Ob 60-letnici Kmetijske zbornice: Peticija SJK za enakopravnost slovenskih kmetov v Zbornici Ob priložnosti praznovanja 60-letnice obstoja Koroške kmetijske zbornice sta zbornična svetnika Skupnosti juž-nokoroških kmetov Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej predala zveznemu ministru za kmetijstvo dr. Franzu Fischlerju peticijo, s katero opozarjata, naj bi bili slovenski kmetje v Kmetijski zbornici enakopravni enojezičnim. Z obžalovanjem zastopniki slovenskih kmetov v svoji peticiji ugotavljajo, da je tako pospeševalna kot tudi izobraževalna politika Kmetijske zbornice doslej izključevala slovenske kmete. Kmetijska zbornica pa je zakonsko obvezana, da se zavzema tudi za izboljšanje gospodarskega, socialnega in kulturnega položaja njenih slovensko govorečih članov. Ob priliki praznovanja 60-letnice kmetijske zbornice je SJK zato zahtevala, naj bi zastopstvo kmetov v Zbornici enakopravno upoštevalo potrebo slovensko govorečih kmetov in s tem preprečilo izginevanje slovenske kulture v južnokoro-škem prostoru. Konkretno sta Zwitter in Domej predlagala, da bi Kmetijska zbornica ustanovila odbor, v katerem naj bi bili zastopani tako slovensko kot tudi nemško govoreči kmetje. Ta odbor naj bi izdelal smernice za enakopravno uporabo slovenskega jezika v okviru Zbornice. Nadalje bi bilo nujno potrebno, da bi Zbornica namestila tudi dvojezične sodelavce, tako da bi kmetje pri izobraževanju uporabljali tudi slovenski jezik. prav tako pa bi bilo potrebno ustreči dolgoletni zahtevi SJK, da bi bili v strokovnem časopisu „Kärntner Bauer“ objavljeni tudi prispevki napisani v slovenščini. Peticijo sta zastopnika SJK Predala tudi predsedniku Koroške kmetijske zbornice Wut-scherju in predsedniku Avstrijske predsedniške konference Schwarzböcku. Število prijav k dvojezičnemu pouku je tudi letos rrn Številka 41 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 16. oktober 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec naraslo Čeprav število šolarjev iz leta v leto na splošno pada, število šolarjev, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, stalno narašča. V letošnjem šolskem letu obiskuje dvojezični pouk ljudske šole 60 šolarjev več kot v preteklem šolskem letu. Na Koroškem se skupno uči oba deželna jezika 2657 učenk in učencev. Tako sta na 63 ljudskih šolah na veljavnostnem območju manjšinskega šolstva prijavljena 1302 šolarja (22,62 %) k dvojezičnemu pouku, kar je za 60 več kot v preteklem šolskem letu. Na obeh dvojezičnih ljudskih šolah v Celovcu je skupno prijavljenih 118 šolarjev (v preteklem šolskem letu 100), od tega obiskuje Mohorjevo ljudsko šolo 89 učenk in učencev. V 33 predšolskih razredih se uči oba jezika 67 otrok. Na 17 ljudskih šolah ni prijav k dvojezičnemu pouku. K neobvezni vaji „Slovenščina“ je dodatno prijavljenih 207 šolarjev in šolark. Slovenski jezikovni poukobiskuje na 17 glavnih šolah 275 dijakov. Od teh je javljenih 94 šolarjev po manjšinskošolskem zakonu, 82 šolarjev obiskuje slovenščino alternativno namesto angleščine, 99 šolarjev si je izbralo slovenščino kot prosti predmet. Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu obiskuje 450 šolarjev (lani 436). V Višjo strokovno šolo za gospodarske poklice šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu se je v letošnje šolsko leto vpisalo 127 deklet in fantov (v preteklem šolskem letu 78). Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu obiskuje 111 šolarjev (lani 66). Dodatno pa je prijavljenih k prostemu predmetu „Slovenščina“ ali pa obiskuje slovenščino kot izbirni predmet 296 dijakinj in dijakov splošnoizobraževalnih in poklicnih srednjih ter višjih šol. Skupno se torej na Koroškem uči oba deželna jezika 2657 učenk in učencev. KAMMER FÜR LAND - u. FORST' WIRTSCHAFT IN KXRNTEN Družina Zwitter pela na slavju — Medtem ko nam ie še dobro v spominu izjava nekega funkcionarja koroškega Bau-ernbunda, da je v Koroški kmetijski zbornici „Amtssprache Deutsch“ (izjavljeno na zadnjem izrednem občnem zboru Kmetijske zbornice pred tremi tedni), se je v tej ustanovi v zadnjih dneh očitno le nekaj spremenilo. Sicer slovenska beseda v Zbornici slej ko prej še nima svoje upravičenosti, kljub temu pa je bilo prvič ^zgodovini te ustanove možno, da je na slavju 60-letnice obstoja Zbornice družina Zwitter iz Zahomca lahko zapela dve slovenski Pesmi. Upati je, da je bil to prvi korak k uveljavitvi enakopravnosti slovenske besede v okviru zborničnega delovanja, za katero sta se v posebni peticiji zavzela zbornična svetnika SJK Janko Zwitter >n dipl. inž. Štefan Domej. L TEDNIKOV KOMENTAR Prejšnji teden je bilo v Vidmu 17. srečanje narodnih skupnosti sosednjih držav. Udeležencev je bilo nad sto, manjšinskih organizacij, ki so prišle iz sedmih držav, je bilo okoli 75 (med njimi tudi NSKS in ZSO), prisotnih pa je bilo okrog štirideset manjšin. Tema letošnjega srečanja se je glasila: Vloga nepriznanih P/se Janko Kulmesch sikdo upravičeno vprašal, ali jih je govornik sploh sam razumel. Ena od redkih izjem je bila Irena Pavličeva, zastopnica Slovencev na Madžarskem. Ni govorila dolgo, pa je kljub temu precej povedala, ker je udeležence seznanila z aktualnimi problemi in dosežki svoje narodne skupnosti. Enako velja Bo 18. srečanje manjšin kot sedemnajsto? narodov pri oblikovanju nove Evrope. Koordinator srečanja Franci Zwitter st. je v tej zvezi upravičeno poudaril, da bo predvsem odvisno od zadržanja manjšin samih, ali se odločijo za pot asimilacije ali pa za pot ohranjanja svojih etničnih korenin. Kljub visoki udeležbi ter prisotnosti številnih manjšin pa prireditev ni mogla zadovoljiti. Glavna referata dr. Hödla s celovške univerze in dr. Matjaža Kmecla sta bila zanimiva, vendar s temo samo v bistvu nista imela bogve kaj opraviti'. Na tem srečanju bi si želel referente, ki bi obravnavali aktualne probleme nepriznanih manjšin, ki bi prikazali, v čem se razlikujejo nepriznane manjšine od priznanih in ki bi končno vsem manjšinam nakazali možne poti, kako se skupno uveljaviti v prihodnji Evropi. Vsega tega ni bilo. Škoda. 17. Srečanje manjšin bi bilo za to lepa priložnost. Sicer drži, da so bili v glavnem na sporedu številni prispevki posameznih manjšinskih predstavnikov. Vendar ne glede na to, da večina govornikov ni upoštevala nujne prošnje v vabilu na srečanje („Prispevki naj se omejujejo izključno na temo!“), ti prispevi so bili tudi dokaj nekonkretni, kaj šele informativni. Nekateri pa so bili tako „teoretični“, da se je mar- Sistem srečanja narodnih skupnosti bo potrebno nujno reformirati. Teme naj bi bile bolj specifične, konkretne in aktualne. za beneškega Slovenca Ricarda Ruterja. Da se narodne skupnosti sosednjih dežel letno srečajo, je brez dvoma hvalevredna zamisel oz. potreba. Nič manj hvalevredne niso zasluge, ki jih ima za to koordinator dr. Franci Zwitter st. Dr. Zwitter bo drugo leto praznoval svojo 80-letnico in je kljub svoji visoki starosti še vedno pripravljen delati za tako zahtevno stvar. Vendar bi mu bilo iz srca želeti, da bi mu stali ob strani mlajši prizadevni sodelavci. Sistem srečanja narodnih skupnosti bo potrebno nujno reformirati. Teme naj bi bile bolj specifične, konkretne in aktualne. To pa ne izključuje možnosti, da se vse prisotne manjšine oz. njihove organizacije predstavijo in seznanijo udeležence s svojimi perečimi problemi. Pač pa tega ni nujno potrebno delati v obliki dolgo(brez) govorov, temveč se lahko to brez nadaljnjega stori v obliki pismenega gradiva. veznih Prihodnje Srečanje narodnih skupnosti sosednjih držav bo 1993 na Slovaškem. V interesu prireditve bi bilo, če bi se prireditelji morda le odločili za temeljito reformo. Konec koncev naj bi bilo srečanje več kot pa samo sprejemanje resolucije — ki ne preživi niti časopisnega papirja. Srečanje NSKS, EL in SSk V okviru letošnjih Koroških dne-vov na Primorskem so se srečale delegacije NSKS, EL ter Slovenske skupnosti (SSk) in razpravljale o aktualnih vprašanjih Slovencev na Koroškem in v Italiji, predvsem glede parlamentnega zastopstva manjšin. Domenile so se tudi, da bodo priredile skupno klavzuro, na kateri naj bi uskladili skupno postopanje, mdr. v odnosu do R Šlo-venije. Kot smo že poročali, je parlament Furlanije-Julijske krajine sprejel nov volilni zakon, po katerem je SSk dejansko onemogočena, da bi prišla sama v deželni zbor. Sedaj bi potrebovala najmanj v enem od petih volilnih okrožij osnovni mandat, kar pomeni okoli 13.000 glasov, medtem ko je doslej lahko prišla v deželni zbor preko 2. volilnega postopka in je zato potrebovala okoli 9000 glasov v vsej deželi. Edina možnost, ki se SSk trenutno nudi, je, da se kot samostojni partner poveže z eno od večinskih strank in da po tej poti pride do mandata iz 2. volilnega postopka. Za to pa potrebuje najmanj 1 % (okoli 9000) veljavnih glasov. P.S.: Več o Koroških dnevih na Primorskem v prihodnjem NT. Slovenija: Kako volijo Madžapi in Italijani svojega poslanca? Italijanska in madžarska narodnost volita v državni zbor, ki šteje 90 poslancev, vsaka po enega poslanca. Za volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti se na območjih, kjer ti skupnosti živita (v Prekmurju in na Obali), oblikujeta posebni volilni enoti in imenujeta posebni volilni komisiji. Po določilih Zakona o volitvah v državni zbor kandidata za poslance italijanske oz. madžarske narodne skupnosti določi s podpisi najmanj trideset volilcev iz vrst pripadnikov narodnosti. Obe samoupravni interesni skupnosti obeh narodnosti pa pripravita in določita tudi volilne imenike za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti. CAN: Skupna seja madžarskega in slovemega sosveta nujno potrebna!" „Nujno bo potrebi sklicati skupno sejo m žarskega in slovenskej sosveta. Tako, kot opra’ svoje delo poslovd obeh sosvetov dr. He1! Tichy, ne gre več dalje, mesto da bi si v okviru s' jih pristojnosti prizadej za uresničevanje sklei sosveta, jih torpedira daje v predalček.