceana potrebujejo našo pomoč. Potrebujejo moralno in gmotno pomoč. To pomoč jim pa moramo dati, ker je ta pomoč, ki jo dajemo v pomoč njihovim naporom sedaj pri obnovi v vojni močno prizadete domovine, obenem opora nam samim. Kanada kot država ne more sama zase obstojati kakor ne more Jugoslavija. Obe potrebujeta izmenjavo stvari, ki so potrebne za narodni, kulturni in splošno gospodarski razvoj. Toda ničesar drugega ne potrebujete toliko, kakor vsi ostali narodi v svetu, medsebojno kooperacijo in
mo in razumemo, nedvomno da bomo z lahka spoznali vrednost tiste pomoči, ki jo dajemo našim bratom in sestram v stari domovini, da z pomočjo pomagamo graditi trdne stebre pravici in mednarodni kooperaciji.
Naši bratje in sestre so ponosni na svojega voditelja maršala Tita! Ker on je simbol njihove svobode in skupnosti, simbol novega družbenega reda, kateri je odpravil za vse čase izkoriščanje širokih ljudskih množic z strani korupcionaške peščice. Namesto tega danas vlada prava Ljudska vlada — vlada narodne skupnosti in enakopravnosti.
Toda žal, temu, da se dobijo še posamezniki, kateri renkajo zaradi prispevka. Težko se odločijo prispevati en ubogi dolar. Izgleda da jih je dolar tako prevzel, da so mu postali duševno in fizično orodje, kar pa je zelo nevarno za posameznika, če ne misli o drugem kakor samo o denarju. Takih je nekoliko tukaj v naši naselbini. Zato bi bilo zelo pametno poleg dolarja misliti še na kaj drugega. N. pr. kaj se dela in do-
gaja v svetu? Kako nas misli domača reakcija pahniti nazaj v predvojna leta brezdelja in relif-ske miloščine ? Kako misli mednarodna reakcija s preživelimi fašisti odvzeti narodom tisto svobodo, ki so si jo krvavo priborili? To so vprašanja, ki se tičejo danes vsakega posameznika in pred vsem delavca in delavke. Kajti od izhoda teh vprašanj je odvisno tudi to, če boš jutri šel na delo ali pa ne? Kakšen zaslužek boš imel za svoje trdo in naporno delo?
Naj zaenkrat zadostuje, se bom še oglasil in takrat navedel še druge stvari. Za sedaj se želim zahvaliti vsem in vsakemu posebej, ki so prispevali v fond za X-raj aparat. Tistim pa, ki niso ničesar prispevali, bodo zagotovo njihovi sorodniki dali zahvalo. Kakšna bo ta zahvala naj kar sami ugibljejo, kakšna zahvala more priti od narodne skupnosti tistemu, kateri ne doprinaša ničesar za skupnost.
Prav lepe pozdrave vsem v Sudbury, odseku Zveze pa veliko uspeha pri nadaljenem narodnem delu.
Joe Slovenec.
Kampanja za X-ray
Trimesečna kampanja, zbiranje prispevkov x-ray aparata za bolnico v Slovenijo se je, kakor je bilo priobčeno v proglasu odbora te kampanje pričela 15 junija in se konča dne 15. septembra.
Na zadnji seji odbora dne 7. septembra je odbor obširno razpravljal po vprašanju o dosedanjih uspehih in nadaljevanju te akcije, da se izpolni kvota 10.000 dolarjev, katera je bila določena ob pričetku kampanje.
Po temeljitem diskusiranju je
bilo zaključeno, da se kampanja zaključi kakor je bilo rečeno v proglasu, to je 15. septembra in da se pošlje nabiralne pole najkasneje do 30. septembra, na naslov tajnika, 219 Keele St. Toronto 9. Ont.
Do sedaj je bilo poslanega na Svet Kanadskih Južnih Slovanov v sklad za x-ray aparat $2.762.49. Po zadnjem poročilu katero je bilo poročano v Edinosti 28. augusta so še ponovno poslali kakor sledi:
Kaj piše naš rojak iz stavke kovinarskih delavcev
Nekega dneva se mi je kar za-pičila misel v glavo. Začel sem premišljati o velikih naporih kovinarskih delavcev, ki so zastavkali že pred nekoliko tedni. Kako se trudijo, da bi izvojevali boljši košček kruha, boljše delovne pogoje in pa tiste pravice, ki vendar kot delavcem bi morale pripadati. Kar noč in dan hodijo sem in tja na piketni straži, žejni in tudi včasih celo lačni.
Potem ko sem tako razmišljal, mi pride na misel, kaj pa če bi vzel svojega starega "Forda" in se z njim podal okrog naših far-merjev. Sedaj ko je recimo ravno sadje zrelo, bi lahko pripeljal nekoliko košar sadja z katerim si bi stavkarji pogasili žejo in okrepčali živce, da bi lažje hodili na piketni straži in branili svoje interese.
