Leto LXVIIL, št. 174 X]nbl]ana, sobota J. avgusta 1935 Cena Din L- LOTENSKI *ziiaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praznike. — JnSJSBSJlI do 30 vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 900 vrat 4 Din *.-» v«*jl taaemtt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratn) davek posebej. — »StovensM Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Dtn UBEDNHTVO IN OTBAVNiMrVO Podružnice: MARIBOR Stroasmayer)eva Sto. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, ^ * k- 28. — CELJE: celjsko uredništvo: 9trossmayerjeva ulica 1, telefon št 60 >: Kocenova ahca 2, telefon St_ 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Mefon: »22. 3113. SIK »25 ta pri postnem čekovnem v LJubljani st. 10.351. ariborski teden otvor jen V navzočnosti odličnih gostov fe bil danes Mariborski teden slovesno otvoren Maribor, 3. avgiifitu. Slovesnejše kakor druga leta je bil danes otvor jen letošnji IV. Mariborski teden. -v-to se je že na večer pred otvoritvijo slavnostno obleklo in so železniški delavci zlasti lepo okrasili glavni kolodvor, ki bo sprejemal v času letošnjega Mariborskega ted.ia ogromno število obiskovalcev iz bliž-niih in oddiljenih krajev. Posebno lepo lice pa je dala mestu tik pred otvorrrvijo nova ureditev takozvane mariborske »avenije«, ki jo bajno razsvetljuje 27 močnih električnih /arnic. Pri vhodu na prostor Mariborskega tedna, so že včeraj popoldne zavfhraJe državne trobojnice v znaku slo-ven-.ko.M d-.godka četrte otvoritve. Vse mestne ulice in ceste so kar črez noč oživele in je M iribor danes po številu prebivalcev mnogo m ičnejši kot je bil še včeraj. >a razstavnih prostorih in na zabavišču sa-mem pa so danes dopoldne pred otvorit-vij t.z mrzl - < □ glico pripravili vse, kar je bilo nujno potrebno za sprejem prvih 1 I šeni »ostov. Mirno lahko trdimo, da praznično oblečen in letos kar najslovesnej-še sprejema prve goste. # Odlični gostje Ob pol 11. uri so se zbrali na prostoru Mariborskega tedna člani zadruge s predsednikom in mestnim županom g. dr. Lipol- dem i.a čelu ter številni odlični predstav-i..ki našega gospodarskega kulturnega in javnega življenja, otvoritvi je prispel sam ban g. dr. Dinko Puc in tako počasrtf s svojo prisotnostjo slovesnost dogodka. K slavnosti otvoritvi IV. Mariborskega tedna so nadalje prehiteli bivši minister in narodni poslanec g. Mohorič, predsednik ljubljanske zbornice za TO! g Jelačin, pred sednik ljubljanskega velesejma g. Bonač, ravnatelj centrale »Putnika« g. Perše, ter veliko število drugih odličnih predstavnikov raznih gospodarskih ustanov iz Ljubljane. Zagreba in drugih mest. Od doma-čjnov smo pa opazili pri slovesni otvoritvi zastopnika mestnega poveljnika, oba sre-sk i n ičelnika dr. Senckoviča in Milana Mak a rja, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Žiherja, sodnega prosta dr. M. Vrabenja Šefa državnega tožilstva g. dr. Zorjana predstojnika mestne policije g. Radoševica, ćefa obmejne policije g. Krajnoviča, nadalje predsednika Združenja mariborskih tr-g »vcev g. Ferdo Ponterja predsednika ok-r »žnega odbora obrtnih združenja g. Bure-sa, obrtm.zadružcncga nadzornika g. Založnika, ravnatelja banovinske vinarske in sadjarske šole g. Priola ter mnoge druge predstavnike raznih mariborskih korn^r"-Cij. Pozdrav župana Vse navzoče je toplo pozdravil predsednik zadruge »Mariborski teden« mestni župan g. dr. Lipold. Imenoma je pozdravil odlične predstavnike oblastev in raznih gospodarskih in kulturnih institucij posebno toplo pa bana dravske banovine g. dr. Pu-ca. V svojem otvoritveni nagovoru je podal najpoprej kratek historiat, kaj je privedlo Maribor do današnjega slovesnega trenutka in kaj je dalo povod, da se je v Mariboru organiziral Mariborski teden. Posebej je povdaril, da so se razblinjala v ni*č vsa skeptična nazrranja o Mariborskem ted nu. ki se je v kratki dobi štirih let močno zasidral in takorekoč že ustalil na mariborskih tleh. Podčrtal je nadalje v svojem govoru dosedanje uspehe Mariborskih tednov in nato v krepkih izvajanjih orisal koristi, ki jih ima od te prireditve Maribor sam in vse njegovo zaledje. Dejal je, da vodijo zadrugo v njenem težavnem poslu pri organizaciji izključno le idealna stremljenja, ki naj prinesejo našemu obmejnemu mestu najlepšo bodočnost. Ob koncu svojega nagovora se je g. župan toplo zahvalil zlasti agilnima članoma zadruge ravnatelju »Putnika« g. Loosu in bančnemu uradniku g. Gilliju ter vsem, ki so pripomogli, da je bil prirejen letošnji Mariborski teden v tako velikopoteznem obsegu. Zahvalil se je tudi mariborski industriji m obrtnikom ter organizatorjem pestrih poučnih ter nazornih letošnjih razstav Mariborskega tedna. Čestitke bana Za prijazno povabilo se je nato zahvalil ban g. dr. Dinko Puc, ki je izrazil svoje veselje v imenu vse dravske banovine nad sijajno organizirano prireditvijo in čestital k uspehu ter je želel nadaljnji razvoj in najlepšo bodočnost. V imenu cerkvene oblasti je spregovoril stolni prost g. dr. Vraber, ki je v ginljivih besedah omenil, da tudi cerkvena oblast lavanrinske škofije budno zasleduje ves gospodarski in kulturni razvoj obmejnega Maribora in irru želijo kar Mar'tmrski župan dr. Fran Lipold, načelnik zadruge „Mariborski teden4* najlepših uspehov. Vojaška godba je nato zaigrala državno 'himno. Posamezni odtočna predstavniki oblastev in gospodarskih ter kulturnih institucij pa so iskreno čestitali prirediteljem in jim krepko stiskali roke s željo, naj bi bila sreča bogata in velika. Ogled razstav Sledil je koncert vojaške godbe na razstavišču, ki so ga nekaj časa poslušali vsi odlični gostje; nato pa so se v spremstvu g. župana dr. Lipolda in ostalih članov vodstva Mariborskega tedna ogledali vse razstave. Svoje zadovoljstvo nad marljivostjo in skrbno pripravljenostjo ter nad izbiro vsega materiala je izrekel ban g. dr. Dinko Puc, prehvaliti pa niso mogli organizacije tudi ostali odlični gostje. Posebno jim je bila