“ Tako stopniki avstrijskih n an nih skupnosti na občn1 zboru Centra avstrijsl narodnosti (CAN). Piše Janko Kulmes Občni zbor CAN je bil pre' torek (13. 10. 1992) v Oberv^J na njem so bili vse nai skupnosti. Kritika delegate^ račun dr Tichvia je bila sogl0,1 °Vl Predsednik CAN Karel Smolle: „Narodne skupnosti potrebujejo nove ter nedvoumna: dve leti organizacijske strukturen sosveta za gradiščanske M3£p>r falai° rnesece stari sklepi, re je skušal preprečiti (gleLzT Szberenyi, predsednik 39/2. 10. 1992), predvsem azarskega sosveta: „Naš so-preprečuje pravočasno izpm svet z dr. Tichyjem v prihodnje ne more več sodelovati!“ V tej zvezi je občni zbor dal novemu odboru CAN nalog, da pre- veri možnost, kako uresničiti, kar je Center že pred leti sklenil. Po tem sklepu naj bi Urad zveznega kanclerja v svojem manjšinskem oddelku nastavil uradnike, ki imajo zaupanje vseh narodnih skupin. Prav tako je občni zbor ostro kritiziral dejstvo, da pristojni politični organi ignorirajo sklepe sosveta, mdr. tudi glede koroških Slovencev. Novi predsednik CAN Karel Smolle, ki je, kot je znano, „oče“ Centra, pa je tudi poudaril, da se bodo morale vse avstrijske narodnosti v večji meri posvetiti vprašanju svojega zastopstva. Smolle: „Narodne skupnosti si bodo morale ustvariti nove organizacijske strukture v obliki javnopravnih korporacij, ker se bodo lahko tako bolj učinkovito zavzele za svoje pravice.“ Opozoril je na diskusijo, ki jo v tej zadevi trenutno vodijo koroški Slovenci. Prisotni delegati so z zanimanjem sprejeli ponudbo NSKS, da bi drugim avstrijskim narodnim skupinam predstavil model narodnostnega parlamenta ter deželnozborskega zastopstva. Kot že zapisano, je bil Karel Smolle zopet izvoljen za predsednika, potem ko je v prejšnji periodi vodil CAN dipl. inž. Georg Novaček. Kot tajnika so delegati potrdili Huberta Mikla in se zelo pohvalno izrazili glede njegovega poslovanja. Drugi odborniki so: mag. Zlatka Gieler, Franc Buchal, prof. Ludwig Szeberenyi, mag. Marjan Pipp (podpredsedniki), dipl. inž. Georg Novaček (namestnik tajnika), Rudolf Sarközi (blagajnik) ter Heinrich Foltin (namestnik blagajnika). Prof. Szeberenyi je bil per acc-lamationem imenovan za častnega člana CAN, kot nova člana Centra pa sta bila sprejeta Kulturno društvo avstrijskih Romov in Sintov (predsednik Rudolf Sarközi — glej pogovor na strani 5) ter Društvo gradiščanskih Madžarov na Dunaju. Pred občnim zborom so predstavniki Centra obiskali dvojezično (hrvaško-madžarsko) gimnazijo v Oberwartu. Več o tem obisku oz. delovanju šole v naslednjem NT. 21. in 22. oktobra 1992 v celovškem WIFI: Kongres „Narodne skupnosti v EvroP Prihodnjo sredo, 21. 10., in četrtek, 22. 10., bo v Inštitutu za pospeši gospodarstva (WIFI — Celovec) kongres „Narodne skupnosti v Evropi“. ga koroška deželna vlada, tema pa se letos glasi „Svoboda v mnogovrstn* Mdr. predavajo: Sreda, 21. oktober, 9.00—12.30 Otvoritev: Deželni glavar dr. Christof Zernatto Uvodne besede k generalni temi: Direktor Urada kor. deželne vlade v. p. hon. prof. dr. Ralf Unkart Prispevek manjšin k avstrijski identiteti referent: Moritz Csäky Slovenci v zgodovini Koroške referent: Johann Lessiak Prispevek Cerkve k sožitju slovenske in nemške narodne skupnosti na Koroškem referenta: Valentin Inzko in Ernst Waldstein 14.30—17.30 Stanje in perspektive normativne zaščit manjšin referent: Franz Sturm Četrtek, 22. oktober, 9.00—12.00 Stiki brez strahu. O skupnih poteh v P0*' referent: Tomaž Ogris Večina in manjšina — medsebojna ob°9' referent: Georg Auernheimer 14.00—16.30 oD«# Pomen kulture in jezika avstrijskih narodnih skupnosti v učnih načrtih za javne obvezne šole referent: Klaus Satzke Kulturna izmenjava — medsebojna ali enosmernica? referent: Janko Zerzer Kultura koroških Slovencev med etničn° gionalno identiteto referent: Janko Malle Uspehi CAN v pretekli dobi • Hrvaško-madžarska gim-nazija v Oberwartu: Svoja Vrata je odprla z letošnjim šolskim letom, vendar še nima ^stnega poslopja. Kot si je N prizadeval za ustanovitev Simnazije, tako si bo tudi pri-zadeval, da bo prišla čimprej p°d lastno streho. * Priznanje Romov in Sin- Tainik Hübet Mikel *°v kot narodne skupnosti: ki nas je priznala. Seveda pa °be društvi, kar se tiče članstva, Pjsta zelo močni, ker se večina na-S|h ljudi še zmeraj boji včlanjeva-nia v društva. To je še posledica nacistične dobe, ko so vse Cigane naiprej registrirali, nato pa jih po ,eh üstah spravili v KZ, kjer so po-' Ovico vseh avstrijskih Ciganov gorili. Če bomo dosegli prizna-nJa kot narodna skupina, bo za P?še ljudi morda lažje, da se c|anijo v naše organizcije.“ »Obe društvi ne obstajata zelo dolgo, danes pa že stojite tik Pred priznanjem kot narodna lupina, kar je gotovo velik UsPeh. Kako je tekel ta razvoj?“ " bistvu se je začelo v spomin-ern letu 1988, ko je bilo mnogo jj0vora tudi o holokavstu Židov; o sodi Romov in Sintov pa ni govoril ^Pče. Zato smo začeli pisati Zvez-tjadi, da se je treba spomniti j d' Romov in Sintov in dejansko , PÜa 12. marca 1988 v Lackenba-in Kjer je bilo taborišče za Rome kat nte' spominska svečanost, na 6ri se je zvezni kancler tudi , Pravičil in obljubil, da bodo v pri-dnje tudi Romi in Sinti dobili dn i 8 socialne podpore, kot so jih k . aj že dobivali drugi ujetniki a|n koncentracijskih taborišč. %'h i 30 prv' referati na ljudskih biim in vse to nas je spodil 'io, da smo se upali ustanoviti p,. a društva. 1988 smo ustanovili 0 društvo v Oberwartu in isto- Obe organizaciji sta članici Centra avstrijskih narodnih skupin. Pred kratkim so avstrijske narodne skupine Sarközija izvolile za podpredsednika avstrijske sekcije evropskega biroja za manj razširjene jezike (E.B.L.U.L). Narodna skupina Romov in Sintov stoji tik pred najpomembnejšim uspehom njihovih doslejšnjih političnih prizadevanj, namreč pred priznanjem v smislu zakona o narodnih skupinah. Z Rudolfom Šarkezijem se je pogovarjal mag. Rudi Vouk časno začeli delati na projektu za brezposelne Rome in za pomoč Romom pri uradih; 1991 pa smo ustanovili društvo na Dunaju. Ko smo potem postali člani Centra avstrijskih narodnih skupin, smo si skupno s Centrom začeli prizadevati za priznanje kot narodna skupina. 16. marca letos smo vložili peticijo, da bi nas priznali kot narodno skupino, 2. julija je bil na uradu zveznega kanclerja prvi pogovor, sledili so še nadaljnji pogovori in 16. septembra je končno Državni zbor soglasno sklenil odločitev, v kateri piše „Zvezni vladi predlagamo, da čimprej zaključi prizadevanja za priznanje Romov in Sintov avstrijskega državljanstva kot narodno skupino.“ „Kakšne so bile reakcije politikov pri vaših prvih razgovorih?“ „Moram reči, da so bili politiki zaradi naše usode zelo prizadeti in da niso videli nobenih ovir za priznanje narodne skupine.“ „S priznanjem je povezana tudi ureditev sosveta za Rome in Sinte. Kakšna bo ta ureditev, saj zakon predvideva, da mora biti polovicia članov sosveta mandatarjev, kolikor vem, pa občinskih odbornikov, kaj šele drugih mandatarjev, ki se priznavajo kot Romi ali Sinti, ni?“ „Kako bodo to legistično rešili, ne vem. Domenjeno pa je, da bo imel sosvet osem članov, od naših društev pa bo vsako imenovalo po dva člana. Vsekakor upam, da bo do konstituiranja sosveta za našo narodno skupino prišlo še letos.“ „Kakšne bodo prve naloge sosveta?“ „Zelo pomembno bo seveda, da kot narodna skupina pridemo do finančnih podpor. Poleg tega pa bo glavna naloga, da ustanovimo kulturne ustanove in da dosežemo napredke na socialnem področju in na področju predšolske vzgoje. Zelo važno je vprašanje otroških vrtcev, kjer naj pride do dvojezične vzgoje naših otrok.“ „Kako je na šolskem področju? Boste tudi tu zahtevali možnost za učenje vašega jezika?“ „Zaenkrat še ne, nismo še tako daleč. Morali bi napisati šolske knjige za učenje našega jezika in sploh ustvariti pogoje za šolsko vzgojo v romanez. Zaenkrat želimo ustvariti kulturni center s priključenim otroškim vrtcem, kjer bi poživili učenje našega jezika. Moramo počasi graditi, problemi so predvsem na socialnem področju. Še zmeraj obstaja predsodek, da so Romi samo za posebne šole, to pa zaradi tega, ker imajo naši otroci enostavno zaradi socialnih razmer v šoli probleme. Vzrok pa tiči v tem, da nam manjka ustrezna predšolska vzgoja. Ševeda je naš cilj tekom ene generacije priti tako daleč, da bomo imeli tudi akademike, ki se priznavajo k naši narodni skupini in ki bi potem prevzeli vodstvo naše narodne skupine. Ne moremo pa sedaj tekom dveh ali treh let nadoknaditi vse to, kar nam družba skozi stoletja ni hotela dati.“ „Ali je romanez sploh knjižni jezik in koliko ljudi v Avstriji ta jezik še govori?“ „Je knjižni jezik, so pa velike razlike med posameznimi državami. Med mladino morda še polovica govori romanez. Starejši ta jezik seveda obvladajo. Ker pa predvsem v velemestih ni nobene možnosti za uporabo našega jezika, se naš jezik počasi izgublja. Ravno zato moramo začeti graditi od spodaj, namreč pri otrocih in z otroškimi vrtci. Važno bo tudi, da začnemo starejše spraševati o naši zgodovini, da lahko dokumentiramo usodo naše narodne skupine.“ „O številčnosti vaše narodne skupine v Avstriji ni nobenih podatkov, nekateri govorijo o 15.000 in več, drugi samo o 3000. Kako to?“ „Števila tudi sam ne bi mogel povedati; Romi se ne pustijo preštevati, to pa iz razumljivih razlogov, ker imajo še zmeraj strah pred katastri, ki so potem služili zasledovanju med nacistično dobo.