In res. Dne 31 avgusta, zatem 1. in 2. septembra sem se napotil z svojim starim "Fordom" k našim farmerjem. Prosil sem enega, drugega in tako naprej, da prispevajo nekaj v pomoč stavkar-jem. Vsi so radi dajali, nekateri sadje, drugi krompir, tretji zele-
Kako je uspel "Slovenski dan" v Južnem Ontario
Slovenci dne 11, augusta svoj Slovenski dan v Port Weller, Ont. Piknik so priredili štirje odseki in sicer: St. Catharines, Toronto, Oshawa in Windsor, od katerega polovico čistega dobička je bil na-
menjen za X-raj aparat v Slove-nijo, a polovico v glavno blagajno Z.K.S.
Piknik se je vršil v najlepšem veselju in zadovoljstvu. Ljudje so se zabavali prav po domače, prepevali lepe pesmi, eni so plesali, drugi zopet zalivali suha grla, tretji so šli okoli pečenke in kranjskih klobas in tako dalje. Vsak je bil po svoje zaposlen, posebno kraljice piknika ali tekmovalke kakor smo jih imenovali so bile
$1121.34 katerega polovico je bilo že odposlano na Svet Kanadskih Južnih Slovanov.
Prav lepa hvala vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Pri tem ne smemo pozabiti naših "muzikantov iz Oshawe in iz Toronte, ki so nas kratkočasili in zaigrali neštevilno lepih posko-čnic in valčkov.
Istotako gre zahvala vsem govornikom, ki so nam povedali mnogo koristnega in zanimivega. Koristnega zato, ker že iz isku-šenj, katere so doživeli govorniki kot je Major Branko Vukelič, Edo Jardas i dr. katere so v svojih govorih povdarjali z lahkoto izprevi-dimo, da je edinstvo naroda kluč do svobode in blagostanja. Njiho-
pridno na delu, da bi nabrale kolikor največ mogoče za plemenito ve iskušnje v borbi naj nam bodo
......... kažipot v našem nadaljnem delu.
Istotako velja o govoru našega gl. predsednika J. Miketiča, da se ne smemo ozirati, kaj so naši očetje Storili in obsedeti tam kjer so
stvar za katero je bil piknik prirejen. In v resnici so nabrale prav lepo svoto in sicer; Mary Kosmerl iz Toronte, ki je bila zmagala v tekmi je nabrala $437.-
njavo itd. Toda rekli so, kaj pa "hudiča" hodiš s tem avtom po take stvari, trok bi pripeljal, pa bi ga naložili kar polnega s hrano za stavkarje, naj bi imeli vsaj hrane dovolj, ko se borijo za nas prav tako kakor za same sebe. Kaj bolj veselega sem sploh mogel slišati, kakor tako lepo prijazno pripombo naših farmerjev, da pridemo kar s troki po hrano za stavkarje.
Seveda naletel sem tudi na pravega pravcatega "hudiča", ki me je nahrulil z besedami, postopač, delat bi šel, pa ne stavkat, ko sem ga prosil za košarco paradižnikov, ki so se tako lepo rudečili na njivi. Če bi bil vprašal paradižnike, namesto da sem vprašal dotičnega farmerja, bi bili gotovo od jeze počili, če bi bili slišali njegove besede. Kaj drugega sem mogel videti v tem človeku, kot reveža, ki ne more razumeti socialnih problemov in njihove vzroke za nemir v industriji, ki pa so tako tesno vezani s življenskimi interesi farmerjev. Kajti, če bo delavcev delal in več zaslužil, bo postal lahko tudi boljši odjemalec poljedelskih proizvodov. Dotični pa, ki je na žal temu že v letih, ne more razumeti.
Poleg hrane, ki sem zbral pri farmerjih, sem dobil tudi podporo v denarju. Prispevali so v denarju po dva dolarja Jože Brkopac, po en dolar, John Cesar, Peter štaj-dohar, Jože Pogorelec in Toni Šte-fanič je priložil 50 centov. Skupaj pet dolarje in 50 centi, za kar se jim prisrčno zahvalim. Zahvalim se tudi vsem našim farmerjem, ki so dali sadje, krompir, ze-njavo itd. za pomoč stavkarjem.
Peter Žalec.