všeč splošna industrijska in specialna tekstilna razstava, ki prikazuje industrijsko moč našega obmejnega mesta, všeč pa so jim bile tudi vse ostale razstave. Po ogledu je priredila zadruga »Mariborski teden« povabljenim odličnim gostom na zabavišču zakusko, ki so se je udeležili tudi Številni zastopniki marihorkih gospodarskih in kulturnih ustanov. Takoj po otvoritvi so se vsule mr.ožice meščanov na prostor Mariborskega tedena in so že v dopoldanskih urah dosegle posamezne razstave naravnost sijajen obisk. Na mah je oživelo zabavišče in tudi številne velikomestne atrakcije, kakor avtodr >m. vrtiljaki, tobogan, železnica strahov, smrtna stena itd. so pričeli delovati. senata Gdanska, ki predstavlja grofa jo s popolno prekinitvijo gospodarskih od-nosajev s Poljsko, izzval med prebivalstvom ^obodnega mesta Gdanska veliko paniko, ki se je pokazala zlasti v nagli podražitvi vetih živil in mrzličnem nakupovanju najrazličnejšega blaga. V Varšavi smatrajo položaj v Gdansku kot zelo resen, zlasti, ker menijo, da bodo narodno-sooialistifcni gospodarji Gdan«ka skuhali izrabiti sedanji čas a obnovo gesla >Nazaj k Nemčiji«. Friplomatski zastopnik Poljske v Gdansku je včeraj pri predsedniku senata Greiserju protestiral v imenu poljske vlade zaradi omenjenih odredb proti Poljski. Avstrijska Heimwehr se umika iz politike Hajmverovci ne smejo več politizirati ne v domačih ne v zunanjih zadevah — Ostra okrožnica vodstva Nujna potreba železniške zveze Maribora s Slovenskimi goricami To zahtevajo tudi življenski interesi obmejnega ozemlja Marihpr, 3. avgusta. | progi Maribor — Slov. gorice — Gor. nja Radgona. Kaj bi pridobilo gospo* Obmejni promet je utrpel usoritn udaree s tem, da je železniška zveza Špilje — Radgona prešla v last avs:rj* ske zvezne države. Popolnoma odveč bi bilo povdarjati, da sedanja železni* ška zveza Maribora s Slovensko Kraji no in Gornjo Radgono kot obmejno trdnjavo našega Pomurja ne more ustre zati gospodarskim in drugim interesom obmejnega ozemlja, da drugih sploh ne jemljemo v poštev. Posledica te nepri? kladne in zamudne železniške zveze je bila, da se je gravitacijska težnja Slo* venske Krajine odmaknila od Maribo* ra in se premaknila proti Zagrebu m drugam. Ti in drugi razlogi so povzro-diskusija o nujni potrebi železniške zve čili, da se je v nekaterih krogih zbudila ze odnosno električne železnice na darstvo Slovenskih goric s takšno zve* j zo? In kaj Maribor, kamor bi se na J mah obrnilo gravitacijsko težišče Slo* venske Krajine, ki je danes za Mari* bor izgubljena? Kaj druge naselbine ob progi, ki so danes malo ali morda celo brezpomembne? Ta načrt ni utopija, posebno ne, ker je v osnutku elektrifikacija Slovenskih goric, za kar je že kolikortoliko zajam čena vsota preko osem milijonov d i* narjev. Dolžnost vseh prizadetih in pristojnih krogov pa je, da vzamejo ta načrt temeljito v pretres in da se s vso energijo lotijo nečesa, kar je vitalnega pomena za napredek ln dobrobit vsega obmejnega ozemlja, zlasti pa naše obdravske prestolnice. Borba za kolonije Oster nastop italijanskega tiska proti izjavam aagl< Rim. 5. avgusta, g. Ves italijanski tisk nastopa v strnjeni fronti proti govoru angleškega zunanjetra ministra sira Samuela Koa-reja. ki ga Je imel na zadnji seji spodnje zbornice, ko je poudaril: >Popolnoma se zavedamo, kakšne obveznosti bomo prevzeli, z aro jih bomo tudi izpolnjevali. Eden najtežjih problemov, pred katerem se je svet znašel v zadnjem času in ki bo v kratkem postal še bolj akuten, je problem držav, ki imajo kolonije, in držav, ki jih nimajo, torej problem o relariii med državami glede na njihove kolonijalno posesti. Strinjam se, da narašča odgovornost držav, ki imajo kolonije, čeprav pa bi ta odgovornost postala še tako težka, bom vselej zagovarjal potrebo, da se urejevanje tega problema omogoči samo z mirnimi sredstvi, nikoli pa ne z vojno.< Posebno o?ter je odgovor ofiodelnega »Giornale d' Italia . ki imenuje besede angleškega zunanjega ministra neodkritosrcne. Rimski list označuje angleško politiko kot sistem lažnega miru, ki služi poleg tega samo za krinko angleškemu egoizmu. »Popolo d' ItaKac pravi, da bo Italia smatrala za svoje prijatelje tiste narode, ki # bodo pokazali svoje simpatije v njenem spo-ru z Abesinijo, zadržanja drugih držav pa ne bo nikoli pozabila.. Ta ostra časopisna polemika med Rimom m Londonom ni niti ugodna prognoza za možnost mirne ureditve v Ženevi. Tako ostro kakor danes se italijanski listi niso še nikoli razpisali o Angliji. Kdor zasleduje sedanjo polemiko, ne mor^ imeti vtisa, da gre za brezpomembno pričkanje, temveč za silen spopad dveh načel in sicer imperijalne volje Anglije in bodočih zahtev Italije. Sence, ki so legle že pred meseci na angle-ško-italijanske odnosaje, postajajo zmerom bolj mračne, izgledi za sporazum v Ženevi pa vedno manjši. Inomost, 2. avgusta, d. Glavni odbor tirolske deželne organizacije Heim-wehra je izdal zaupna navodila, ki določajo : Vsi voditelji Heimatschutza so dolžni izogniti se vsaki politični manifestari ii m vsakršni akciji v notranji ali zunanji politik'. Kdor bi kršil to odredbo, bo disciplinarno kaznovan, eventualno celo izključen iz Heimatschutza. S hafc^burškirn vprašanjem se sploh nihče izmed članov organizacij? ne srno baviti. To vprašanje ne sme postati razlog nikakih političnih nesoglasij v Hei-matschutzu in njegovih formacijah. Če bi se izkazalo, da je nemogoče preprečiti nadaljnje politiziranje v organizacijah, bodo izdane radikalno odredbe in posamezne organizacije eventualno tudi razpuščene. Vlada je dovolj močna, da tudi brez prostovoljnih vojaških organizacij doseže svoje namene. Glede zunanje politike bo vlada uve-ijarvila svoje politične cilje, ker bo v kratkem dosegla jamstva za svojo ne- odvisnost. Vsako vmešavanje od zunaj bo naletelo na odločen odpor držav, ki bodo sprejele podunavski pakt. S tem se bo tudi odločilno izpremenilo raa-merje med Avstrijo in Nemčijo. Avstralska