“ „Romi živijo v vseh državah Evrope, imate kaj stikov z Romi drugod?“ „Stike imamo z Romi in Sinti v Nemčiji in na Slovaškem, so pa iz finančnih razlogov zelo omejeni. Povedati pa moram, da npr. v Nemčiji Romi niso priznani kot narodna skupina in bi bila Avstrija, če nas prizna, zgled za druge evropske države.“ „Vaš nečak, Toni Wegas, je zastopal Avstrijo pri letošnjem Song-Contestu. Ali se on, tako kot npr. znani glasbenik Harry Stojka, priznava k narodni skupini?“ „ Priznava se, žal pa m u manj ka znanje našega jezika in ne ve zadosti o zgodovini naše narodne skupine. Imenovali smo ga za častnega člana našega društva, zelo pa bi pozdravljal, če bi se malo bolj seznanil z našimi zadevami, ker bi nam tako v javnosti lahko pomagal.“ RS: Pred kratkim je Center avstrijskih narodnih skupin izdal brošuro o narodni skupini Romov in Sintov, katero lahko naročite pri Centru ali pri Rudolfu Šarkeziju osebno, Springsiedelgasse 32/7/4, 1190 Dunaj. Rož — Podjun — Zilja Pevce Okteta Suha je v Devinu predstavil Marko Tavčar ČESTITAMO Te dni praznujejo osebne praznike: Terezija Kerbitz iz Vogrč, Marija Kraut iz Bistrice, Uršula Krištof iz Vidre vasi, Marija Pahtev iz Pliberka, Milka Blažej s Suhe, Kari Polanc z Dvora ter Hanzej Dum-pelnik in Ludmila Dumpelnik iz Stebna. Društvo upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestita! V Škofičah praznuje rojstni dan Gitka Fleiss. Iskreno čestitamo! Kajžrova mama, Brigita Lutnik iz Zvabeka. Za dvojni praznik ji želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in božjega blagoslova! Rojstni dan je slavila Frieda Marketz. Čestitamo! Rojstni dan in god je pred kratkim slavila Brigitta Ehrenberger z Metlove. Za dvojni praznik vse najboljše in še na mnoga leta! Oktet Suha navdušil v Devinu V okviru Primorskih dnevov so bili v Devin povabljeni tudi pevci Okteta Suha, ki so preteklo soboto tam navdušili s samostojnim koncertom. V okviru tega koncerta so pevci predstavili poleg svojega glasbenega programa tudi dela koroških pesnikov Gustava Januša, Milke Hart- manove in Andreja Kokota. Kljub temu, da publika deloma ni razumela ritmičnih pesmi Okteta Suha, ki so napisane v podjunskem narečju, so bili oktetov-ci v Devinu prisrčno sprejeti. Naslednji dan je oktet, prav tako v okviru Primorskih dnevov, ponovil svoj koncert v Trstu. 80. življenjski praznik slavi Sabina Schweiger z Obirske-ga. Ob tem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče, trdnega zdravja in božjega blagoslova! V ponedeljek je praznoval okrogli življenjski jubilej Franc Bogataj. Vse najboljše ter še mnogo zdravih in srečnih let! * Osebni praznik je obhajala Ana Ogris iz Stranj. Člani društva upokojencev ji iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. * God obhaja župnik iz Kotma-re vasi Maks Mihor. Čestitamo! * Rojstni dan in god obhaja V DOMU V TINJAH Nachbar beim Nachbar — Sosed pri sosedu (Valentin Polanšek) Slovenska literatura iz Koroške in Slovenije — SEMINAR KNJIŽNIČARJEV od 19. do 21. oktobra 1992 Prireditelj: Büchereistelle der Förderungsstelle für Erwachsenenbildung Lepi uspehi slovenskih amaterskih gledaliških skupin SPORED: Ponedeljek, 19. 10.: 14.15 otvoritev, pozdrav, organizatorična vprašanja 14.30 „Voneinander lernen — miteinander leben“ — akcija Zveznega ministrstva za pouk za boljše sožitje Krščanska kulturna zveza predstavlja svoje projekte; — Slovenska prosvetna zveza — za kulturo sožitja; knjižnice in njeni projekti za multikulturno sožitje — možnosti sodelovanja 17.00 OBČNI ZBOR BVK (Bibliothekarverband Kärnten) Torek, 20. 10.: 9.00 SLOVENSKA LITERATURA na Koroškem. Predava: dr. Reginald Vospernik 14.30 ZaložbeDrava, Mohorjeva in Wieser predstavljajo svoj program in svojo literaturo 16.30 Slovenska otroška in mladinska literatura v knjižnici. Predava: mag. Marjeta Domej 19.30 Literarni večer — slovenska otroška in mlad. literatura na Koroškem in v Sloveniji. Berejo: H. Germ, M. Hrobath, L. Küpper, T. Pavček, S. Wakounig. Literarni večer bo popestril šolski zbor Mohorjeve ljud. šole Sreda, 21. 10.: 9.00 Literatura iz nekdanje SFRJ. Težišče Slovenija. Predava: mag. Miha Vrbinc 12.00 Zaključek. Seminar vodi: dr. Gerhild Hofman-Klever Pred kratkim je Koroška zveza amaterskih gledaliških skupin organizirala srečanje koroških amaterskih gledališčnikov, ki je bilo v Hrastovici. V odboru te Zveze zastopata slovenske amaterske gledališke skupine Nužej Wieser in Milka Oiip. Letošnje srečanje je uspešno, saj je odbor uvrstil med dvanajst najboljših iger kar pet slovenskih. Žal je morala ena od petih slovenskih skupin odpovedati svoj nastop v Hrastovici, kljub temu pa je bil nastop ostalih slovenskih amaterskih gledališčnikov na srečanju izredno posrečen. Milka Olip je v pogovoru z Našim tednikom dejala, da se je ob tej priložnosti izkazalo, da je slovenska gledališka dejavnost več kot enakovredna ponudbi nemško govorečih skupin. Tako so na srečanju gledališčnikov zaigrali odlomke izsvojih del igralci iz Št. Janža, ki so se predstavili z Mrtvim oznanilom, dijakinje in dijaki Višje strokovne šole iz Št. Jakoba pa so uspešno odigrali odlomek iz igre Išta Augin. Radišani so uprizorili del svoje igre Marija Magdalena, izvleček iz Sanj o govorečem cvetu pa so predstavili šmihelski lutkarji. Namen takega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin je, da predvsem strokovnjaki spoznajo in ocenijo dejavnost amaterskih gledališčnikov. Zadovoljna z rezultatom tega srečanja je Milka Olip dejala, da so slovenske skupine v Hrastovici jasno pokazale svojo dejavnost, ki so jo tudi strokovnjaki ocenili kot zelo pestro, zanimivo in predvsem kvalitativno dobro. H. St. 60. rojstni dan obhaja Lenci Novakov. Ob tem življenjskem prazniku ji iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! Zadnjo nedeljo je praznoval svoj 30. rojstni dan Valentin Smrečnik. Vse najboljše mu želijo vsi njegovi prijatelji! Svoj 30. rojstni dan je praznoval Stanko Polcer. Pevovodju MePZ „Peca“ želijo vse najboljše vsi člani zbora! Lojzu in Katharini Opetnik iz Strpne vasi se je rodila hčerkica, krstili jo bodo na ime Viktoria Katharina. Naše iskrene čestitke srečnima staršema; mali Viktoriji pa želimo vso srečo na življenjski poti! Ta teden je praznoval v Selah na Borovnici rojstni dan Hanza Roblek. Iskreno čestitamo in mu kličemo na še mnoga srečna, zadovoljna in zdrava leta! Čestitkam se pridružje tudi EL. * Vidi in Jokeju Lugar s Suhe se je v torek, 13. oktobra 1992, rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Alina Marija. Prav posebno se veseli tudi mali Florijan, kateremu se je pridružila mala sestrica. Iskreno čestitajo sorodniki, prijatelji KPD „Drava“, Oktet Suha, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, cerkveni pevski zbor Suha, EL Suha, NSKS in uredništvo NT. V Vogrčah praznuje svoj 65. rojstni dan Karl Kerbic, če-rabov oče. Obilo zdravja, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva mu želijo žena Mali, sinova Karli z družino in Edi ter hčerka Nežka z družino. Uredništvo Našega tednika se čestitkam rade volje pridružuje. Rož — Podjuna — Zilja Slovenski vrtec na Dunaju Da pride vsako leto veliko število Slovencev študirat na Dunaj, nam je vsem znano. Da mnogi ostanejo na Dunaju, ker jim veliko mesto nudi boljše poklicne možnosti, tudi vemo. Ko ti ustanavljajo družine, pa se morajo odločiti: ali se vrnejo na Koroško, da njihovi otroci lahko obiskujejo dvojezičen vrtec, ali pa ostanejo na Dunaju, dajo otroka/e v nemški vrtec in se v najboljšem primeru sami potrudijo za slovensko izobrazbo svojih otrok, kar pa je za zaposlene starše mučno. Skupina angažiranih staršev se je odločila, da situacijo izboljša. Delajo na tem, da bi že kmalu imeli tudi na Dunaju slovenski vrtec. Nujno iščemo ini- ciativne in angaži rane soorganiza- torje/ke! Vsak/a, ki se zanima za sodelovanje, ki bi imel/a informacije, ki pozna prostore, ki bi rad/a pomagal/a ali ki ima slovensko govoreče/ga otroke/a na Dunaju, je napro-šen/a, da se javi pri Nadi in Karlu, 1050 Dunaj, Einsied-lerg. 8 A/5, tel. 55 20 282. srečanje: četrtek, 22. 10., ob 9.30 v kavarni KSŠŠD, Mondscheingasse 11 Apače: Slovo od štiriletne Marije Juwan V sredo, 30. septembra, smo se v Apačah poslovili od štiriletne Marije Juwan. Dva dni prej je pred domačo hišo tekla čez cesto in pri tem prišla pod avto. Strašni trenutki za starše, ki so to videli, pa tudi za voznika, ki tega ni mogel preprečiti. Otrok je izdihnil v naročju svojega otroka. Njegova duša se je v otroški nedolžnosti vrnila k svojemu Stvarniku. Naše molitve pri žalni sv. maši so bile namenjene predvsem staršem, bratcem in sorodnikom male Marije, da bi ne žaovali, .kakor tisti, ki nimajo upanja“. Saj se je v marsikom zbudilo vprašanje: Bog, zakaj . . . ? Župnik Gotthardt nas je v pridigi opozo-nl, da ob vseh nerešenih vprašanjih tudi za tega otroka in za nas vse velja, kar pravi evangelij 0 Jezusu, stoječem pri Lazarje-vem grobu: „Glejte, kako ga je ljubili“ Starši so temu otroku dali 'me Marija in jo dali krstiti v cerkvi device Marije v Trnju v Železni Kapli. Tako je postala božji otrok 'n obenem na poseben način Ma-r'jin otrok. Zato nas je močno Prevzela pesem, ki so jo v poprav mali Mariji zapele deklice iz ^alicije ob spremstvu Mire °lažej: „Jaz sem otrok Marijin, se smrti ne bojim, na Materinem Srcu najslajše jaz zaspim.