Port Arthur .................................................................. $800.00
Sudbury ........................................................................... $713.00
Piknik "Slovenski dan" Port Weller.....-.......... $560.67
Odsek Zveze kanadskih Slovencev Timmins $276.00
Odsek Z. K. S. Windsor....._...............-....................... $100.00
Odsek Z. K. S. Geraldton ............+............................ $250.00
Odsek ZKS Timmins (Belokranjska brig.) $365.00
Mrs. J. Skraba, Hagersville, Ont---------------------- $ 73.07
Martin Hudolin, Galt, Ont.......................-........... $ 74.00
Frank Kambič, Sangudo, Alta.............................. $ 10.00
J. Smole, Windsor ......................................................... $ 10.00
Ana Novak, Acton, Ont. ____________________________________ $ 10.00
Frank Grgovič, Kapuskasing, Ont................... $ 10.00
Frank Drazumerič, Kapuskasing, Ont............. $ 10.00
Jože Godeša, Kapuskasing, Ont......................... $ 10.00
Toni Urbas, Kapuskasing, Ont................_.......... $ 10.00
Skupaj ............................................................................ $3.281.74
Vsega skupaj do sedaj $6044.2:1 Kakor ste razvideli iz poročil iz več naselbin nismo še dobili obvestila. Zato se prosi vse naselbine, da do konca tega meseca pošljejo vse prispevke, kakor tudi nabiralne pole. Vsa imena prispe-vateljev in posameznih društev bodo priobčena v številki po prvem oktobru ne glede če so bila že
priobčena ali ne, tako, da bomo imeli splošni pregled v eni številki kako so posamezne naselbine prispevale. Pošljite vse prispevke do 1. oktobra za gotovo, da bo mogoče priobčiti imena v številki 9. oktobra. V tej številki Edinosti bodo' priobčena vsa imena, ki so kaj prispevali za x-ray aparat.
Ludvik Troha.
Hvale vredno delo v kampanji za X-ray aparat
Mrs. J. škraba nam pošilja ček za $73.07, kar je nabrala v Hagersville. Značilno je, da je to ona zbrala s pomočjo svojih prijateljev skoro med samimi tujerodci, različnih narodnosti, ki niso niti Slovani, kar kaže, da je simpatija do Jugoslavije, samo če bi mi imeli ljudi, ki bi se zavzeli resno za to plemenito stvar. Ko bi se zbiralci ravnali po zgledu Mrs. J. Škraba nam ne bi bilo treba skrbeti, da ne bi bila kampanja izpolnjena stoprocentno in prekoračena. Pa poglejmo kaj piše Mrs. škraba:
"Tu vam pošiljam ček v svoti $73.07 in pole nazaj. Malo boste oprostili ker so nekoliko zamazane, saj veste kako je ker gredo po delavnicah "šapah".
Bilo je takole. Moj mož in neki Hrvat, po imenu J. Rukavina, delata skupaj v tovarni. Moj mož je imel ravno počitnice, ko so prišle pole. Na večer pa pride J. Rukavina pogledati kaj dela moj soprog. Pri pogovoru sem omenila, da sem dobila nabiralne pole za prispevke za nakup x-raj aparata v Slovenijo. Vprašala sem ga če bo kaj prispeval. Segel je v žep
Atomski blazneš pred predornimi žarki
Nekoč ni bilo mogoče v daljavi razpoznati predmeta. Preteklo je seveda precej let predno je bil iznajden daljnogled, kateri služi za raazpoznanje v daljavi stvari. Posebno pa je zelo pripraven v času vojne za opazovanje kreta-nja sovražnikovih sil. So pa tudi gotovi daljnogledi, ki prodro skozi debele in dobro zastražene stene velikih poslopij, kjer se vršijo
82. Druga v tekmi je bila Ivanka oni končali, pač pa moramo tudi j posvetovanja in zborovanja ter Pavlic iz Windsor-ja, je nabrala1™ P° zgledu njih ustvarjati nova ■ ---«- -•■-------
$275.00 in tretja je bila Mary Bukovec iz St. Catharines, ki je nabrala tudi lepo svoto $233.03
Najlepša hvala tekmovalkam za njihov trud in tudi tistim, ki so priložili svoj delež za to dobro stvar. Priporočamo se še drugič brez da bi se kaj prepirali, ali bežali po farmah kadar se pobira za naše brate in sestre v starem kraju, ki so vredni potrebni naše pomoči. Take pomoči ne bi bili naši bratje prav nič veseli, ako bi vedeli, da nismo dali z-veseljem da jim moremo pomagati. Saj so tudi oni brez oklevanja žrtvovali mnogo več kot mi, za človeške pravice in svobodo. Pri tem niso štedili ne z premoženjem in tudi ne z življenjem, to nam je že sedaj vsem poznano.
Skupni dohodek od piknika je bil $1778.95. Celokupni izdatki znašajo $657.61.
Čistega dohodka je ostalo
dela in izboljšavati ono kar so oni gradili.
Najlepša hvala tudi vsem obiskovalcem. Pripomnim naj samo še toliko, da je bilo to prvič, da smo mi sami Slovenci naredili skupni piknik iz več naselbin in če ni bilo vse kakor bi moralo bi-
izmišlja način in provokacije, da bi se zanetilo še strašnejšo morijo v svetu, kakršno so vprizorili nemški fašistični morilci po receptu, ki je prav tako zahteval posvetovanja in zborovanja za zastraženimi stenami Rajstaga v Berlinu.
Danes se je pojavil na površje
je
ti, da se nam oprosti. Drugič, ko , "atomski blazneš" in to v Združe-bomo imeli več izkušenj se bomo I nih državah — državah, kjer so
se rodili veliki misleci kot Abraham Linkoln in drugi, kateri so šli za tem, da bi res veljala rasna enakopravnost, ker končno, človek je bitje in tako podoben eden drugemu. Ameriški velekapitalisti
potrudili, da bo še lepše kot bilo sedaj na tej prireditvi.