vlada se bo tudi v bodoče trudila, da obnovi normalne odnošaje med obema državama. Na poti so vsekakor hude cnire, ki jih povzroča nemška na-rodno-socialistična politika. Opozicija proti narodnemu sociallizmu dan za dnem narašča, režimu pa bo težko opustiti svoje dosedanje stališče napram Avstriji, ne da bi mnogo izgubil na ffvo-jem prestižu. Dunaj, 2. avgusta. w. Policija je danes izvedla hišne preiskave pri krajevni skupini avstrijske mladinske zveze v Floridsdorfu, pri katerih je naSla mnogo obremenilnega gradiva. V glavnem gre za protizakonite narodno-socialtetiČ-ne spomenice, ki so bile pripravljene sa razširjenje. V zvezi s tem je bilo doelerj aretiranih 24 članov te mladinske Tsaldaris na Bledu V spremstvu predsednika vlade dr. Stojadinovića Je prispel danes na Bled predsednik grške vlade Tsaldaris Ljubljana, 3. avgusta. Z današnjim dopoldanskim beograjskim brzovlakom sta se peljala spozi Ljubljano predsednik vlade g. dr. Sto jadi novic in predsednik grške vlade g. Tsaldaris, Na kolodvoru so visoka gosta sprejeli predstavniki oblasti. Odsotnega bana je zastopal načelnik dr. Vončina, navzoči so ME. nadalje železniški direktor Cugmus, za upravo policije viš. svetnik Pestevsek it t. d. Predsednik grške vlade g. Tsaldaris je za n-ekaj minut a avofim. spremstvom izstopil. Vlak je nato nadaljeval pot proti Bledu. G. Tsaldarisa bo sprejel v Bohinju Nj. Vis. knez namestnik Pavte v avdijenci. Včeraj sta prispela na obisk N}. Via knezu namestniku Pavlu k en taki vojvoda Jurij in vojvodkinja Marina s spremstvom. Na postaji v Bohinjska Bistrici Je visoka gosta osebno pozdravil in sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Anglija bo zopet gradila zrakoplove London. 31. julija. AA. »Daily Heraldc poroča, da je letalsko ministrstvo predložilo novoustanovljenemu letalskemu svetu v proučitev načrt o zgraditvi cele eskadre zrakoplovov za obrambo britanske obale in prestolnice. Znano je, da je letalsko ministrstvo leta 1900 zaradi katastrofe zrakoplova >R lOl« sklenilo, da sploh ne bo več gradilo zrakoplovov. Ori vi d no pa so se zdaj letalski strokovnjaki spe* povrniti k svojim prvotnim načrtom. Vendar ne nameravajo graditi več tako velikih zrakoplovom, kakor je bil »R 101« marveč lažje ra sorazmerno cenejše zrakoplovne ©diniee. Razen tega so dobile britanske tovarne letalskega ministrstva eno največjih naročil v poslednjih 17 letih. Zgraditi morajo v kratkem roku 200 vojnih letal. Sporazum o tujskem prometu z Avstrijo Dunaj. 3. avgusta. AA. Po dolgih pogajanjih med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo s pooblaščenim ministrom Widnerjem in jugoslovenskim poslanikom Nastasijevi-ćem na čelu je bil včeraj popoldne podpisan dogovor o tuiskem prometu med avstrijsko republiko in kraljevino Jugoslavijo. Dogovor sta podpisala minister za socialno politiko in narodno zdravje Neustadter-Stunner kot zastopnik avstrijskega zunanjega ministra ra jugoslovenski poslnik Nastasijevič. {■m dansk uvaja carinsko unijo z Nemčijo Poljski protest proti ukinitvi carine t nemško blago Varšava, 3. avgusta, d. Potem, ko je bila carinska unija med Poljsko in G danskom praktično že 14 dni izven veljave, je senat svobodnega mesta Gdanska podvzel ukrepe, ki ne pomenijo nič manj kakor vzpostavitev delne carinske unije z Nemčijo. Senat Gdanska je namreč proglasil carine prost uvoz za celo vrsto predmetov iz Nemčije. Ti ukrepi predstavrja jo poizkus ptitkdu oa poljsko vlado, da bi preklicala najnovejše odredbe poljskega finančnega ministrstva glede izločitve carinskih uradov Gdanska. Ti ukrepi senata Gdanska, ki ne pomenijo samo kršitve pofpodbeirih obveznosti proti Poljski, temveč tudi pakta Društva narodov, so rzzvall pri poljski vladi in javnosti velik vtis. Računajo, da bo poljska vlada uvedla najstrožje represalije. Po doSKh vesteh je Zaščita poslaništev v Addis AbeM London. 3.avgusta. n. >Daily Telegraphx je objavil vest iz Addis Abebe, da abesinska vlada ne namerava dovotiti. da bi se ojačile varnostne čete tujih držav pri posameznih poslaništvih v Ab«6iniji. Ojačenje noslani-Skih varnostnih odelkov bi vsekakor potrjevalo italijanske trditve, da abesinska vlada ne more jamčiti za mir in red ter varnost poslaništev. Zato je abesinska viada predlagala poslaniStvom. naj sprejmejo po enega člana cesarske rodbine za talca v svrho zavarovanja poslaniške eksteritorijalnoeti. Najfkrafša krajevna imena na svetu Pariz, * avgusta. Te dni so francoske oblajati uradno priznale nekatere nova krajevna imena, med katerimi sta dva gotovo najkrajša na svetu. Ob reki Orne ležeči grad se bo odslej imenovaj O. neka vas ob Sočni pa Y, . Eksplozija brzovlakove lokomotive Pariz, 7 avgusta, n. V pjretekli noči je na progi Pariz - Ženeva, v biižini lvonske postaje nastaja huda železniška nesreča. Ko je braovlak odbrzel z lvonske postaje, je nenadoma eksplodiral kotel v stroju in sta bila na mestu ubita kurjač in strojevodja, Eksplozija je lokomotivo dvignila v zrak. Na vso srečo je stroj zopet padel na tračnice, tako da je vlak nadaljeval pot. Ker pa je zmanjkalo pogona, se je kilometer dalje ustavil. Potres na Koroškem Dunaj avgusta w. Včeraj so ob 12.20 čutili v Oberdrauburgu močan potresni sunek, ki so ga zabeležili tudi potresomeri v dunajskem zavd. za meteorologijo in ffeo- dinamiko. Predsednik vlade na slavi letalskega polk s Beograd 1 avgusta. AA. rVdsednik vlade dr. Mnban Stojadinović je davi obiskal letalski pork v Zcmnrra, ki je slavil svojo starvo s-r. trije. Sprejela sta ga povCijnik Beograda generad Tomie in poveljnik letalskega polka podpolkovnik Spužać. Po rezanju kolača je prisostvoval reviji čet šestega letalskega polka ki zakuski. Nato si je ogledal nekatere hangar k Čarih, 3. avgusta: Beograd 7.