“ Veliko vernikov, prijateljev in znancev je prišlo. Z domačim župnikom^ sta somaševala žpk. Olip iz Šmarjete in p. Janko Ivančič iz Celovca. Bog naj usliši vse vnete prošnje in molitve in da staršem male Marije moq in tolažbo, pa tudi vozniku avta luč in spremstvo! Velikovec: Razstava o domačih verskih znamenjih V ciklu prireditev „Srečanje v oktobru“, ki ga letos prirejajo v Velikovcu že tretjič, je PD „Lipa“ v nedeljo, dne 11. t. m., vabilo na razstavo fotografskih posnetkov pod naslovom: Verska znamenja naše okolice. Veliko breme si je naložil tudi Tomi Kunčič iz Vatavaške gore, ki je posnel in uredil večino razstavljenih fotografij. Pohvaliti mo- Na njej so bile razstavljene slike križev in kapelic iz veli-kovške okolice. Pri otvoritvi te razstave sta s pevskimi prispevki sodelovala Moški kvartet iz Št. Ruperta in pevska skupina društva „Lipa“. Številno občinstvo je v obeh deželnih jezikih pozdravila predsednica društva „Lipa“ mag. Zalka Kuchling, ki je sama največ pripomogla, da je do te razstave v občinski hiši prišlo. Razstava Franceta Goršeta v Kostanjevici V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bo v petek, 16. oktobra, odprtje razstave akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki je dolga leta svojega življenja ustvarjal v Svečah. Gorše je Korošcem znan predvsem zaradi svojih številnih umetnin, katere lahko vidite na stalni razstavi Slovenskega prosvetnega društva „Kočna“ v Svečah. V Kostanjevici si poleg del Franceta Goršeta lahko ogledate tudi slike umetnika Jožeta Gorjupa. V ponedeljek, 19, oktobra 1992, ob 19.30 v Domu v Tinjah: POGOVOR S HEINZEM STRITZLOM rav. Pogovor vodi: dr. Reginald Vospernik „Slovenski jezik kot drugi koroški jezik pomeni odločilen duhovni razvojni element. Davno pred sedanjimi razmišljanji sem zagovarjal parlamentarno zastopstvo narodnih skupnosti. To pa ne samo zato, ker imajo koroški Slovenci, prav tako kakor gradiščanski Hrvati in Madžari pravico do sedeža in glasu v deželnih zborih, temveč ker so s tem tudi soodgovorni za skupno domovino.“ Hejnz strjtz| ramo tudi Hanzija K., mizarja, za strokovno izdelavo stojal za razstavne table. Poleg razstavljenih slik nam je bila ponujena še prikupno in skrbno izdelana brošura z nekaterimi posnetki in opisi. Le-to sta nam finančno, in strokovno omogočili Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva družba. „Večkrat bi se morali tako srečavati!“ mi je po končanem sporedu dejal priletni Donižev oče. Res je bilo domače in prijetno, ko smo ob skromnem prigrizku še in še prepevali pesmi, nemško in slovensko, pri čemer so se posebno izkazali pevci iz Št. Ruperta. V to prepevanje je polagoma posegla vsa prisotna publika. Vse to pa se je dogajalo v tisti občinski sejni sobi, iz katere smo tolikokrat slišali odločen „nein“ za slovenske prireditve. Pa naj še kdo reče, da se v Velikovcu nič ne premakne! Janez Kuchling Vabilo na OTVORITEV novo obnovljenih poslovnih prostorov Posojilnice-Bank Podjuna v Sinči vasi v četrtek, 22.10. 92, ob 14. uri Ob slavnostni otvoritvi bo poskrbljeno tudi za jed in pijačo. Iz naših občin Iz naših občin Galicija__________* Frakcije iščejo medsebojne pogovore Po zadnjih volitvah je v Galiciji VP izgubila absolutno večino v občinskem svetu. Nova razdelitev sedežev (VP 7, SP 5, FP 2, EL 1) je po mnenju mnogih prinesla tudi več demokratičnosti pri vseh odločtivah. Mandatar Enotne liste Jože Urank je dejal, da občinski svet odslej razpravlja bolj stvarno in da frakcije iščejo meseboj več pogovora. Urank: „ S tem se je nedvomno izboljšalo tudi vzdušje v občinskem svetu”. Kot najmanjša frakcija pa ima gališka EL frakcija kljub temu tehtno besedo, saj je tudi njen glas potreben za dosego večine v občinskem svetu. To se je v doslejšnji delovni dobi občinskega sveta zgodilo že nekajkrat. Suha ___________________ Kanal za Činžata? Površinska voda je delala prebivalcem Činžat / Unte-rpudlach velike preglavice. Občina Suha je za odpravo te nadlege investirala že nad 140.000,- šilingov, toda voda kljub temu občasno še zaliva kleti. Za rešitev tega problema je občinski odbornik ravnatelj Lenart Katz predlagal, naj občina izdela konkreten sanacijski projekt. Katz je pozval župana Skubla, naj le-ta glede tega vprašanja končno ukrepa v prid prebivalcev. Žvabek__________________ 50 let elektrarne V petek, 16. oktobra, bodo v Žvabeku slavnostno praznovali 50-letnico elektrarne. Pričela je delovati točno na ta dan pred 50 leti. V šitiridesetih letih je bila elektrarna ÖDK- Žvabek v Avstriji celo vodeč;, od nje je bilo odvisno, ali je funkcioni-raal oskrba celotne Avstrije s električnim tokom ali ne. Če je v teh letih prišlo v Žvabeku do težav, celo Dunaj ni imel več dovolj toka. V novem šmihelskem občinskem centru zahteva Dej^nokapne strehe Šmihelanči se branijo „celovška diktata” Ta teden so po soglasnem sklepu občinskega sveta v Šmihel. 22, ^o'a ^pf^odjelj pričeli z qradnjo novih prostorov ljudske šole. Občinski možje pa s< ^imesch. vsa deia morajo biti ostro protestirali proti „diktatu Dežele, ki hoče Smihelcanom vsili ieta. enokapne strehe, ki ne pašejo v Šmihel. Piše Silvo Kumer Do vročih razprav je prišlo tudi Pri sklepanju izrednega dodatne-^9a proračuna za leto 1992. Enotna lista je vložila predlog za sPremembo proračuna, in zahte-vala višjo podporo za Otroško skupino palčki / Zwerge v Kono-Vecah ( občina Pliberk), ki ima Pod svojo streho tudi otroke bistriške občine. Sprva se je SP ^očno branila povišanju podpore, šele ko sta bili tudi VP in JUL za Povišanje, je bil sprejet soglasen sklep, ki pa predvideva višje pod-P°re le za socialno šibkejše druži-ne- Navadna podpora za enega °troka znaša letno šil. 1.000.- ^rotest proti zakonu 0 vodnem pravu * • ’ Na predlog mandaraja JUL PePeja Pototschniga je občinski SVet sprejel resolucijo, v kateri po-'va pristojne oblasti v Celovcu in na Dunaju, naj hitro posrkbijo za Prehodono rešitev za hišne čistil- — — — ----------------------------------------------------------------------------- naprave. Zakon o vodnem pra- Pretekli ponedeljek so pričeli z gradnjo novih prostorov ljudske šole, ki bo imela pod svojo streho tudi telov (Wasserrechtsgesetz) danes nico. Stroški znašajo 25,5 mio. šilingov. Z leve: Peter Winkl, Peter Aleschko, mons. Kristo Srienc, Ste Praktično krši praktično že skoraj Liesnig, župan Janko Pajank, arhitekt Ronacher ter zidar podjetja Liesnig. J^ak občan. Dokler v občini ne .............. t n,0sta zgrajena čistilna naprava in Vse frakcije v bistriškem občin- šole, če se Bistričani ne bodo Zdaj naj bi sledil veliki protes Kanalizacija naj bi veljala preho- Deželi. dPa ureditev. Andrej Wakounig (EL) je d# Bistriški sve{ j0 sk|eni|_ da si Občina ne more pustiti d as|fa|tirajo nekatere občinske rati nesmiselnih zahtev uradnik c6ste mdr ^ šmihe|a v Qrgovičei ki imajo očitno osebne averz-v Zalib|č jn y Konovecah (kolc> proti določenim oblikam arhitek dvor) re. Wakouniga je potrdil tudi poL~—1-------------------------- župan Peter Winkl (SP), ^J menil, da bo zdaj potrebno „iz ' skem svetu so se izrekle proti enokapni strehi (Pultdach) na ljudski šoli. Le-tojim hoče namreč vsiliti Dežela, ki grozi celo s tem, da ne bo dala denarja za gradnjo držali te zahteve. Ker je bil časovni pritisk za gradnjo šole zelo močan, je občinski svet projekt zaenkrat v zahtevani obliki sklenil, toda pustil odprto obliko strehe . V primeru katastrofe je potrebna dobra koordinacija, za katero so skrebili komandat Visotschnig, župan mag. Grilc, nam. dežel, rešil-skega komandanta Press! ter gasilec Simon Hribernik. Letalo strmoglavilo na Vogrski gori! K sreči samo vaja! Letalo je strmoglavilo na Vogrški gori! Ta novica je sprožila v soboto, 3. 10. 1992, v Vogrčah alarm. Domača požarna bramba je bila prva na prizorišču in nato tudi koordinirala pomoč drugih požarnih bramb (Dob, Pliberk, Potoče, Šmihel, Replje), žandarmerije in rdečega križa. K sreči je bila to le vaja, za katero so se prej domenili Vo-grčani. Ker letijo letala, ki so namenjena na celovško letališče, relativno nizko čez Vogrško goro, se bi lahko taka katastrofa resnično zgodila. Ker je bil na ta dan vreme zelo slabo in deževno, je namišljena nezgoda vzbudila na zunaj zelo realističen vtis - z vsemi prednostmi in napakami. Tako je trajalo uro in pol, da so rešilci pripeljali prve ranjene v ljudsko šolo, ki je služila kot zdravniški center. V celoti gledano pa je vaja uspela, tako da je vogrški komandant Anotn Viotschnig pozitivno lahko zaključil vajo, na katero je povabil tudi opazovalce iz Slovenije in Celovca. g_K_ Eden od „namišljenih" ranjenih „pasažirejv vogrške katastrofe." Hjberk - v ponedeljek občinska seja Most čez reko: da ali ne ? Načrtovani občinski center v Šmihelu: 1 ljudska šola, 2 telovadnica, 3 Posojilnica, 4 Zadruga, 5 otroški vrtec, 6. občinska hiša, 7 pošta, 8/9 parkirišča, 10 strojni park, kurajva za sekance, 11/12 stanovanja pati kose in maširati v Celove Podžupan Franc Mlinar (VP) Pf menil, da se bo morala Ob< -Na naslednji občinski seji (v ponedeljek, Bistrica glede te zadeve obrni -10.1992) bo pliberški občinski svet sklepal o politično odgovorne na De adnji mostu čez reko Bistrico na jormaški travnik, vladi in jih opozoriti na nesmist «prav temu načrtu nekateri Pliberčani močno na- zahteve njihovih uradnikov. Potujejo, bo občinski svet ta “načelni sklep” verje-... ,tnosprejel. Šmihelčani bi raje videli ljudski šoli in ostalih poslopji n |. ^ot je znano, je bil za letošnji jormak že postav-vega občinskega centra dvok3' ^ n provizorični most, ki se je zelo dobro obnesel, ne strehe (Satteldächer), k' " y.rav zaradi tega se je tržni referent Štefan bolje vsklapljajo z ostalo arhitek sotschnig pri Deželi in Zvezi zavzel za financira-roT/občini. te9a mostu, ki bo stal nekaj čez 2 mil. šilingov. • r. ?st pa bi lahko seveda tudi zelo izboljšal prometni Soglasno so bistriški manda . po|02aj y centru p|iberka> saj bj direktno p0Ve20va| razdelili posamezna dela na U S'avno cesto s parkirišči za mestom, ski šoli; tako je mdr. prezv^___^ Na občinski