Joe Plut (blagajnik piknika) (Prav lepa zahvala gre tudi odboru piknika, ki je že prej pred piknikom imel mnogo naporov da je spravil skupaj vse stvari kate- seveda zborujejo in se posvetuje-re so potrebne za piknik. Joe Ce- jo, kako bi vporabili "atomski —.... i—j.—j	—„j blazneš" za vzpostavitev svoje
sarju kateri je bil predsednik odbora za piknik in je imel mnogo dela, da je bila prireditev v redu. Tako tudi J. Plut in ostali odborniki, ker nobeden ne ve koliko dela
monopolistične nadvlade v svetu.
Tukaj skozi veliko in sivo zi-dovje "čumnate" v kateri zborujejo ameriški monopolisti, je pre-
je potrebno, dokler sam tega ne j drl z svojimi žarki daljnogled, ki iskusi. Torej prav lepa hvala tudi j se imenuje "Svetovni monopol in odboru piknika. (J. Smrke). I mir", knjiga ki jo je spisal James
S. Allen.
Že v uvodu opozarja na tretjo svetovno vojno. "Tretja svetovna vojna, pravi ta pisatelj, ni nekaj, kar bi se vzelo za lahko stvar, pa prav tako nima podlage mišlenje, ki se izraža v enostaven pogovoru češ, da bi bilo prezgodaj za tretjo svetovno vojno, ker je komaj končana druga svetovna vojna. Posebno na to opozarja Kanadčane, da bi se ne podali za takimi iluzijami, ker dejstva so sicer preveč očitna, da se pripravlja za tretjo svetovno vojno.
Postaja očitno za mislečega Kanadčana, da ameriški kapital — imperializem — uporablja našo deželo za večje in večje vojne baze, za vojne operacije, kar se pa do cela ujema z načrti kanadskih velekapitalistov.
"Reakcionarno oživetje v svetovnem obsegu", piše Allen, "postavlja zahteve ameriškemu imperializmu da zaseže vrhovno oblast. Njegovi veliki monopolisti seveda ne morejo zakriti dokaza, da so pozvani odločati o njegovi usodi. Milijoni kapitala ležijo v arse-nalih "atomske bombe", katera je pod njihovo komando. . . In tukaj leži nevarnost za svetovni mir. Monopolistični kapitalizem v tej krizi skuša najti odgovor".
V teh zelo pomembnih stavkih pisatelj odkriva zaledje notranje krize monopolističnega kapitaliz-(Dalje na 4 str.)
in mi takoj brez vsakega prigovora izročil $6.00. Nato sem mu rekla če bi vzel pole v šapo. Odgovoril mi je, da jih vzame drage volje in res je zbral prav lepo svoto $39.62. Res lepo — ali ni res?
Prošlo nedeljo 1 sept. smo šli na farmo do Levstika. Kakor hitro smo stopili v hišo, me vpraša, če imam polo s sabo. Rekel mi je, da mu je Bolha v Hamiltonu povedal, da zbiram za x-raj aparat, ko je peljal jabolka za stavkarje v Hamilton. "Na tu imaš" reče in mi izroči $5.00 na nabiralno polo. Res, so še ljudje, ki se zavedajo da podpirajo ubogega delavca, ki se mora tako težko boriti za svoj kruh in poleg tega ob v-saki priložnosti pomagajo in prispevajo za pomoč v stari kraj.
Drugo sem nabrala večinoma pri Angležih in drugih Kanadčanih, kjer je bilo malo težje, še posebno sedaj, ko se je ravno pripetila ta nesreča, ko je bil izstreljen ta aeroplan. To je nekoliko oviralo, ali jaz se nisem ustrašila, če mi je kdo kakšno zasmolil, sem mu tudi jaz nazaj odgovorila kot sem najbolje vedela.
Zato tov. Troha pošljite potrdila in nekakšno izjavo z zahvalo, da bom dala v lokalni angleški časopis, da bodo videli da nismo tako slabi mi Jugoslovani, kot nas nekateri reakcijonarji slikajo po raznih časopisih in seveda potem tudi v vsakdanjem pogovoru. . ."
S pozdravom ostane
Družina Škraba.
Tako piše Mrs. Skraba, katera je bila že omenjena v eni prejšnji številki Edinosti, ko je pisala po pole. Prav lepa hvala družini in posebno Mrs. Skraba za tako hitro in točno akcijo. Res, posnemanja vredno.
Ludvik Troha.
KIRKLAND LAKE
Medmestni odbor treh bratskih Zvez Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov priredi piknik v nedeljo dne 15 septembra, na rudarski kempi v Kirkland Lake. Prostor je zelo primeren za take priredbe, ker je tukaj obenem primerna dvorana za ples.