— Pariz 30.34, London 15.13, Newyork 306.25, Bruselj 51.60. Mtlan 35.05. Madrid 41.025 Am-stero\wn 307.30, Berlin 12V15. Dunaj 58.60, Praga 12.70, Varitev« 57.80 Bokvreita 3.50. Stran 2 Sobota, 3. avgusta 1935 Stev 174 Poostritev krize v rudarskih revirjih Započeta je akcija, da se prepreči poslabšanje položaja zaradi zmanjšanih naročil premoga Trbovlje, 2. avgusta Odkar traja današnja težka kriza v ru^aioKih revirjih, pričakujejo naši rudarji in tudi ostalo prebivalstvo revirjev vsako novo proračunsko leto z največjo bojaznijo. Kaj bi tudi ne, saj so &e Gosiej vsaka nova pogajanja za dobavo premoga iz slovenskih rudnikov državnim železnicam prinesla rudarjem novo razočaranje in pomanjkanje v rudarskih družinah. Od leta 1929, ko je bila konjunktura v slovenski rudarski industriji še kolikor toliko ugodna, pa do danes, ko je kriza v slovenskem rudarstvu dosegla kulminacijo, ni minilo niti eno leto, da ne bi bilo med rudarskim delavstvom in nameičenstvom kakor tudi ostalim prebivalstvom revirjev, ki je navezano na zaslužek rudarstva, razburjenja zaradi stalnega zniževanja cen in naročil prej noga iz slovenskih rudnikov za državne železnice. So leta leta 1929 so imeli rudniki (TiJD) 44.25c naročil za državne železnice. Od tedaj naprej pa so se tako naročila kakor tudi cene premoga stalno vsako leto zmanjševala, tako da so dosegla že leta 193233 najnižjo točko 2Q&% vseh naiočil privatnih rudnikov drs :v/rwn železnicam. Pri vsakoletnih po-gajaajih med privatnimi rudarskimi pod-In upravo državnih železnic pa so se zniževale cene dobavljenemu premoću m to ieta 1930 za 6%, leta 1931 za 0 [, leta 19o2 za 13%, leta 1933 za 7%, ]pta 1864 za 5% in letos so napovedane in glasom komunikejev tudi že sklenjene re.iukcije cen premoga za 5%, dobavne kofeine na kar za 8%. s2 napovedano znižanje cen in do-l-vr.ih količin iz slovenskih rudnikov L.vr^L bodo nastopili slovenski rudarji nov k'-Iž^v pot. Trpljenja, pomanjkanja, 1 rahli in negotovosti pred bodočnostjo, ki ro vse naši rudarji doslej potrpežljivo prcnaš-.li, bi lahko bilo že konec, če L" bi?.o na merodajnih mestih le malo razumevanja in sočutja. Toda vsa resolucije z javnih shodov, vse osebne intervencije narodnih in delavskih ter gospodarskih zastopnikov na vseh mogočih mestih niso prav nič zalegle, vse obljube, da se bodo zavzeli za ta pereci socijalni in gospodarski problem, se niso uresničile, nacrt, ki ga je predložil prejšnji minister prometa, ki je predvideval občutno znižanje cen in dobavnih količin premoga zlasti iz slovenskih rudnikov, se je uresničil. Da rudarsko delavstvo in ostalo prebivalstvo rudarskih revirjev ne bo Se huje prizadeto, so odločilni činitelji započeli akcijo, ki naj bi preprečila poslabšanje položaja v revirjih zaradi zmanjšanih naročil premoga. Danes se je vršil na trboveljski občini prvi sestanek merodajnih Činiteljev, na katerem so se posvetovali o nastalem položaju ter sklepali o potrebnih ukrepih in akcijah. Zbrani so bili predsedniki občin Trbov-vlje, Zagorje in Hrastnik-Dol, sreska načelnika laškega in litijskega sreza, narodni poslanec laškega sreza ter načelnik H. skupine rudarske zadruge, kot zastopnik gospodarskih organizacij rudarskih revirjev pa g. Pavlin. Dosežen je bil popoln sporazum ter se je napravil načrt za vse potrebne ukrepe in akcije, da se položaj v revirjih ne poslabša. — Delavske organizacije s svoje strani pa bodo sklicale veliko konferenco, ki bo v četrtek 8. t. m. popoldne v tukajšnjem Delavskem domu. Na njej bodo sodelovale vse strokovne rudarske organizacije iz vseh revirjev Slovenije, zastopniki II. skupine in Delavske zbornice. Pa tudi drugi činitelji se pripravljajo, da preprečijo novo poslabšanje položaja v rudarskih revirjih Slovenije, kajti današnji položaj rudarskega delavstva v slovenskih revirjih je zaradi vsakoletnega zmanjševanja naročil tak, da ne prenese nobenega poslabšanja več, prav tako pa tudi ne naše vzorno urejeno rudarsko gospodarstvo. i letošnji Mariborski teden Lel >šnji četrti Mariborski leden, ki bo trajal do u. Lm., nudi obiskovalcem mnogo več od dosedanjih in se na njem odraža precej po; olna slika vsejza go-^larskega in kulturnega življenja Maiibora in nje^ove^a za-lr-r'.ja. X:i li obiskovalcem v resnici mnogo koristnega pa tudi mnogo zabavnega in mnogo atrakcij, ki jih še Maribor ni videl. Na prvem mestu so številne, pestre in narom e razstave! med njimi splošna indu^rrii- s'rn in specialna tekstilna razstava, velika obrtna razstava .tuj^ko-prornetna. iotoaota-terska. vrtnarska, športna, razstava p^ov, razstava kuncev, razstava slovenske domaČe umetnosti, modna revija, vinska razstava s pokušajo, akvarijska razstava, razstava brez-motornik letal in druge. Vsesplošni značaj letošnjega Mariborskega tedna pa je podčrtan s pomembnimi športnimi prireditvami in turnirji, med katerimi so na prvem mestu vsedržavne plavalne in skakalne tekme. Za neprisiljeno zabavo na veseličnem prostoru skrbe mnoge svojevrstne in svetavne atrakcije ter paviljoni z izborno štajersko kapljico in okusnimi jedaSami. Sffirahsđ po razstavišč« Največjega gospodarskega pomena na le-toSniem Mariborskem tednu ^la nedvomno splošna industrijska in specialna tekstilna rasstava. Obe nazorno prikazujeta obiskovalca krepek razmah industrije in njene pro-'dukte. Marsikateremu Mariborčanu se doslej se niti sanjalo ni. kaj vse se izdeluje v mariborskih tvornicah in kam vse razpošiljajo naše tvornice tako tekstilne-, kakor druge svoje izdelke. Važen činitelj mimo tekstilne, pa je tudi mariborska kovinska industrija, ki zalaga številne domače trge. Prav lako privlačna je reviia mariborske obrti na Mariborskem tednu. Na obrtni razstavi so bogato zastopane vse obrtne panoge, ki so med glavnimi stebri našega gospodarstva. Tujsko-prometna rasstava je na letošnjem mariborskem tednu prirejena v mnogo ve-čiem obsegu in služi predvsem propapandi naravnih lepot mesta in vsega njegovega zaledja. Veliko pozornost vzbujajo zlasti nazorni rolijef: Slovenskih goric, bogata razstava slik. b*>:ate statistične tabele in številni druei pripomočki, ki uspešno služijo propagandi in razvoju tujskega prometa v naših krajih. Votik**ga pomma !udi posrečeno organizirana fotngralsko-amal^rska razstava in razstava najlepših reklamnih lepakov naših letopis? in prometnih ustanov • • • in vina Ze od nekdaj je -lovel Maribor po pristnih štajerskih vinih. Prav tako pa je tudi še dandanes vinarstvo važen vir dohodkov in slove Štajerska vina še danes sirom sv ta. Zato je letošnji Mariborski teden posvetil posebno pažnjo razstavi in pokušnji vin. Tud» ima letošnja razstava lepe prostore in je Število razstavljalcev naravnost častno Razstavljene so mnogoštevilna vrste pristnih Štajerskih vin, ki privlačujejo zlasti moški svet. pa rože Kakor je tipična za Maribor razstava vin, tako je značilna zanj tudi velika vrtnarska razstava. Vrtnarstvo je v Mariboru že dolga leta na zelo visoki stopnji in je zato letošnja vrtnarska razstava veren dokaz velikega napredka. Mimo mnogih mariborskih vrtnarjev se na razstavi uspešno uveljavlja tudi vrtnarija Mestnega olepševalnega društva, ki oskrbuje vse javne nasade v Mariboru Domača umetnost Nekaj posebnega je tudi razstava slovenske domače umetnosti. Razstavljeni predmeti in izdelki dokumentirajo pristno slovensko dušo in njeno samozavest. Nazorno pa obenem prikazujejo mnoge talente in spretnost, ki se tako lepo odraža v svojem okolju in mnogo koristi privlačnosti in domačnosti naših slovenskih domov. 4- Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je gospod a^ltff©rt Stare gradčak m posestnik, častni občan trga Mengeš previden s tolažili svete vere v 93. letu starosti mirno v Gospodu preminul. Pogreb bo v Mengša v ponedeljek 5. t. m. ob 10. uri dopoldne. §ke zveze v Bruslju ter pod pokrovi3—Luki-č Lknbeck >$—f er-fila H, Kiakočer 1—Kocjan 0, Koračai — Naglic, Falbel 1—TVobnik« 0. Brtka ac je torej ponovno končala 5i5, kar kaže, da sta oba kluba enako močna. Sokolsko .društvo Ljubljana IV vprizori v nedeljo 4. avgusta ob 17 na letnem telovadiSčn Vombergerjevo komedijo „V O D A" Rezlja Emil Frelih. Po predstavi domača zabava s plesom. Zdravo ! UPRAVA. SOKOL » Sokol PofereZJe Pred petimi leti je na Pobrežju vzklilo iz Še zelo neobdelanih tal mlado in živi jen ja-polno Sokolsko društvo. Majhno število zanesljivih, vestnih in delavnih ljudi se je vrglo z vso vnemo na delo. Misel telesna In duševne kulture — Tyr5ev duh so pričeli pronicati med naše preproste domačine. Pojavili so se številni oddelki Članov, članic, naraščaja in dece. Marsikdo, ki torej ni bil Sokolu naklonjen, je uvidel, da je bolje, "če se mladina zbira v telovadnici na telovadi-šču, kot pa cestah- in druijih zakotnih kiajih. Moralno in materielno smo napredovali, ker so društveni funkcionarji in voditelji vestno vršili svoje delo. Vse ogromno delo- ki pa opravlja tako društvo pa zahteva tudi velikih materielnih žrtev, katere je treba kriti. — Udeležili smo se letos polnoštevil-no mariborskega meddruštvenega zleta. okrožnega zleta na Praizerskem in obmejnega zleta na Sladkem vrhu. + — Sokol I, Ljubija.na-Tabor obveSča vse one brate in sestre, ki so se prija.vUi za zlet v žiri, da je odhod avtomobila točno ob 7. uri zjutraj izpred Tabora. Radi razmestitve je zbor M ure prej. Udeležba v kroju. Zdravo! Načelništvo. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9*t4 zvečer velika pustolovščina ENA BREZ IMENA Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 I>in Iz Celja ŠAH Živahno delovanje naših šahistov Razen Ljubljanskega šahovskega kluba je v Ljubljani še nekaj drugih šahovskih klubov, ki se prav krepko u dejstvu je jo. Tako je Šahovski klub »Sentpeter« pretekli mesec zaključil svoj gkrmi turnir, ki se ga je udeležilo 18 članov. Po zelo ostri in ogorčeni borbi, ki je skoro ▼ vsakem kolu prinesla presenečenje, sta si 1. in 2. mesto delila U do vic in Berčič s 13 točkami, tretji je bfl Gerjoi % 12 in pol, 4. fa 5. Hren m Pretnar z 11 in pol, 6. in 7. Šuštar D. in Limbeck 11. 8. Falbel 10 in pol itd. Prva petorica je prejela lepa praktična darila, raspisane pa so bile še tri nagrade za najlepše partije. Uvod v letošnjo sezono ie tvoril mate h s šahovskim klubom »Triglav« na 10 de- —c Požar je uničil v četrtek popoldne gospodarsko poslopje posestnika Jurija Ocvirka v vojniški okolici pri Celju. Zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje in poljski pridelki, ikoda znaša okroti GO.CflO Din. Ogenj je bil ocividno podtaknjen. —c Nogomet. Jutri oh 1G.30 se prične na Glaziji zanimiv nogometni turnir za pokal obrtne razstave v Celiu. Sodelovali bodo SK Celje, SK Atletik in SK Jugoslavija. —c Razmere na delovnem trgu se v zadnjih tednih zboljsujejo. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 21. do 31. julija na novo prijavilo 33 brezposelnih, delo je bilo pa ponujeno 2"3, posredovanj je bilo 8, odpotovalo jih je 15, odpadlo pa 25, 1. avgusta so ostali v evidenci 204 brezposelni (179 moških in 2o žensk) dočim jih je bik) 20. julija 219 (193 moških in 26 žensk). Delo dobe po 1 kovač, klepar, železostrugar in 1 kjučavničarski delavec, opekarniški delavec, sobarica in po-trežnica ter po 3 sobarice in dekle. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 9. t.m. lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. —c Dr. Joie Flajs. specialist za notranje bolezni, ordinira v Celju, Kovaška 3—T. poslopje davkarije. —c Obrtna razstava v Celju bo otvorjena jutri. Ob 9.30 bo odhod godbe po mestu, ob 10. pa slavnostna otvoritev na razstavnem prostoru in ogled razstave po povabljenih gostih. Od 10.30 do 13 bo promenadni koncert na veseličnem prostoru. Popoldne bo na Glaziji nogometni turnir celjskih klubov za pokal obrtne razstave. Zmagovalec prejme pokal zvečer na veseličnem prostoru. Ob 20 bo koncert pevskega društva Oljke, vmes po godbeni koncert. Razstava bo odprta do 18. t.m. Mestno poglavarstvo v Celju in uprava občine Celja okolice razglaša, da bosta na dan otvoritve obrtne razstave izobesile zastave na svojih poslopjih —c Umrl Je v četrtek dopoMne v Celju (Gosposka ulica 7) v 43 letu starosti znan. hotelir