seji pa bodo razpravljali mdr. tudi o sanaciji kopališča ter preureditvi „velikega“ križišča med glavno cesto ter glavnim trgom v Pliberku. Občinski svet bo razpravljal tudi o najemniški pogodbi za dvojezični otroški vrtec v prostorih glavne šole. Globasnica- tudi zadnji test negativen Globaška voda ni užitna! Globašani naj vsaj do zime ne bi pili vode, ki priteče doma iz vodovodnih cevi. Vodna zadruga je že enkrat z letaki opozarjala, da voda iz Pece ne ustreza strogim predpisom za pitno vodo. Medtem so tudi že našli krivdo: živina, ki se pase na Peci onesnažuje vodo s fekalijami. Edina rešitev je zdaj ta, da bodo v bazenu vgrajeni posebni filtri ali pa da živina zapusti Peco - tega pa tudi nihče noče! Bistrica________________ Turistični koncept V sredo, 21. oktobra 1992, ob 19. uri vabi Komite za turizem v občini Bistrica pri Šmihelu na predstavitev turističnega koncepta (Tourismusleitbild Feistritz 2000), ki ga je sestavil poseben team turističnih svetovalcev. Koncept naj bi pokazal, kako bi lahko občina Bistrica izglodala na turističnem področju v letu 2000. Predstavitev bo pri Loserju v Šmihelu. Režek____________________ Čistilna naprava in kanal sklenjena Občinski svet v Rožeku je pretekli teden soglasno sklenil gradnjo čistilne naprave (Kläranlage), ki jo bo Občina gradila skupno z Občinami Št. Jakob, Vernberk in Vrbo. S tem je povezana tudi gradnja kanalizacije v Rožeku. Z gradnjo bodo pričeli leta 1993. Tudi o dvojezičnosti se bodo občinski odborniki v Rožku kmalu dogovorjali, oz. se bodo morali pogovarjati. Mandatar EL mag. Mirko Oraže je namreč vložil predlog za dvojezični napis na ljudski šoli ter trojezične pozdravne table. Mag. Oraže: „Ali bom s predlogom uspel, je seveda odvisno od ostalih frakcij, ki pa tudi danes še ne kažejo bogve koliko odprtosti za vprašanje dvojezičnosti.” Žitara vas______________ Dvojezični letaki? Enotna lista v Žitari vasi je pred kratkim vložila na Občini predlog, v katerem predlaga dvojezičnost na vseh letakih občine Žitara vas. Predlog bodo zdaj obravnavali pododbori, kasneje tudi občinski odbor. Frakcijski vodja EL Tomi Petek je v tej zvezi dejal, da se je vzdušje v občini v zadnjih letih bistveno izboljšalo in da bi bili dvojezični letaki nadaljnji dokaz mirnega sožitja obeh narodnih skupin v občini. STRAN Kultura GOST V NAŠEM TEDNIKU 69-letna Ana Bereinig,jDd. Ramcinja iz Svetne vasi, je z dušo in telesom kmetica. Čila in zdrava sama skrbi za svojo kmetijo. Pravi, da v nobenem poklicu ne bi mogla biti bolj srečna, kot je pri svojem delu z živino. Dopusta ne pogreša, ker se nikjer na svetu ne počuti tako dobro kot doma. Z Ano Bereinig se je pogovarjala Heidi Stingler „Nikoli ne bi hotela biti kaj drugega kot kmetica!“ Gost v Našem tedniku MePZ, Podjuna —............v Ameriko“ Pevska sezona MePZ Podjuna v polnem teku Ana Sereinig se rada spominja svojih otroških in mladostnih let. Rodila se je leta 1923 pri Kovaču, kjer sta imela njen ded in babica veliko kmetijo. Ramcinja pravi, da takrat otroci niso imeli igrač, da so pa bili zato veliko bolj iznajdljivi. Rada se tudi spominja svoje babice in pravi, da če pomisli na svoja otroška leta, še danes na čelu čuti mrzlo žegnano vodo, s katero jo je njena babica vsak večer pokrižala in je z njo zmolila angelsko .molitev, preden je šla spat. Kot nezakonska hči je podedovala po svoji materi kmetijo pri Ramcu v Svetni vasi, katero je prevzela leta 1966. Kljub temu, da so bila mladostna leta trda, se Ana Sereinig zaveda, da je imela srečo, da je lahko obiskovala po štiriletni ljudski šoli še štiri leta Glavno šolo v Borovljah. Že takrat pa ji je bilo jasno, da hoče postati kmetica. „Moja mama je bila izredno inteligentna žena, ker je kar .požirala1 knjige“ Rada se Ramcinja spominja svoje matere, o kateri pravi, da je bila izredno inteligentna žena, ker je v pravem pomenu besede „požirala" knjige. Ker babica za to ni imela veliko razumevanja, je njena mama hodila brat na stranišče ali pa na ske- denj; knjige so bile skrite vsepovsod, ker bi jih babica sicer zažgala. Ramcinja pravi, da je bilo branje za njeno mamo prava strast, katera je ni nikoli spustila. Prav tako razgledana je tudi Ana Sereinig, ki z velikim zanimanjem zasleduje aktualno dogajanje. Načrtovana vključitev Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost bo po mnenju Ramcinje privedla do tega, da bo večina majhnih in srednje velikih kmetov morala prenehati s kmetovanjem. Meni, da bodo nastali neke vrste kolhozi. Prve ukrepe v to smer je že mogoče zaznati. „Evropska gospodarska skupnost bo požrla vse majhne kmete“ Tako sedaj na primer Spodnje-koroška mlekarna načrtuje, da bo kmetom odvažala mleko le še vsak drugi dan. Ramcinja sama pravi, da bo morala prenehati z mlečno proizvodnjo, ko bo prišlo do take ureditve. „Pred kratkim me je ena taka revsasta nagovorila, zakaj imam toliko mačk. Pa sem ji kar povedala, da raje skrbim za svoje mačke, kot da bi, tako kot one, sedela v gostilni ter pila in kadila.“ Potrebno bi bilo namreč kupiti večje posode za mleko in tudi primerno hladilno napravo, ki pa stane ogromno denarja. Take investicije pa si majhni kmetje pri vedno slabši dohodkovni situaciji ne morejo privoščiti. Glede pomanjkljivih socialnih pravic kmetov pa tudi ni čudno, da se vedno manj mladih ljudi odloča za ta poklic. „Tako dolgo, da si zdrav in lahko delaš, je svet še v redu,“ pravi Ramcinja. Sama ima izkušnjo, kako težavno je, če moraš za dalj časa zaradi bolezni v bolnico in moraš pustiti doma vso živino. Te težave ji je leta 1980, ko je morala zaradi težke bolezni v bolnico, pomagala premostiti dobra soseda, ki je v tem času skrbela za njeno živino. Vendar je le malo takih sosedov, za katere je taka sosedska pomoč še nekaj samoumevnega. „Mnogo mladih žensk na vasi na primer sploh nima razumevanja za mojo ljubezen do živali. Pred kratkim me je ena taka revsasta nagovorila, zakaj imam toliko mačk. Pa sem ji kar povedala, da raje skrbim za svoje mačke, kot da bi, tako kot one, sedela v gostilni ter pila in kadila,“ pripoveduje Ramcinja. Zgovorna in gostoljubna kmetica je neke vrste vaški original in tako v Ramcevo hišo radi zahajajo domačini in prisluhnejo pripovedi Ane Sereinig. V soboto in nedeljo, 3. in 4. oktobra, je imel MePZ „Podjuna“ pod vodstvom prof. Toneta Ivartnika že prve koncertne nastope v pevski sezoni 92/93 — sicer ne v Ameriki, kot bi morda kdo domneval ob zgornjem napisu, temveč v Pinkovcu (Göttenbach) pri gradiščanskih Hrvatih. Vrnili smo obisk tamkajšnjemu pevskemu zboru in folklorni skupini, ki sta preteklo leto vigredi gostovala v Pliberku na naše povabilo. Piše Nežka Kert Nadvse prijazen in skrbno pripravljen sprejem je navdušil nas pevke in pevce, tako da smo pri večernem samostojnem koncertu dali od sebe domala najboljše, čeravno je bil zbor malce okrnjen, ker so bili nekateri pevci zadržani. „Koroški Slovenci in Hrvati na Gradiščanskem imamo vsaj tri pomembnejše skupne značilnosti, ki nas družijo,“ je dejal predsednik MePZ Podjuna Fric Kert in nadaljeval, „namreč: sorodni smo si po krvi in jeziku, živimo kot narodni skupnosti v Avstriji in oboji skušamo ohraniti našo jezikovno in kulturno dediščino našim naslednjim rodovom in tako prispevati naš delež k zbliževanju med narodi sosedi v medsebojnem spoštovanju in upoštevanju.“ Poslušalci, ki so se zbrali v velikem številu s tamkajšnjim županom vred v lepi farni cerkvi, so se zahvalili za petje z navduše- nim aplavzom, naša Janja pa je morala zapeti prelepo koroško »Pojdam v Rute“ kar dvakrat. Za boljše razumevanje naših pesmi Pa je poskrbela gospa Irena le-'s, ki je predstavila zbor in vodila skozi koncert. Povedala je gradiščanskim Hrvatom tudi, da ie bil naš zbor ustanovljen kot kulturni odgovor na nekulturno Podiranje dvojezičnih krajevnih tabel leta 1972 na južnem Koroškem. Koncert je izzvenel z „reklamno“ pesmijo V Plibrci v jormaci. Petja pa kar ni hotelo biti konec, saj se je nadaljevalo pri dobri, obilni večerji, kamor so nas pospremili tamkajšnji kulturniki, župan in naši gostitelji, pri katerih smo prenočili in ki so nam drugo jutro pripravili izvrsten zajtrk. Najlepša hvala za vse! V nedeljo so obhajali v Pinkov- cu „Žetveno zahvalnico“, povezano s farnim praznikom. Zahvalno sv. mašo je pevsko oblikoval MePZ Podjuna s slovensko mašo prof. Jožeta Ropitza „Pridi Sv. Duh“. Lepo je bilo videti, kako je sodelovala vsa farna skupnost, da bi bil praznik čim lepši. Le sveti Peter za vse to ni imel razumevanja — mi pa zanj ne. Po prisrčnem slovesu smo se opoldne odpravili proti Güssin- gu, kjer smo si na gradu ogledali nadvse zanimivo deželno razstavo . nach Amerika“, ki dokumentira izseljevanje mnogih gradiščanskih deželanov v Ameriko v letih med 1876 in 1910 ter po prvi in drugi svetovni vojni, kamor so šli iskat več in boljšega kruha. Pravijo, da je Chicago glavno mesto Gradiščanske, ker tam živi več Gradiščanov kot v Železnem (Eisenstadt). Videli smo, da so se optimistična pričakovanja pri mnogih emigrantih obrnila v veliko razočaranje; mnogi so morali plačati celo z življenjem. Po kosilu v vinski četrti Heiligenbrunn smo krenili v Mo-schendorf, kjer sta vinogradniški muzej in vinoteka. Na žalost nam je močan dež preprečil natančen ogled. Vsaka stvar pa ima dve strani: Tem dalje smo se mogli tolažiti s „Uhudlerjem“ — pristnim naravnim vinom, ki nas je ogrelo in spet namazalo grla za petje in veselje, da smo imeli „ontle" vse spraviti pravočasno v avtobus. Tam se nam je naš dirigent zahvalil, da smo ga vzlic naši tokratni okrnjenosti spet enkrat presenetili, pa tudi, ker pri vajah včasih že obupava zaradi naše nepozornosti in netočnosti. Doma pa nas čaka mnogo dela, ker smo si zastavili