Na pikniku bo kakor navadno razne jedače, ples in prosta zabava. Odbor bo skrbel, da bo vsem ustreženo, mladini, pa tudi starejšim.
Glede prevoza tja in nazaj bo na razpolago avtobus, kateri odpelje iz avtobusne postaje ob eni in ob drugi uri popoldne. Kdor pa želi potovati z avtotrokom, bo ta vozil od poslopja 24 Main St. V slučaju slabega vremena se vrši plesna zabava v klubskih prostorih, 40 Le-bel Ave.
Odbor.
KONČNO PRIŠEL JE DAN SVOBODE
To pesem je zložila 60 letna žena Marija Rožanc iz Martinjaka pri Rakeku, leta 1944 ko je samevala, in tu-govala za svojimi otroki, — 18 letna hčerka je bila v Nemški koncentraciji, a sinova v partizanih.
RESNIČEN DOŽIVLJAJ PRILETNE ŽENE IN MATERE NARODNIH BORCEV
Ko v Martinjak Nemci so prišli, po brajdah grozdje so obirali, drugi so pa prišli ta beli, pokradli so nam vse, kar smo imeli.
'	Tudi hčerko so pobrali,
v internacijo jo odpeljali. Uboga reva tam trpi, Oj reši jo partizan Ti!
Prišli so v hišo krasti spet, na stežaj sem jim morala vse odpret. Vse kotičke shrambe preiskali, da bi mojga sina terene a našli. Pa ker našli niso nič, nasilni so postali kot hudič.
Tudi v kuhinjo so pridrveli, meni so tudi zagrozili, da me bodo odpeljali. Še v omaro so mi vdrli, kruh, mleko .jajca, vse požrli. Mene so grdo zmerjali, jajca pa na mast metali,
za plačilo; so mi še dejali, da me bojo spovedovali, Ker med njimi se je sukal KURAT, takoj se je pripravil odvezo dajat.
Ti si velika grešnica, zato boš tud frdamana. Jaz odgovorila sem tako. Bog vsakemu grehe odpusti. Ako se jih le spokori. Še po skednju so vse obrnili, seno slamo, vse prestrelili, da bi sina, terenca ubili. Ko pa municije niso več imeli, so se razjarjeni odstranili, ker terenca niso dobili.
Tud'i v svinjake so hiteli, in prašiče vse prešteli. Eden pa u Štalo plane, siromaku hlapcu kovter vkrade. Oh to je pa resničen Švabobran, vse hitro vkrade kakor vran. To je po res prava bela spaka, tako krade kakor sraka.
So po vasi gor in dol hodili, velik voz krompirja naložili, da so se na Rakeku z njim mastili.
Na večer še pri nas se eden vstavi, in se mi takole predstavi. Hitro en žakel krompirja pripravi, pa tako kriči, da smo se vsi prestrašili.
Krompir sem hitro nabirala, zraven pa še vrečo dala. za menoj pa domobranc stoji, kriči. Hitro, hitro, se mudi. Da partizan nas ne vlovi.
Ko enkrat krompir so naložili, prav hitro proti Rakeku se zapodili, da partizani v noči jih nebi polovili. Tako minil je prvi dan, Oh kje si bil Ti partizan.
Prišli spet Švabobranci drugi dan, naravnost k Rezrekovim, brez: dober dan. Nad menoj tako kriči. Baba, žgance skuhaj nam za tri, tako smo lačni kakor psi. Prav nič se nisem obotavljala, takoj sem lonc na sporget djala, pri tem pa k Bogu vzdihovala. O večni, večni usmili se, te Švabobranske lakote.
Ko prišli so nazaj, baba zdaj nam pa le žgance daj. Žgance v skledo sem zdrobila, navrh tud mleka jim nalila. Štirje so se okrog mize vsedli, kot volkovi lačni, vse pojedli. O ti prokleti Švabobran, tako je lačen kakor vran. Tako minil je drugi dan. Oh, kje si bil Ti partizan?
Spet tretji dan Švabobranci so prišli, z našimi konji si prifurali. Kanon so pripeljali, pred našo hišo ustavli. eden mi pa zakriči, Glej, tvoji konji so prišli. Le poglej jih še zdaj, dobila jih ne boš nikdar več nazaj. Ko pa k njima sem stopila, takoj se mi je solza vlila, ker sta me spoznala, misleč; kruha bo nama dala.
Na kanon so se naložili, da jih partizani neb ulovili, se v svoje gnezdo Rakek zapodili. Tako minil je tretji dan,
Izjava veleposlanika Kosanoviča
(Iz 1 strani)
! Armade je poslal osebno noto A-
kih organov, ker vsebujejo nevar- meriškemu vojaškemu in letalske-
nost za mir.
5. aprila. Britanska ambasada v Beogradu je izročila noto podobno oni od Urada za zunanje zadeve od 1. aprila.
16. aprila. Jugoslovanski zunanji minister je v svoji noti nagla-eil, da poleti niso prestali, naštevajoč 6 do 15 letal dnevno od 5. marca do 2. aprila.