r. Drago Bernardo. Pokojni je Mi član mestnega Sveta, agilni nacijonalni h* dn*9»tvenl delavec ter si je pridobil mnogo zaelucr fcuidrf za napredek gostlLničarekih organizacij. PogTeb bo danes ob 16.30. Bodi mu lahka zemlja. Koledar Danes: Sobota, 3. avgusta katdiča* ni: Najdba sv. Štefana. Jutri: Nedelja, 4. avgusta katoliča* ni: Dominik. Kino Matica: Pesem o sreči. Kino Ideal: Žena brez imena. Kino Dvor: On in njegov sluga. Kino Šiška: Princesa Turandot. Prireditve v nedvljo Kino Matica: Pesem o sreči. Kino Ideal: Žena brez imena. Kino Dvor: On in njegov sluga. ATfno Šiška: Princesa Turai\dot. Jugoslovenski šahovski sa\-ez občni zbor ob 15 uri v restavraciji »Zvezda« Sokolsko, društvo Ljubljana /T' vprizoritev Vombcrgerjeve komedije »Voda« ob. 17 na letnem telovai!i>Cu ob Dolenjski cesti. Po i£ri narodna veselica s plesom. L..V.P. glavna skupščina ob S 30 v Delavski zbornici. Dežurne lekarne Danes in jutri: Mr TCakarčič, Sv. .Ta* koba trs 0. R&mor. Mfkoiteeva cesta 20, in Gartus, Moste—Zaloška cesta* ELITX1 KINO MATICA Tel. 21-24 Te' 81-24 Danea ob 4.. 7'; in 91! uri poje slavni tenor E. OBOH v filmu PESEM O SREČI *. • < znižane OSVM Nov Parainr»iiiito> iunuU u— Prireditev na B.irju. Jutri v n.■.. priredi Gospodarsko, kuliunio in Mvrodae društvo »Barje« pri Jakoba Vninuirju (Uc karju), ero^tilni^arju, tt&nafca cesta naspri ti barjanske mostu,- .->•!••. veliko vrtiui \< seJieo s j>le«som, er« . m i. t. d. Pava • točk*> izvaja društven: pevski abor. l'< karjev avtobu.8 vozi tlaka DCJ ure iapn d gostilne Pensov, Karle voesta. Pr»ot*lt-k ob 15, uri. U— ViAld sadjarji pozor. — Podružnica sadjarskega in vrtnarskima društva na Viču priredi v nedeljo 4. t. m. teoretičen m praktičen tečaj o okular i ji aažanri bogata ki lepo urejena drsava, t naših btBTjOi težkih čssrih kot ustvanv jena za oddih. Oodrjo, najprej m najbolj so pomandrana PSMSsai ksopsta t svetovni vojni belgijsko zemijo in vendar se poznajo njihovi sledovi ta najmanj. Aantan*nrpen smo zapuščali brez posebno prijetnih spominov, saj nismo bfti posebno gostoljubno sprejeti, čepranr smo morali tako kakor nikjer drugod spoznati, da najele-gantnejei hoteM niso vedno tudi najboljši. Takoj po obedu smo se odpeljali preko Louvaina m Liegea proti Aadmu in dalje v Koln. kjer smo imeti sedmd dan našega potovanja pripravljeno prenočidče Pokrajinsko je severna Belgija skoraj povsod enaka, ista. večinoma kepo valovita ravnina, kakor morje pred nevihto, pov-i*-»d enaki znaki blagostanja, marljivosti, rmisia za snago ta ned. pričakovali niamo. da rmesno pred seboj se tottko lepot, toliko znamenitosti. Mesta, kakor Louvain. so pri nas maso mana In 6e se posebej ne Twrfmafl aa znamenite stavbe, ne bos vedet kako v^fffco pt^senecenje te Cirka v njem. BmflUa in pojffl pod mrzle oboke sponke-nflca bjOoe nagoto pri T^dpgig« in rkšA, a se borj občnta bati to vesJfeo usilftii med npomenOrl šn. JsesMsl jiJiuwga Enačaja, njune mtacAnosti. njune dnaenoosti. AH pa poglej bruseljski aH hmrsAuski magi-mi hOsnahO tatfedralo na pa bo* videl lcatoo jasno ti stopi ta rarfOca pred oGL Luuiuau J» glusiM* mesto province Bra-baot to to prlbbzoo tasoo veiiko, kakor Ltojbrjana, Ima tndt iinsverao, ustanov, rjeno leta 1436. Krasno je poslopje nove vseuctiJske knjttmee, zgrajeno v Gao skem reneaancnem siogu, delo ameriske-ga m 1 ikti a rn Wazrena. Sploti reaftetlft v tem starem mesta na vsakem koraku na pomembne spomenike starega stavbarstva. T^a^iJik« sv. Petra, gotska cerkev sv. Oetroda, obe iz 15. stoletja, v njifa krasni lesoresi razvaline v 9. stoletju po kralju Aroofcfu sezidanega gradu. ki ga prtpriau^e tjodska vera rimskemu imperatorja Juliju Cezarju. Mesto je imelo velike pivovarne, strojne tovarne, kemične tovarne, tovarne klobukov- in čipk, pa tudi živahno trgovino s poljskimi pridelki. Louvaicjska UDJrverza, ki jo je ustanovil F&šp Dobri Burgundski, je štela v času svojega procvtta nad 6.000 studentov, leta 1T93. je bSa po vpadu Francozov ukinjena, leta 1817 pa zopet obnovljena. Poleg antoense je v Louvatoa več srednjih sol, strokovna, gospodinjska, dola, učiteljišče to umetnostna šola. Ob koncu 14. stoletja je začelo mesto kijem ustanovitvi univerze propadati to kuga v 16. stoletju je po-brafta skoraj polovico prebivalstva. Pozneje al je Lotrvain sicer opomogel, toda tako naglega procvita m razmaha ni dosegel ndsoosl več in zdaj živi bolj kot sgo. dovJusico znsanenJao staro mesto. Is I>otrvama je nas vodila pot v Uege, v&Bdo trvaimo tadnstrijatoo mesto, kjer se stekata resi Ourthe m Meose. To mesto je dobro znano iz svetovne vojne to po togi bi ga teihteo primerjali z Vervtonom, ker leM v enaki kotlini. 380.0O0 prebdval-eev šteto Liege. ima univerzo z bogato taiižmco, več anhftektorjsko pomembnih cerkva, bogat muzej lepih umetnosti, kjer je zbrana mnogo umetnin nase dobe, pa tudi življenje v njem je rzredno razgibano mnogo bolj, kaikor v Verdoam, e katerim je de2fk> usodo prvemu novatu nemške votoke izpostavljenih mest. Tu se rjssmo dorsD pornstfBl ker to nas SasaJa se precej dolgo pomudili, ker je nas čakala se precej bolj je nas zanimalo, kako bo v NemčaJL v Hitlerjevi Nemčiji, o kateri se Sirijo tako različne, nasprotujoče si vesti. Utrujeni od potovanja sicer nismo bili, toda po v nekem obedu so postajari nekateri mmj^rz V BBCTKL-JTT Po pravici privabila Luovatu s svojfana ^ kovinskimi poslopja tajce., saj bi man iskali po vsem svetu drugo krasno gotsko stavbo, kakor je knurvam-ski niagistrat. To je spfoh v E>vropd ena c . . spš h stavb. Zgrajena je bQa v 15. stoletju po načrtih MatnAeua de Lavensa. Oko in pero mojstra arhitekta in inoJsLra k pa rja bi bila rx>trebna, da bi opteata. to v -vko umetnino starega, stavbarstva. Poslopje je bflo že dvahrsa. restaurirano, toda tako vestno, tako strogo v požrle gotike, da nikjer ne opazft, je delala na teb mehkih, kakor najkra-sn?jše čipke izrejtjanfii in naanbcandb stenah, oknih, stolpih tn saojpatflh umetaL kova