za tekočo sezono dosti nalog, ki jim bomo kos le z velikim zanosom in marljivostjo. Kantilena —- že ta beseda, irl| je polna glasbe. Ne samo po P( menu besede, temveč tudi pos^ jem zvoku. Pomeni pesem, P®1 mico, melodijo, ki se oglaša 2 sama ali v zboru. Vsekakor nejhje ta koncert tudj jz ljubkega, prikupnega. Tak Otroški zbor Kantilena je pri- Ijubkost smo doživljali v peteMru2en Fi,harmonjji v Brnu in oktobra zvečer, v farni cerMfOdi |Van Sed|aček p0peija| nas Železni Kapli. Tam je stala PXSsvojim programom skozi stenami četa 40 mladih pevk Ja lePe glasbe, verske cerkve-pevčka med njimi), ki nas je oP-'6 glasbe, kar smo posebno do-pala s svojimi zvonkimi glasoVj, tede|no občuti|i pod častitljivimi so nas oblivale melodije in hari^ooki kapelške farne cerkve. Kantilena“ v nije starih in novih časov, da ^ ačeli s0 z dvema kompozicijama kar strmeli. p0 jmenu neznanih glasbe- Nastopil je med nami „Otro- 'stvariteljev, nadaljevali s Pale-*- ■** “ • * rlnnc Ä ■ zbor Kantilena“, ki ga vzgajaj1'mo, Orlandom di Lasso, in v tej harmonija v Brnu. Je to eCVavni družbi s Petelinom-Gallu-najboljših mladinskih zboj? jpisledilisošedrugiglasbeniki sveta. Žeto, da prihaja izčeške_ ^ajpada med njjmi j s Bach Brna (Južna Moravska), deZ^a koncu nas je naravnost pre-glasbenikov in glasbe, v kate%~”etila „Missa brevis“ Zdeneka pred več kot 400 leti obja^L a|anika, modernega komponi-svoje glasbene stvaritve naš Njegova skladba je morala venski rojak Jakob Petelin Gal'^ lati tudi ušesom, ki so sicer nam je pomenilo velike obeta- jemljiva za klasiko, kot se je zvrstila na programu poprej, ki pa se sicer še niso sprijaznila z modernim okusom glasbene umetnosti. V program sta bili uvrščeni še dve orgelski skladbi, ki jih je mojstrsko podala Jana Polaläni-kova, hčerka avtorja maše „brevis“. Tako smo bili deležni tudi vseh izvrstnih prednosti orgel v kapelški farni cerkvi — kar je prava redkost, ker nimamo organistov. Občutili smo, kako lep instrument so te orgle, kako morejo pod izvežbanimi rokami in nogami (brez pedala niso orgle!) napolniti vso veliko cerkev do zadnjega kotička. Kako morejo orgle s svojimi raznimi spremeni pričarati na ušesa in dušo bogastvo raznih glasov iz božjega sveta glasbene umetnosti. Pevke so nastopile v lepem enotnem kroju in pelegoto- Železni Kapli vo, čisto, ubrano, obvladale vse stopnje, nežni piano, pa tudi izdaten torte. Bile so še take v otroških letih, pa tudi doraščajoče gospodične. Med njimi je vzbujalo pozornost majhno dekletce — povedali so nam, da ima 11 let — ki je ves čas neumorno sodelovalo, pelo vse, tudi dolge latinske tekste, na pamet. Vztrajnost, disciplina, predanost lepi umetnosti se je kazala pri vseh v celem nastopu. Videlo se je, da je to število zbrano ne le iz več letnikov, ampak tudi iz raznih slojev in se vsak, ki pozna razmere na pevskem odseku, vpraša, kako le zmorejo to usposobljenost. Kdor pozna prave pogoje za tako petje, ve tudi odgovor: redne točne pevske vaje, požrtvoval- nost, predanost lepi umetnosti. Ta zbor nam življenjsko, prepričljivo pove, kaj takšna naravnanost more lepega doseči, lepega za poslušalca, pa tudi lepega, rekel bi predvsem lepega za pevce in pevke same. Ta zbor nam tudi pove, da naši izgovori za redno točno sodelovanje pri petju očitujejo le naše negativne strani, našo nesposobnost premagati ovire na poti do pravih uspehov. Toliko bolj se blesti slava te mladine iz Brna! Še to: čutimo dolžnost, da se zahvalimo za ta glasbeni užitek velikemu kulturniku v Železni Kapli, gospodu župniku Leopoldu Zundru, ki vedno spet skrbi za to, da bi nam približal, posredoval stike s kulturnim dogajanjem. Tomaž Holmar Radio / TV / Prireditve T PETEK, 16. okt. Zvočno pismo. A SOBOTA, 17. okt. Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 18. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na D h- Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Florian Zer-goi, Kazaze). E KI 18.10—18.30 Dogodki in odmevi. N PONED., 19. okt. Osrednji politični organizaciji koroških Slovencev sta V za mlade neatraktivni Zakaj? R TOREK, 20. okt. Partnerski magazin. A SREDA, 21. okt. D I Glasbena sreda. : Večerna: Jesen v pesmi in literaturi. ■ U ČETRTEK, 22. okt. Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 18. oktobra, ob 13.00 v TV 2 Poned., 19. oktobra, ob 16.20 v TV SLO/1 predvidoma s sledečimi prispevki Slovenci na Štajerskem — tiha, zastražena manjšina 60 let Koroške kmetijske zbornice — vzrok za veselje, in tudi za razmislek Prijave k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah — slej ko prej veliko zanimanja Karl Smolle je znova predsednik Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju Presenetljiv odmev na film o škofu Slomšku — našel se je doslej nepoznan portret Antona Martina Slomška Tudi živali potrebujejo zdravnika Videoclip: Gabriela Lipuša „Spomenik" Srečanje v oktobru v Velikovcu Petek, 16. 10. — petek, 23. 10. Jože Šubič, Maribor — nove slike (kapela sv. Jakoba). Vernisaža: petek, 16. oktobra, ob 19. uri Sobota, 17. 10., ob 19. uri Mladinsko bogoslužje z mladinci iz Roža in Podjune (mestna cerkev Velikovec) Prireditelji: Sozialdemokratische Jugend, Katholische Jugend, LIPA, Kulturni oddelek občine Velikovec, Mlada EL, PUAK Ledince Predavanje z diapozitivi ob državnem prazniku: CARITAS IN NAŠA POMOČ Predava: Peter Quendler — Caritas Čas: v soboto, 24. 10., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Ledincah Prireditelja: SPD „Jepa-Baško jezero" in Katoliška prosveta Darovi bodo nakazani akciji „Sosed v stiski“ Železna Kapla 20. SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV Čas: v soboto, 17. 10., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Sodelujejo: MePZ „Svoboda“ iz Stražišča pri Kranju, MePZ „Bratov Milavec“ iz Brežic, MPZ „Vasilij Mirk” iz Prosek-Kontovela, MePZ SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli Bilčovs KONCERT OKTETA SUHA Čas: v soboto, 17. 10., ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Biičovsu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Biičovsu Šmihel PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI: ČISTILNE NAPRAVE — ALTERNATIVE Čas: v sredo, 14. 10., ob 19.30 Kraj: v gostilni Loser v Šmihelu Predava: dr. Hans Berthold Št. Rupert pri Velikovcu SALON EXPON — musical za staro in mlado (Jana Kolarič) Čas: v soboto, 24. 10., ob 19.30 Kraj: v dvorani gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu Nastopa: mladinska gledališka skupina KPD „Planina“ iz Sel Raduhe OGLED „SNEŽNIH JAM — RADUHE“ Čas: 17./18. oktober 1992 Odhod izpred Juenne v Globasnici ob 13. uri. Srečanje s prijatelji iz Slovenije in iz Trsta. Prenočitev v Koči na Loki. Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Srečanje s Tonetom Pavčkom — „Majhen dober dan“ Pesnik in pisatelj otrokom predstavlja svoje pesmi in pravljice. V ponedeljek, 19. 10., ob 14.30 v otroškem vrtcu „Naš otrok“ v Mohorjevi (ob predaji otroških knjig vzgojiteljicam otroških vrtcev) v torek, 20. 10., ob 19.30 v Domu prosvete v Tinjah Tema: „Še enkrat biti majhen otrok“ Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Režija: Franci Končan Prireditelj: PD „Lipa" v Velikovcu Radiše OHOD PO RADIŠAH — Strančiče — Sojnica Čas: v nedeljo, 25. oktobra Zbirališče: ob 10.30 v Tucah Prireditelj: SPD „Radiše" Velikovec DRUŠTVENI IZLET prosvetnega društva „Lipa“ v Velikovcu Čas: v ponedeljek, 26. 10. Odhod: ob 7.45 uri pred Delavskim uradom (Arbeitsamt) v Velikovcu Ogled Slomškove razstave v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Cena: 170,— šil. za vožnjo Prijave sprejema: Hanzi Karner, Po-sojilnica-Bank Podjuna v Velikovcu (04232/2865) SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239) 2642 _________________9121 Tinje Od petka, 16. oktobra, ob 18. uri do nedelje, 18. oktobra, ob 13. uri SKUPNO VERO ŽIVETI IN DOŽIVETI — duhovna obnova za zakonce, nem. Voditelj: dr. Bernhard Liss, Linz v soboto, 17. oktobra, od 14.30 do 21.30 Seminar: „ . . . IN TAKO SE JE ZAČELO S PSIHOANALIZO“, nem. Predavatelj: prof. dr. Karl-R- Essmann__________________ v ponedeljek, 19. oktobra, ob 19.30 Naš portret 1992 — HEINZ STRITZL, nem. Pogovor vodi: dv. sv. prof. dr. Re-ginald Vospernik________ v četrtek, 22. oktobra, ob 19.30 OSNOVE O HILDEGARDINEM NARAVNEM ZDRAVLJENJU, nem. Predavatelj: mag. Sigmar Schuhmann, Großgmain Razstava znanega slikarja Lojzeta Spacala Čas: od 17. oktobra do 14. novembra 1992 Kraj: v galeriji Šikoronja v Rožeku Otvoritev razstave: v soboto, 17. 10., ob 18. uri ob 19.30 bereta Manfred Moser in Dietmar Pickl . Prireditve / Pisma bralcev Literarni natečaj „MLADIKE“ 1. Revija Mladika razpisuje XXI. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. 2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih na naslov MLADIKA, ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. decembra 1992. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi. 4. Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo: prva nagrada 200.000 lir, druga nagrada 150.000 lir, tretja nagrada 100.000 lir; za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 100.000 lir, druga nagrada 70.000 lir, tretja nagrada 50.000 lir. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1993. Fotografski natečaj Uredniški odbor MLADIKE razpisuje natečaj za fotografije (po možnosti črnobele) za naslovno stran revije. Namen natečaja je odkrivati nove talente. Tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, tetni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki). Nagradni sklad predvideva: 100.000 lir nagrade za prvo mesto, 50.000 lir nagrade za drugo mesto in več odkupnih nagrad po 30.000 lir. Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljenci pošljejo na naslov: MLADIKA, „Fotografski natečaj 1992", ul. Donizetti, 3-34133 Trst-Trieste, do 31. decembra 1992. Jakob v Rožu ^®cital indijanskih modrosti »'STA AOGIN“ 500-letnici odkritja Amerike žalujoči: Gledališka skupina Višje Suspodarske šole iz Št. Petra pri Št. Jakobu ?ežija: Marjan Sticker as: v petek, 23. oktobra, °b 20. uri raj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož" ja) Š TEDNIK — Lastnik (založnik) in izda-ven ' društvo „Narodni svet koroških Slo-ncev", ki ga zastopa predsednik dr. S'r- 25/M|rilC’ 9020 Celovec’ 10 -Oktober- u- dništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni pdmlO' Silvo Kumer (2. glavni urednik), 9raflC ®acliak (urednik), Marjan Fera (foto-2S/iii Vsi' 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. „ d, Karl Sadjak (oglasni oddelek). C**- Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 izha VeC’ Vik,rin9er Ring 26. NAŠ TEDNIK vsak petek. Naroča se na naslov: Celo dnik' 1°--Oktober-Str. 25/III, 9020 oQl vec; telefon uredništva, uprave in I a asnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Te-aks: 0463/512528-22. • •• /bćđttttC ••• _ r /TU ’ 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec Zahvala Zahvaljujem se vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so sodelovali in podpirali dejavnosti Solidarnostnega komiteja in tako pripomogli k moji osvoboditvi iz preiskovalnega zapora. Spoštujem pa tudi vse tiste, ki niso imeli razumevanja za moje ravnanje in ga zaradi tega niso odobravali. Pavle, Ingrid, Janko in Repo, prisrčna vam hvala, ker niste dali le svojega imena, ampak ste zastavili tudi vse svoje moči. Albert Smrečnik ml. Dobra motivacija V javnem življenju najde posluh, kdor prepriča z dejanji. Za to je treba vedno novih spodbud. Da teh ne zmanjka, rad poskrbi mag. Marjan Ripp, „der Mann fürs Grobe“ pri NSKS in EL. Predsednik socialdemokratske stranke in DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ sta Pippu močno pri srcu. Domišlja si, da izredno dobro pozna odnose znotraj stranke. Kot videc zna pogledati v prihodnost. Take ljudi danes potrebujemo! V NT dne 9. oktobra pa je potipal malo mimo. Par pojasnil je potrebnih: 1. Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ je zasnovana tako, da lahko preživi Am-brozyja kot strankinega predsednika in njegove naslednike. To zavisi le od njene lastne sposobnosti in volje. 2. Socialnodemokratska stranka je še vedno gibanje, ki daje vsakemu dovolj prostora za mišljenje z lastno glavo. Ne gre pa brez usklajanja in kompromisov. Predsednik stranke ni absolutističen poglavar. (Pipp se preveč zgleduje pri neki drugi stranki.) 3. Politična dejavnost slovenskih socialdemokratov se ne omejuje na stavljenje zahtev, sploh pa ne takih po odstopu vodilnih predstavnikov. Pipp želi odpoklicati Ambrozyja in še koga. Na papeža in nekega HJ se še ni spomnil. 4. In še to: „Was wäre ich ohne Partei!“. — Vsak ve, da je danes strankina podpora vse prej kot priporočilo. Najbrž ne gre v Pip-povo glavo, da je v strankah dosti idealistov in sposobnih ljudi in prav malo poklicnih funkcionarjev, zlasti pri slovenskih socialdemokratih ne. T. Ogris Vabilo k prvi obletnici Javne dvojez. ljudske šole v Celovcu Čas: v petek, 23. 10., ob 10. uri Kraj: LŠ 24 — Rennerjeva šola, Ebentalerstr. 24 v Celovcu JUBILEJNI KONCERT in PREDSTAVITEV NOVE KASETE ansambla „Knrenika" nb 10-letnici obstoja Čas: v soboto, 24. oktobra, ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopata še: Kvartet bratov Smrtnik in Oktet Suha DOBER VEČER, SOSED-GUTEN ABEND, NACHBAB dvojezična kulturna prireditev ob avstrijskem državnem prazniku v soboto, 24. oktobra, ob 19.30 v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Karlovaški oktet, Burschenquartett St. Margarethen, Dekliški zbor SPD „Borovlje“, Ivo Tuli — kantavtor iz Trsta v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Radišah Sodelujejo: Pevske skupine SPD „Radiše“, MGV Rottenstein-Podgrad, Glasbena šola,' Franz Stimpf, Mili Hrobath Misli k prazniku: dr. Ralf Unkart v nedeljo, 25. oktobra, ob 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli_________ Sodelujejo: Vaščani pojo, Smrtnikovi fantje, Gemischter Chor der Pensionisten Ortsgruppe Eisenkappel, Burschenquartett St. Margarethen, MePZ SPD „Zarja“ Železna Kapla, Recitatorska skupina Slavnostni govor: dr. Maja Haderlap, dramaturginja Šport ODBOJKA Dobljani začeli prvenstvo z dvema zmagama Dobljani so pričeli prvenstvo v prvi zvezni odbojkarski ligi tako, kot so jo v regionalni ligi končali - namreč z zmago. Doma so premagali DTJ z Dunaja s 3:0, ta konec tedna (pravtako doma) pa Enns s 3:2. S tem zasedajo Dobljani celo 1. mesto na tabeli, kar je prava senzacija. Vendar močnejše ekipe bodo na vrsti šele pozneje. Že ta konec tedna pa je na programu veliki koroški derbi med HYPO in Dobom v dvorani St. Peter v Celovcu (v nedeljo, ob 14. uri). Ker se glasi cilj Doblja-nov postati najboljša odbojkarska ekipa na Koroškem, predstavlja ta derbi že enega viškov prvenstva. Pričakovanja? "Seveda zmaga ...," je dejal Lojze Opetnik. Novi igralci Doba so: Aleš Jerana - prvi podajalec, star 28 let in je prišel z Bleda. Kapetan odbojkarske reprezentance Slovenije je gotovo eden od treh najboljših podajalcev v Avstriji. Richard Fercher - napadalec, je prišel iz Gleisdorfa. Hartmut Wernisch - sredinski bloker, prišel iz Beljaka in je član avstrijske junior-ske reprezentance. PODLIGA VZHOD, 11. KOLO___________________ Fera: Prišel, videl in zmagal! Kapla je slavila izredno pomembno zmago na tujem. Št. Lenart - Železna Kapi 1:2 (0:0) Železna Kapla: Varch 4, Baloh 5, Kukoviča 5, Grubelnik 5, Ošina 4, Köck 5, Reinwald 4, Kucher 4, Lackner 3, Ramšak 4 (78. Rozman 0), Jenschatz4 Št. Lenart: 250 gledalcev Sodnik: Benko (povprečen) Strelci: Ramšak (51.), Jenschatz (67.) oz. Wid-ni (48.); Rdeči karton: Grubelnik (77.) Tokrat zmaga Kapelčanov izrednega pomena. Domačini so bili sicer v terenski premoči, vendar so se Kapel-čani pod novim A. Ramšak trenerjem Pero borili do zadnjega. Po vodstvu domačinov (48.), so le nekaj minut pozneje Kapelčani izenačili (A. Ramšak) ter v 67. minuti zadeli celo drugi gol. Ko je bil Grubelnik izključen, je postalo še enkrat nevarno, toda vratar Varh in sreča sta Kapelčanom rešila pomembni točki. Bilčovs-Žrelec 2:2 (1:1) Bilčovs: Slapnig 4, Rajnovič 4, Rauter 2, Schlemitz 3, H. Durnig3, Ramusch 3 (68. Sche-llander 0), Hobel 3, Schaunig 3, Weichboth 3, Kuess 4, Quantschnig 2 Bilčovs: 200 gledalcev Sodnik: Kronlechner (slab) Strelci: Rajnovič (25.), Schlemitz (86.) oz. Jantschgi (42., 76.) Prvih 20. minut so bili gostje v terenski premoči, vendar gol so iz prostega strela zadeli domačini (Rajnovič). Tik pred iztekom polčasa pa Schlemitz je gostom le uspelo izenačiti. Enaka slika igre v 2. polčasu, le da so gostje zadeli gol. Nato so Bilčov-ščani ostro napadali ter v 86. minuti rezultat srečno izenačili (Schlemitz). Bilčovščanom so tokrat manjkali trije igralci (Partl, Fischer, Paulitsch) - zato je bil trener Hobel s točko zadovoljen. 1. RAZRED D, 11. KOLO S prizadevno igro do zmage Eitweg - Globasnica 2:4 (0:3) Globasnical: Preitenegger 4, Wautsche 4, Zanki 4, S. Sadjak 4, G. Sadjak 4, Hren 5, Grubelnik 4, Fera 5, Pleschgatternig 4, Thon-hofer4(78. Silan 0), Pasterk3 (57. TratarS) Eitweg: 200 gledalcev Sodnik: Valentinitsch (slab) Strelci: Fera (8.), Thonhofer (14.), Pleschgatternig (23.), Silan (85.) Rdeči karton: Grubelnik (65.) Globašani tokrat v nekoliko spremenjeni postavi, poleg tega se je ekipa poponoma držala navodil trenerja Pučlja - oboje skupaj pa je omogočilo presenetljivo zmago v Eitwegu, kjer je po navadi le težko osvojiti točko. Globašani so tekmo odločili že v prvem polčasu, kjer so bili v hitrih protinapadih izredno nevarni. 12. kolo: V Globasnico prihaja ekipa iz Galicije, ki je premagala Dobrlo vas. Kljub temu so Globašani zanesljivi. Kakšen vplih ima lahko osebnost na nogometaše, se je ta konec tedna pokazalo v Št. Lenartu, ko je kapelška ekipa pod vodstvom novega trenerja Fere takoj zmagala. Igralci so se borili, kot je Fera zahteval in že jim je bila tudi sreča ob strani. Z istim "elanom" in prizadevnostjo želijo Kapelčani presenetiti tudi Klopinjčane, ki sodijo med najboljše ekipe v podligi. Kukoviča bo pazil na Brdžanoviča, Grubel- : nik pa na Uranka. Fera: "Če ta dva svojo nalogo dobro opravita, je možno veliko presenečenje!" Bilčovs tekmuje v naslednjem kolu pri celovškem ASV, kjer zahteva trener Hobel zopet zmago. Hobel: "Kakor izgleda, bomo nastopili v popolni postavi in zato sem o zmagi prepričan!" | PODLIGA VZHOD: 1. A. Borovlje 11 6 4 1 19:8 16 2. Klopinj 11 4 6 1 18:13 14 3. Poreče 11 4 5 2 16:11 13 4. Mostič 11 5 3 3 17:17 13 5. Bilčovs 11 3 6 2 19:14 12 6. Žrelec 11 4 4 3 18:15 12 7. ASK 11 4 4 3 14:11 12 8. Vetrinj 11 3 6 2 14:14 12 9. Šmihel/L. 11 1 9 1 9:8 11 10. Žitaravas 11 3 4 4 9:10 10 11. Št. Andraž 11 2 4 5 11:15 8 12. ASV 11 3 2 6 14:23 8 13. Železna Kapla 11 2 3 6 16:28 7 14. St. Lenart 11 1 4 6 9:16 6 11. kolo (17./18. oktober): Železna Kapla - Klopinj, ASV - Bilčovs Internorm F^enster ziur Welt Fa. HASCHEJ - Dobrla vas Galicija - Dobrla vas 3:2 (2:1) Dobrla vas: Hofstätter 2, Karel 2 (46. Brezov-nik 4), Velik 4, Širnik 4, Prosen 2, Schippel 2 (60. Herburger 3), Kuprivec 4, Marin 3, Dollin-ger3, Appe4 Galicija: 200 gledalcev Sodnik: Wulz (slab - dajal prednost domačinom) Strelca: Dollinger (5.), Appe (53.) Kot po navadi, so tudi tokrat Do-brolčani že kar ob začetku zadeli gol (Dollinger), vendar pa so le nekaj minut navrh domačini po napaki vratarja Hofstätterja rezultat izenačili, v 38. minuti pa celo povedli z 2:1 (11-metrovka). V 2. polčasu je kot po navadi rezultat izenačil goaleador Appe; zmago-. viti gol pa so tik pred koncem zopet zadeli domačini. S tem so bili Dobrolčani prvič poraženi, vendar z veliko podporo sodnika Wulza, ki je očitno gledal na to, da Galicija zmaga.0. 