18. aprila. Je britanska ambasada zahtevala nadaljne podrobnosti o poletih.
24. aprila. Jugoslovanski zunanji minister je odgovoril na britansko noto od 5. aprila ter dal dodatne zahtevane podrobnosti poletov od 24. februarja do 12. marca.
14. maja. Je Jugoslovanski zunanji minister ponovno izročil podrobnosti poletov britanski ambasadi.
4. julija. Jugoslovanski zunanji minister je opozoril Ameriško ambasado na številne polete zavezniških letal nad jugoslovanskem teritorijem, naposled precejšnje izmenjave korespodence o zadevi, med Jugoslovanskim generalnim štabom in ameriškim vojaškim letalskim atašejem.
10. julija. General Koča Popovič, Štabni povelnik Jugoslovanske
mu atašeju z opozorilom, da Jugoslavija gleda resno na neprestane polete.
16. julija. Odgovor od U. S. A-tašeja je naznanil, da je bila zadeva izročena na pristojne vojaške oblasti v Italiji in Avstriji, ampak še ni prejel odgovora.
7. augusta. Amerikanski vojaški atašej je v nadaljni odgovor izjavil, da je Ameriška vlada v o-krožnem pismu prepovedala Ame-rikanskim letalom, leteti nad jugoslovanskim teritorijem brez posebnega dovoljenja.
10. augusta. Jugoslovanski zunanji minister v svoji noti Ame-
riški Ambasadi izjavlja, da dnevno od februarja v vedno večjem številu zavezniških letal, v glavnem ameriških, plove nad teritorijem Jugoslavije. Od 16. julija do 8. augusta, pravi nota, je bilo 172 poletov in to 87 bombnikov, 45 transportnih in 40 bojnih letal.
Zahvala rojakom v . Kanadi
NAZNANILO
Obveščeni smo, da se urad poslovanja poslanstva F. L. R. Jugoslavije v Ottawi premesti in sicer na sledeči naslov: 319 Queen St., Ottawa, Ont. Prosi se vse interesente, da zgornje naznanilo upoštevajo po 1 oktobru, to je, da naslovijo vse kar je v zvezi z poslanstvom F. L. R. Jugoslavije v Ottawi, na zgornji naslov.
Ljudstvo protestira
Ottawa — Izseljeniški odbor je naznanil, da bo dovoljena izselitev za delo na farmah 4000 bivšim vojakom takozvane Ander-sove poljske armade. Ta sklep je med ljudstvom izzval nezadovoljstvo in proteste vsled dejstva, da so se skupine takozvane Ander-sove armade borile proti resničnega osvobodilnega gibanja v Poljski na strani nemških fašističnih sil.
Ministru pravde, Hon. St. Lau-rentu je bilo naslovljenih več brzojavnih protestov med temi protest delavske progresivne stranke, ki ga je naslovil nacionalni tajnik Tim Buck. V protestu je navedena izjava Mr. Hynd Chancellor of the Duchy of Lancaster, ki jo je podal v poslanski zbornici rekoč, da je tretjina Andersove armade 200 tisoč mož služila Hitlerjevi armadi v borbi proti zaveznikom, mnogi so pa kakor on pravi, navadni vojni kriminalci, katere je treba izročiti narodne-i mu sodišču v Poljski.
Dospele zopet srečno nazaj v Milwaukee, Wise, po 14 dnevnem obisku v Hamilton, Ont. Kanada. Podpisana in Mrs. Vincenca Hor-vatin se najlepše zahvaljujeva za izborno postrežbo in naklonjenost družinam Štefan Fugina, Josip Brkopec, Jakob Bolha, Ignac in Louis Brajer. Mr. Josip Vesel ter vsem ostalim poznanim rojakom kjer sva bili na obisku.
Seveda da ne moreva pozabiti naših dobrih Ribenčanov, Mr. Jo-ško Lovšin, kateri je nama bil vedno na razpolago s svojim vozilom. Hvala Jože.
Najlepši uspeh časopisu "Edinost".
Mr. John Koss
Oh kje si bil Ti partizan.
Ko na hajke so hodili, vselej so se tud pri nas zglasili. najprvo hišo obkolili, da bi sinove mi pobili. Večkrat tudi vrata prestrelili. Ko pa vrata sem odprla, vsa druhal je noter vdrla, in meni vse roke pretrla. Tenente nad menoj kriči. Kje imaš komuniste Ti.? Ponovno vse kote preiskali, da bi moja sinova našli. Ker pa našli niso nič, zlobni so postali kot hudič. V času ko sinova so iskali, seveda so pa tudi kradli. Hruške, jabolke, orehe, Vsi imajo smrtne grehe.
Mene strašno so zmerjali, napete puške v me držali, rekoč; da me bojo tud streljali.
Jaz pred njimi sem klečala, kvišku roke sem proseč držala. Verjemite, verjemite mi, da doma nobenega ni. In končno vendar so odšli.