roka poznejših dra. de bolj teafcor t Bmsiju na znamena4en votasAa, na kra» ljevaka palači to cebovsfcfii hišah, ne. tem čarobnem on. rim Place Orande, vtrUfi not tem dragulju starega gubakega stavbar-stva, kako lepo se dajo Sf^tetasti nsKrj rajkrasneTse čaplka. Bedgijci imajo svoje veflftafltne spome-cike starega stan^barstva visoke umetmV ske vrednosti, tmajo jfh pa tadl Nemci Trtda med enimi to drugtad tobko opesi te oko nekritičnega taj5ka lEstmuo, za oba naroda tn rrjrrno didjovvuo ŽSvfjento tako značimo razrJkn. BeB^tJUBje starinske stavbe in betgtjstn spomemsi kažejo brez razhze meeta). jasno neftno, Iju!rjtkjo, ra-dr^t to dobroto teratfcajočo Srrtjo, nernflkl 5o mogočna, mrrici, v4e£ča0tuA SSPPO v svojih dtoaenzijab to grobo sflo povdarjajo-č-h idejah jda prktisneto ttauafjaa k tlom, pamestu da bi ga povzdferrSl, mu opfte-menittti rama Ttotio ne vMB v Be8gQl skoraj nobenega sputanu Ura s kontom v £.koku to ^eadeoean v sacosln, ne vtdB nobene stavbe, pa natf bo se tako vefBca, da bi imel ob pogfedD na njo db&JJMk, da je stoprla na zemljo orjaflca noga v orjaškem Šborjn sil udarila po rrjl v pest stisnjena orjađka roka. BatBfjt pred Bik vožnjo. Lepo to ni balo, a tudi narava M se lahko pntožtta, da ni lepo občudovati jo z zaprtimo očmi. A kaj hočemo, človeka obode slabost, pa se mora duh podre. dtta. telesu. Od Liegea začenja pokrajina prehajati z visoke planote v lepo ramo ntBno, i Proti večeru Je se balo, ko smo se sfted-| nje prmttftail be4gijs*o-n.?tmsW majL Na i belgijski strani zopet nove utrdba tn na j strana stoječi vojaki. Katar pred BetCor-< tam, tako je tudi tn zemlja pod grd T**±i ta so gtoboko pod soauito ki betonski ulji, v njBa pa topovi m vse morimo orožja, da n%> tqjremene t tvornice so nas uatav4H beaglJsKl bfli prM unč ssbai. Gtodko In dotiisd hitro smo opraviM formamostL Sad pa tudi ni nato povoda za nadlegovanja Kar smo lminl m seboj, smo Itak kn_ pAL t Bruslja, a mnogo tega ni htto to KOTOVZ V LOIIVATNl' vratovi mehkejši, občudovanje naravnih lepot se je vedno bolj prelivalo v sumljivo povesanje glav, da je prišel nekdo na misel zaupati fotografski plošči. kako sladko se dremlje tudi v avtobusu med Komaj smo se ustaviti. Je pristopijo k avtobusa neđcaj boku ntoiLMi atu-Kakor so pač vedeli to anali. so nam pojasnili, da ne morejo naprej, ker jfcm je zmanjkalo denarja, a plačati U morali na carini takse za svoja kolesa, Menda jam je bilo zmanjkalo borih 5 frankov m ta malenkost jim je zaprla pot. Hitro smo zbrali med seboj se nekaj več, da so lahko imeli Se za cigarete. Da ste jrh videli. kako so poskakoval: to vTiskah od veselja. Zanimali so se. odkod smo, in na vse načine so se nam zahvaljevali, da smo jim omogočili nadaljevati pot. Kdo bi se jih pa ne usm£bX i saj smo bili tudi sami stndentje in vemo, da se denar najbolj nerad drži Hlllilsintlj vega žepa. Pauper studloeus sum ... hodi Se vedno po svetu. J.SL št. Rtipert — šopek cvetja sredi vrta Uživa rfkrres m nafstarejiega letovišča na *™ je Ml priljubljen ie pred vojno Dolenfslcem in M.nosr. doieutofci kraji sadnji čaa kar tek rmi jejo med seboj, kako povod fagnJti se do nedavna prav tihd sloves svojih letov itti 'jd. 6Jstenu»t5čno opozarjajo nase ter na ne skrite in mnogim se neznane lepote, k' Jih hranijo ti skrivnja kotički naV doierv-ske zemrje. Dram4Jo se Lz s veje zasanja-nostl to hrepene po 41 vi j*** .u, to ga ne-reknje oanaenjost: po v«estran«kem oa-predkn na potjo tnrtzma In tetoMSCanstva, Taka je bežna sActoa o Dosenjskl nepo-tvorjeine in resnična. Potrebno je hfcio, da o njerj spregovorimo tetmibot}, ker se posamezna letovišča v tem doto naše zemOje predstavljajo javnosti, ki naj dobi o njih res pravo sliko. Zeio zanimiva je šentruperska dolina. Je to ozemlje polno naravnih lepot in romantike. Na severu jo zapira Hom (54>4 naj, na Joga znani Debevc, na vzhodu dolga vr- ti vkttmo, da je v mnogtti dolenjskib kra-jfc v poauem razmahu »Zanemarjena m razpoetavrjena* pravijo, da je spastorka Dolenjska«! Povsod naaetiš na to jadfkovanje. Vse, kar leze ?n gre, ti skoro z istimi besedami ponovi to zadostno dolenjsko pesem. Beseda o zanemarjeni, zapostavljeni pastorki je padla v nafto javnost izrekel jo je nekdo, ki je ho-tet le dobix>ootno opozoriti javno upravo na nekaj gospodarskih pomanjkljivosti, ki bi Jm bflo treba še od.pra.vw! da bi pokrajina tem bolj napredovala. Mišljene so bile ta predjVFem kiunonikacije in pomanjkanje eiektrtke. Pa se je to dobrohotno opo-»orfflo tako neret3K> razlagalo med Dolenjci samtovi, da "bo večno govoričenje o sa-nemarjenri pastorka, prilikani, ki so danes v mnogim do^enjskttt letoviških kraJOu le škoduje. DolenrJSfci vsekakor š^odljrv refren vedno se ponavljajoče n&te pesmi, ki ni v skladu x resnJeuostjo. Naj bo že kanec teto ne-Ujpravičeirfh očitkov. Bodimo si že na jasnem ta ločjmo to mišljeno stanje od res-nattojostl. Pokrajini res manjka de mar-«*kad. Česar pa v nič manjši meri pa morda v drugačni obliki ne pogrešajo rudi ostali kraji nase banovine aftl države. N« drugi stran* pa trna Dolenjska mnogo odličnih uaiavnib pogojev sa gospodarske n veljav-ljatuje predvsem za t—Ml tajskega prometa. Prav resno pa javna uprava del nje tudi se na pripravah za elektrifikacijo pokrajine ta izboljšuje komunikacije. Zato dolenjski kraji na gLasu le prtdozthrajo ta odklanjajo škodljive besedičenje o marjeoi pastorki ta sTKoo. sta dolenjskega grmičevja. Tu je tudi znamenita Vesela gora v cerkvijo, ki ima značaj bazilike. Dolino namaka potok Bistrica, kamor prihajajo nedeljski izletniki na kopanje celo iz Ljubljane. Vsa dolina s svojini sTmičevjem ima značaj vinoerradnjh krajev. Lepa rodovitna polja, plodno gričevje in blago podnebje že od nekdaj pri-vaoljft goste. Dolina nudi mir in zadovoljstvo ter je ponos Dolenjske. V tem vrtu sredi livad je kakor šopek cvetja — prijeten letoviški kraj št Rupe rt. Je to eri i ni dolenjski kraj, ki uživa slove? najstarejšega 'etovišča, in so s& mnogi