12. kolo: Proti Št. Pavlu želijo igralci poraz popraviti, saj so doma skorajda nepremagljivi. Št. Pavel-Sele 5:2 (4:1) Sele: E. Oraže 2, Radosavljevič 2, Gregorič 3, D. Oraže 2, Božič 2, A. Mak 2, M. Oraže 2, Z. Oraže 2 (35. H. Olip 3), P. Čertov 3, K. Hribernik 3 (70. Kreutz 0), A. Oraže 5 Št. Pavel: 200 gledalcev Sodnik: Teppan (slab) Strelca: A. Oarže (8.), H. Olip (60.) Že v 8. minuti so Selani presenetili domačine ter povedli z 1:0 (A. Oraže). Kar pa se je nato v selski obrambi dogajalo, nima z nogometom nič opravka. Številni nesporazumi (predvsem med vratarjem E. Oražejem in Radosavljevičem) so omogočili domačinom zadetek za zadetkom. V 2. polčasu so Selani sicer zopet igrali bolje, vendar poraza niso mogli več preprečiti. 12. kolo: Tokrat morajo Selani zopet na tuje - v Metlovo. Tam pa so točke povsem redke. Trener Travnik: ”Če bomo igrali tako kot v 2. polčasu v Št. Pavlu, je možno presenečenje!" Šmihel-Labot 3:2 (2:1) Šmihel: Leitgeb 4, Satsche 3, Lutnik 4, Holler 2, Juvan 3, Schwegel 3, Buchwald 3 (79. Schumnik 0), Buchwald 2 (27. Schein 2), Klančnik 4, Blažej 3, Motschilnik 4 Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: Lesjak (dober) Strelci: Motschilnik (3.), avtogol (11.), Buchwald (37.) Šmihelčani so tokrat slavili pričakovano zmago proti zadnjemu na lestvici. Igra sama je potekala brez posebnosti, pač pa je bila izredno borbena. Prav zaradi tega so se na obeh straneh vrstile napake, ki so slabo vplivale na igro. Šmihelčani so pravzaprav tekmo že v prvih 10. minutah odločili, kajti vodili so že z 2:0. Gostje so sicer rezultat približali na 3:2, vendar več ko dva zadetka vratar Leitgeb ni dopustil. 12. kolo: V tem kolu morajo Šmihelčani v Šmarjeto, ki zaseda 5. mesto na tabeli. Gostenčnik: "S točko bomo zadovoljni!" . t>o«li žaba. IR kralj cest^ /fjanez CVELF ^ Fahrschullehrer Telefon: 0663/ 84 45 32 1. RAZRED D: 1. Dobrla vas 2. Ruda 3. Št. Pavel 4. Grebinj 5. Šmarjeta 6. Globasnica 7. Šmihel 8. Metlova 9. Šteben/L. 10. Eitweg 11. Galicija 12. Sele 13. Frantschach 14. Labot 9 1 7 3 11:17 V , 26:8 1' . >7:18 15 >6:23 5 12:11 I 13:13 1 r >3:30 T 10 1 0 10 12. kolo (17718. Sele, Globasnica Šmihel, Dobrla vas oktober): Galicija, ■ Št. Pavel Šport SAK: „S VSV imamo še odprt račun!" Napadalec Hansi Gross proti zadnjemu na lestvici ni dal gola. Poznavalci položaja pravijo, da bi lahko Hansi in Manfred Hoher v tej tekmi dala cel koš golov, če bi le hotela drug drugemu pomagati. Foto: Fera V soboto igra SAK v Beljaku proti VSV — z ekipo, s katero ima še marsikateri račun odprt. Brutalne igre Belja-čanov v lanskem letu igralci SAK še niso pozabili in se hočejo tokrat maščevati na svoj način: z goli! Še posebej si je zapomnil Beljačane napadalec SAK Werner Urschitz, katerega so Belja-čani lani hudo poškodovali — Urschitz je izpadel za cel mesec. Urschitz: „Tega igralca sem si dobro zapomnil!“ Trener dr. Ivan Ramšak pa je igralcem prepovedal vračanje brutalnosti. Dr. Ramšak: „Na igrišču bomo z lepo igro in goli Pokazali Beljačanom, da smo boljša ekipa, ki ji ni treba pobijati Po nogah drugih športnikov.“ Posebno nešporten igralec Belja-čanov je branilec Hahn, na katerega imajo očitno letos sodniki še posebej piko. 7 rumenih kartonov ter dva rdeča! To pove vse. Franc Sadjak operiran Serija poškodb se pri SAK noče končati. Proti Mčlltalu si je zlomil nosno kost Franc Sadjak, ki je bil letos v odlični formi. Proti Beljaku seveda ne bo mogel '9rati, mogoče pa bo proti St. ^idu doma zopet oblekel dres. Sadjak: „Škoda, da ne morem '9rati proti VSV, tega Hahna pa bi res rad še enkrat srečal na 'grišču!“ „Terminator“ Marijan Sadjak se pripravlja Medtem ko je en Sadjak izpadel, drugi pripravlja svoj „come-nack“. Marijan Sadjak je med se-Zono zbolel za trombozo in je Moštvu manjkal štiri tekme. Ker nima več težav, se je odločil, da bo predčasno vrnil na igrišče, ^baj bo igral? Verjetno doma Proti Št. Vidu. S treningom je pričel spet ka-Patan Miha Kreutz, ki je bil ob ?ačetku_ sezone operiran na ^'šici. Čeprav nima več bolečin, verjetno ne bo več igral, kreutz: „Vesel sem, da sem spet ^brav. Verjetno bi lahko v zadnjih ekmah zopet igral, toda odločijo nai zdravniki.“ Že 4000 šilingov v „Jack-potu“ Izredno napeta je postala igra za publiko, ki jo prireja SAK na domačem igrišču. Na vsaki tekmi se med polčasom poskusi pet gledalcev v streljanju. Žogo morajo iz sredine igrišče poslati po zraku direktno v gol. Doslej jih je poskusilo že 20 — med njimi tudi nogometaši iz 1. razreda — toda nobenemu še ni uspelo poslati žoge v gol. Tako je bilo tudi zadnjič. 4000,— šilingov (ki jih sponzira Posojilnica Celovec) je šlo tako v „Jack pot“, za katerega bodo streljali v soboto, 24. oktobra, med odmorom tekme SAK — FC Št. Vid. SAK treniral proti Mölitalu SAK — FC Mölltal 4:1 (2:0) SAK Preschern 3, Savič 3, F. Sadjak 3, A. Sadjak 3, Pappler 3, Galo 3, Blajs 3, Gross 3 (60. dr. Ramšak 3), Lippusch 3, Urschitz 3 (82. Kert 0), Hoher 3 Igrišče ASV, 400 gledalcev Sodnik: Strauß (te tekme ni bilo težavno soditi) Strelci: Urschitz (56., 71.), Hoher (7.) in Galo (12.) oz. Maierbrugger (58.) Igralci SAK očitno gostov iz Obervellacha niso vzeli čisto resno, isto so storili tudi navijači, ki so se namesto da bi navijali za SAK, deloma smejali (!) nasprotnim nogometašem, pri katerih je manjkalo kar pet standardnih igralcev. Pod tem pogoji bi moral SAK zmagati znatno višje — toda ni. Izgovor igralcev: proti tej ekipi nismo bili dovolj motivirani. Ta izgovor je seveda zelo pičel. Mogoče bi bilo bolje, da bi igrali mladi igralci, ki pa deloma niti niso bili na rezervni klopi. Standardna ekipa pa ima zdaj možnost, da se z navijači izkaže zopet z lepo igro v Beljaku. VSV - SAK v soboto, 17. oktobra 1992, ob 14.15 v štadionu v Beljaku REZULTATI NARAŠČAJA: SAK U 19 — Mölltal 8:0 Zweinitz U 16 — SAK 2:3 Nachbar, Müller, Mandl SAK U 14 — Velikovec 0:2 Haimburg U 10 — SAK 10:3 Visotschnig, I. Müller, G. Nachbar Ekipi U 8 zaradi slabega vremena spet nista mogli igrati. Koroška liga: 1. SAK 12 10 2 0 30:6 22 2. Wietersd. 12 7 2 3 22:18 16 3. Trg 12 6 2 4 18:9 14 4. Wolfsberg 12 5 3 4 20:11 13 5. WAC 12 4 5 3 16:9 13 6. Breze 12 5 3 4 20:16 13 7. Treibach 12 3 7 2 13:10 13 8. VSV 12 5 3 4 14:17 13 9. Lienz 11 5 2 4 17:15 12 10. Pliberk 12 4 4 4 15:14 12 11. VSV 12 5 2 5 17:23 12 12. Matrei 12 3 4 5 17:19 10 13. Wernberg 12 3 2 7 17:27 8 14. Celovec 12 3 1 8 10:18 7 15. Št. Vid 12 3 1 8 6:21 7 16. Mölltal 11 1 3 7 10:28 5 Osebe Nagrada. tv snemalec Ivan Klarič je ta teden dobil priznanje Dežele Koroške, za njegovo novinarsko delo v času vojne v Slovenije. To nagrado so prejele tudi številne druge osebe, nadomestno za vse, ki so v tem času bodisi poročali o vojni, ali pa so bili na avstrijski strani v javni službi na obmejnem področju. Na prazniku so dali na dražbo najlepšo torto, ki je prinesla lep dobiček. Prvi farni praznik v Žvabeku je mimo in že se vsi farani veselijo naslednjega. Skoraj vsa fara je prišla, ko sta vabila farni svet in Katoliško prosvetno društvo Drava, pred 14 dnevi v Žvabek. Vsi so se vestno pripravili na prvi prazni: moški so postavili klopi in skrbeli za pijačo, ženske pa so pripravile jedačo in spekle pecivo. Šolarjev Jokej je zelo lepo okrasil cerkev, tako da so ga prav vsi hvalili. Šolarjeva mama pa je ovenčala vse obiskovalce praznika. Ker se je na tem prazniku nabralo tudi nekaj dobička, so le-tega namenili dobri stvari, namreč popravilu žvabeških cerkvenih orgel. llllllll Aufsteigeidesjahres JOŽI OTTOWITZ Nr. 1 r0j' • Z ... Mimo mene ne pelje nobena . ® pot k boljšipozi^ . ‘VÄir- LADOJMMŽIC I ■- • . ____________ . wKer imomo boljšo strategijo, golobi in drugi fe kratko živijo Wir haben keinen Vogel, deshalb Liste 1 X o r O ’ ADRIAN ČIMŽAR v Za državni praznik Globašani skupno Na predvečer državnega praznika bodo v Globasnici v nedeljo, 25. oktobra, nastopili vsi globaški zbori. Prireditev pod geslom Dober verčer sosed / Guten Abend Nachbar bo ob 20. uri v ljudski šoli, nastopili pa bodo Ženski zbor s Ptuja, Mešani pevski zbor Peca, Gemischter Chor Globasnitz ter Moški pevski zbor Franc Leder Lesičjak. Izbor Miss Slovenije na TV Katera bo najlepša? Samostojna država Slovenija bo letos poslala svojo najlepšo tudi na izbor Miss World, ki bo v Bocvani v južni Afriki. Izbor Miss Slovenije bo drugi program TV Slovenije prenašal v živo v soboto, 17. oktobra 1992, ob 21.40. Izbor miss Slovenije bo na Bledu, kjer bo žirija izbrala med 14 lepoticami, ki so zmagale že v domačih krajih. Program bodo popestrili mdr. Otto Pestner in New swing kvartet. Mohorjeva v Celovcu „Ptičji"volilni boj posebne vrste V Mohorjevi ta teden ni iskal novega vodstva le odbor, ampak tudi obratni svet. Za obratnega svetnika so se potegovali trije kandidati. Kot prvi je segel po profesionalnem volilnem plakatu Lado Hanjžič s sliko goloba pod geslom „Mimo mene ne pelje nobena pot k boljši pozicji". Team „ v stavnici okoli Adriana Čimžarja je odgovoril s plakatom „Ker imamo boljšo strategijo, golobi in drugi kratko živijo". Na volitvah je potem zmagal trejti kandidat - Joži Ottowitz, ki je razobesil plakat zadnji in je menda zmagal zgolj zaradi tega, ker od vseh kandidatov najbolje pozna ptice. Njegov odgovor „S pticami in golobi naj se ukvarjajo amaterji", je prepričal sodelavce, ki so prepričani, da bo Joži najbolje zastopal njihove interese v višji etaži, kjer se bo moral izkazati proti večjim pticam kot so to golobi.