Ko naprej so še hodili,
Mladi partizani so jih pa nazaj podili.
Juriš, juriš partizani so kričali,
ker se švabobranov niso prav nič balL
A švabobrani pa tako bežali,
da so kar jezike ven držali.
Po trebuhu so se plazili,
da so bili bolj podobni svinji.
Končno prišel je svobode dan, u noči je bežal izdajalski domobran. A seveda, podil ga je naš junaški PARTIZAN!
Atomski blazneš pred predornimi žarki
(Iz 3 strani) ma, kakor tudi hkrati zaledje za besno kampanjo proti novim demokracijam, ki so nastale kot rezultat druge svetovne, odnosno progresivnih protifašističnih sil.
Kakor ameriškemu tako tudi britanskemu imperializmu ne gre v račun, da bi v posameznih državah vladala prava ljudska demokracija, oz. oblast, katera je ne samo izlastila finančne truste in velepo-djetnike, ampak z tem odpravila podlago za ogromne dohodke zunanjih kapitalistov, ki so jih črpali v obliki delnic in denarnega kredita.
Tukaj pride vpoštev tudi Jugoslavija. Kajti znano je, da so zunanji kapitalisti črpali ogromne dohodke v bivši Jugoslaviji, medtem ko so delavci garali za sramotnih par dinarjev na dan. Torej zaledje besne kampanje in drznih provokacij proti novi Jugoslaviji, ni samo v tem, da je v Jugoslaviji po ljudstvu izvoljena Ljudska oblast, ampak zaradi tega, ker je odpravljena podlaga za bivše notranje in tudi zunanje izkoriščevalce, da bi še nadalje izkoriščali narode Jugoslavije. To pa velja za vse ostale države, ki so po drugi svetovni vojni očistile svoj domači grunt smetja, katerega zalega se izraža v obsegu mednarodne reakcije in še živečega fašizma.
ST. CATHARINES
I believe that my financial contribution to the building of the "YOUTH RAILWAY" in Yugoslavia and towards the purchase of comforts will help to strengthen the friendly relations between the Canadian and Yugoslav youth.
Please find enclosed $ ........ which is my contribution
to our young Yugoslav friends who are voluntarily contributing their labor to the construction of the "YOUTH
RAILWAY"
Name: .................................................................
Address: ............................................................
Note: Make all chegues and money-orders payable to the Canadian Assistance Committee Yugoslav Youth Railway.
Send your financial contribution to the following address:
Emeric Simac, .
Treasurer, Canadian Assistance Committee Yugoslav Youth Railway, 200 Adelaide Street, West, Toronto 1, Ontario.
Zaradi slabega vremena se ni mogel vršiti piknik zadnjo nedeljo tako kakor je bilo prej oglašeno. Vršil se bo torej na istem mestu prihodnjo nedeljo dne 15 septembra, na farmi pri rojaku R. Pe-čavarju.
Odbor, skrbi, da se bo ta piknik vršil prihodnjo nedeljo, če bo lepo ali pa slabo vreme. Torej bo priložnost za vse, da se udeležijo tega piknika in posebno stariši naj pripeljejo svoje otroke, kakor je bilo rečeno v prejšnem naznanilu. Piknik se bo vršil v slučaju slabega vremena v hiši rojaka Toneta Pečavar.
Uljudno se vabi vse Slovence in sobrate Hrvate in Srbe, da se udeležijo piknika, katerega čffeti dobiček gre za nabavo x-raj aparat v Slovenijo.
S. K. J. Slovanov.
Odbor Sveta
Iz francoščine prevedla K. N.
"Da. Poročila sta se med špansko diržavljansko vojno. No, in zdaj se prične prava ljubezenska zgodba. . . Bilo je v Barceloni. Nista se niti poznala. Sploh ne. To zapišite."
"Sploh se nista poznala?"
"Ne. Zaljubila sta se na prvi pogled!"
"Srčkano!"
"No, in česar vam še nisem povedala je narbolj zanimivo : komaj uro po svojem prvem srečanju. . . po prvem pogledu. . . menda me razumete?"
"Da."
"Uro na to sta se poročila."
"Neverjetno!"
"Da, v eni uri je bilo vsega konec. Menda se spominjate, da so bile v državljanski vojski poročne formalnosti kaj preproste?"
"Res, spominjam se."
"No, prav. Tako sta se torej poročila. Pod vtisom ljubezni na prvi pogled! Drugo jutro je moral Moreno odriniti na fronto ... pustiti svojo mlado ženo obupano samo, po poročni noči, po prvi edini ljubezenski noči. . ."
"Ljuba gospa, saj mi pripovedujete pravi, pravcati ljubezenski roman! čudovit roman!"
Nasmehnila se je in čeprav so jo časnikarjeve besede nehote zbodle, je bil njen nasmeh vseeno nasmeh sreče.
"Da, prav imate. To je pravi ¡roman! čudovit roman !" je sanjavo pristavila.
"In ta zveza še dirži?" je živo vprašala časnikar.
"In še kako!" je vzkliknila mlada žena. "Obožujeta se. Ona je lepa, mlada žena, hči nekega francoskega industrijca in plemiča. . . In on? Kakor vidite je čeden gospod, zelo dobro vzgojen. . . pravi gentleman! Pravkar ste izvedeli, da je zelo dober diplomat. . . Zdi se, da je zelo dodelana izrazita osebnost. . ."
Časnikar jo je začudeno pogledal.
"Pravkar ste dejali, da ga ne poznate, zdaj mi pa pripovedujete o njem stvari. . ."
"Oprostite! Njega sem poznala, toda drugih ne," je hladno odgovorila Orana.
"Vprašal sem vas samo zato, ker morajo biti podatki za naš časopis popolnoma pravilni in zanesljivi ter resnični," je vljudno pojasnil časnikar.
Njegov dvom je izpodbodel Orano kot izpodbode konja ostroga, živahno je dejala:
"Prepričani bodite, da si nisem ničesar izmislila! Vprašajte moje stairše ali mojo sestrično! Povedali vam bodo, da izredno dobro poznam ta dva človeka, posebno pa ženo tega mladega diplomata."
"Madame de Plata?"
"Da. Madame de Plata je moja prijateljica, moja najboljša in najintimnejša prijateljica, takorekoč moj drugi jaz."
"Hvaležen sem, da ste mi to povedali. Tako prijetno je pisati takšne nežne in romantične ljubezenske zgodbe današnji čas, ko tako pogrešamo idile in romantike/' je vljudno dejal časnikar. "Ljubezen mladega zmožnega diplomata na prvi pogled, poroka v eni uri . . .vse to je res izredno zanimivo?"
"Kaj ne?"
"In vaša prijateljica, ali ljubi svojega moža?"
Orana je ob tem nenadnem, odkritem vprašanju nehote zardela.
Za en sam trenutek so njene oči poromale k mlademu Špancu, sedečemu ob mizi v kotu, in se ustavile na njem, na njegovi lepi, izraziti glavi, s temnimi, nekoliko kodrastimi lasmi, na ponosnem moškem obrazu z energično brado. Objele so njegove sloko postavo, ki jo je tolikokrat na tihem skrivaj ogledovala, kadar sta drug ob drugem, z roko v roki korakala po nočnem Parizu.
Drobna gubica je skalila njeno belo čelo, ko je dejala: "Kajpak, tudi moja prijateljica obožuje svojega moža! Njeni stargi so mi to povedali prav pred kratkim komaj dva dni je tega. . . Pri njih sem bila, preden sem odpotovala v ženevo."
(Nadaljevanje prihodnjič)
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi "Vinsko trgatev" v nedeljo dne 6 oktobra v prostorih, na 322 Bessie St. Začetek ob 8 uri zvečer.
Vabljeni so vsi Slovenci kot o-stali sobratje Hrvati in Srbi, da se udeležijo vinske trgatve, kjer bomo zopet obudili spomin na vinske gorice v starem kraju.
Članska seja: Istočasno se naznanja članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev, da se vrši prihodnja mesečna seja v nedeljo dne 6 oktobra in sicer v zgoraj omenjenih prostorih ob 2 uri popoldan.
Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, ki jih mora članstvo rešiti, se naproša vse člane in članice, da se udeleže mesečne seje. Dosedanji blagajnik Joe Slovenec je odšel iz Sudbury in je njegovo mesto prevzel J. Golobic. .
J. Nemanič, taj.
Osvoboditev Ljubljane na Odrn
Naznanja se, da bomo Slovenci iz Toronto imeli prireditev, v soboto dne 14. septembra v Bolgarsko-Mace-donski dvorani 386 Ontario St.
Začetek bo točno ob 8. uri zvečer in se bodo takoj v začetku prikazovali sledeči filmi:
"Osvoboditev Ljubljane"
"Vrba". (Rojstni kraj Franc Prešerna)
"Osvoboditev Beograda".
"Zvezda na pesku" in "devet sto"
Ker so filmi zanimivi, upamo da ne bo manjkalo Slovenca ali Slovenke pri tem prvem prikazovanju filma v Toronti kot je osvoboditev Ljubljane.
Po prikazovanju filmov bo odigranih par koncertnih komadov in nato se bo nadaljevalo s plesom v dvorani dokler vas bo mila volja.
čisti dohodek gornje prireditve je hamenjen za X-Ray aparat, tako, da oni kateri še niste darovali za to plemenito stvar imate še vedno priliko, da bo vaše ime v skupnem seznamu prispevateljev za omenjeni aparat. Torej ne zamudite prilike ,ker s tem boste imeli dvojni dobiček, dobro zabavo med znanci in obenem pomagali narodu v starem kraju. Na to prireditev se vabijo tudi vsi Jugoslovani in ostale narodnosti. Zabave bo dovolj za vse.
Prireditveni odbor.