po sečali že pred vojno. Z zmernimi cenami, odlično postrežbo in s pri rodnim i ter zco-doviuskimi zanimivostmi kraja in okolice no s žentruperčani utrdili sloves svojega letovišča., ki ga lem za letom posečajo gostje iz tu — in inozemstva. Zgodovinska pomembnost kraja samega in bližnjih gra dov je zelo obzirna. Domneva se, da je tod *sejg»lo veliko panonsko morje. V dolini pa so prebival: lju-dje že pre^i Rimljani. Obe domnevi potrjujejo dejstvo mnn gib izkopnin in najdh, kj jih hranijo v mu a»ju v L.juiWjani. Veliko besedo v dolini je nekdaj imela duftiovs^lua, 5*a je sen t m per&ka župnija otose^gala v davnimi ozemlje sedaj petih župnij- &npn% te velfke žop-nlje Jurij Slatkonja pa je bil kasneje Škof donaj^ki. St Rnpert je sedet občine in dragih uranov. Gospodarsko življenje vodita krneč ka posojilnica, ter hranilnica in posojilnica Oba ugledna denarna zavoda sirom Dolenjske, st Rnpert Je sploh matica na vse gospodarsko, krVtnrno ta socisnuo nehanje v 64 BOGINJA DOBROTE BOIA1C Cuutrjrf — Pnvi, da Je Harteaid ddftevno po- — Tako zdrav, kater & in jaa. — Potem pa ne razranern, Inge, zakaj bi ne 81 navadno ravno pot, zakaj bi se ne obrniti na pravo pomoč ter zahtevali, da ga znova pregiedajo ki izpuste. — Tb bi trajalo predolgo, Cormy. Har landa ne moremo pustiti čakati cele tedne ali ceJo mesece na ooSočrtev, ker bi zares zblaznel. Podeg tega pa sam trdi, da se rasam ne da dokazati Bpgfagerj je nestrpno bodri po sobi. — Ne morem si pomagati, Inge, toda ne morem se otresti ofcčtrtka, da vso to zadevo po nepotrebnem otežkocata. — Tega občanka bi gotovo ne imel, če ht bfl v HarlacioVrvi kofl. — In se neka J, mge. Ne razumem, karj nama prav za prav do Hariaoda. Mar nfanava sama dovofj težkih skrbi giede najtoe bodočnosti T — Corarvi — Govoriti hočem povsem odkrito, Inge. Tvoje razbnrjenje radi njega je ne-rsasnmijrvo ki smešno. Če bi bil ta dobri Harland dvajest let mrajsi, bi bil 1 jubo-snmen nanj. Ingeiena. je zarrtera- — Altnrizem je lepa stvar. Toda vsaka stvar ima svoje meje, Inge. To gre predaleč, sama se izpostavljaš nevarnosti, da osvobodiš Hartanda, ki ne more igrati v trojem življenju nobene vloge. — Jaz pa pravim, dragi Connv, da artroizem rrhna meje in da nikoli ne gre predaleč. Povem ti torfi, da se čtrtfcm odgovorno za Hartandovo usodo. Raznmes to^ — Ne, bog mi je priča, da ne. Ingelena je vstala m stopila k Eppin- gen«. — Vtepala sera mu v glav - oje neumne ideje, kako je treba osrečiti člo- veštvo, Harland je posknsrl nresmVSti jih v ozkem krogu in zato so ga vtant-nffi v noinVilco. Mar ni moja doliriost osvoborfiti tega moža? Bppmgen je molčal — Mar razumeš, da bi raje be, nego opustila skrajni _ dltt ga? Dvignila je desnico. — Prisegam ti, Conny, da al končam življenje, če ne bom mogla resiti Hartanda, kajti pod težo toUke krivde bi se mog la več živeti. Tako, dragi moj, sdaj lahko ugotoviš, da *mi je Harland deveta briga in da se ta zadeva po nepotrebnem otežkoča. Vse to ranko storiš. Toda ni-koti. Connv, slišiš, nikoli se ne boš mogel opravičevati sam pred seboj, da ti rri bilo znano, kako stvari stoje. Moje živi jen je in Hariandovo osvobojenje je eno ki isto. ^Pptogenov obras Je postal tjrl — Hvala, Inge zdaj vem, pri čem sem. Sto-pfl je k oknu in se zagledal tja daleč proti slavoloku Zmage, kakor da se hoče od vsega posloviti potem se je pa vrnil k Ingeieni, rekoč: Osvot*xttm Hartanda! — Ti hočeš Hartanda osvoboditi? — Mar rrjrri rekla, da mora biti tako? fegeleni je ležala na srca ogromna teža. — Da, to mora biti, Oocmy. —Sako ga hočeš osvoboditi? — je vprašala tJho tn že je skrtfcla odgovor. Zasmejal se je. Nasilno. Vzamem nekaj z ročnimi granatami oboroženih fantov in pojdem s njimi po Hartanda kar v nmoboknoo. — Tb nočeš storiti, Coarrjr? — Zaradi tebe, Tn?e. Zaradi tebe, ne zaradi njsga. — A potem? — Potem bova morala pobegniti čez mejo, tn je jasno. Denar za pot pa mora seveda preskrbeti Harl and, jaz sem siromak. —če ss tk toposreči. tj da celo premoženje. — Za denar H tega ne storil, to sama veš. dele zdaj je Ir poznala grozno nesrečo, ki ji. je s tem načrtom. Nikoli več ne bo .pustiti Oonrrj- ja, če bo sat adi H? la tvegal svojo ser Je tnda nekakčno naravno are s ishoriiftčem v Mlreneeko m Mokro dotmo. Taajski i>romet v st. Rnpertu je v polnem raasnaou. Penaion: po gostilnah so tako po amomoBti v oe«nali. postrežbi .n hi«rijen prav dobro orejeni. da aadovolje &e tak« isujsajenega ^osta. Zato vabijo letovidčar je ta »nletnlke, da al orjedajo in spozna^' toefi ta kotiček kepe dolenjske semrje SnaSnSo bo -prarv gwta|jut)ino sprejet, »a.i Je eoatnrjnoje posabos odlika ^ntru-peren- laaAenJske isaetnlke v mirensko dolino oponarjamo na velAx> tradieionaino letno >ctoo veselico gaeA)B>toe> dete t ftt. Rji postu, ki bo jutri pred raeilekim domom Zato se andi Jutri najlepša praifca Z Ina Sj tlUkhm vlakom — polovična vororna na ▼oseMčnem pro*^orn prijetno pr*w#,t**» ruperčam Stevfmo prrjavljenim {TMtnntom na sasnSntaesi proeetom prjatoo prejeme čende. Ka pomoč! Puštalski most obnavljajo PnStal. 2. uvenut* Zarh>f? dni so se «»pravil na poravilo pu-Italske^ra menfa, ki je lepo dofv> devf4ih let od ?trahoviiih i.oplav v letu t9M. — služil avojemn namenu. Sedanja poravila bodo temeljita, ker je splošna konstrukcija mostu toliko popustila, da se je bik) hati, da pride prej ali slej do nesreče. Smrekovi tramovi so prepereh, ogrodje je bik) sem in tja nagnilo m plohi izrabljeni. Vse to pride sedaj na most novo. Most je zaenkrat v stanju, kakor bi ga islfl na novo gradili. Ograje nima. plohov todi ne. delavH pa utrjujejo podata vo mostu, da bo popravilo mostu rares trdno in novi most zmožen ustrezati zahtevam veli kejra prometa. I>o tO. a v ir ti -1.-\ upajo biti a deH gotovi. IW-tlej pa opozarjamo voznike, avtomobnlfet* tn Torare. da je prehod ret most nemoiror Vozniki v fifcol)o Loko torej skozi Soro tn PuStal ne morejo, in naj vozijo preko Jeper ee. V zvezi i. obnovitvijo mostu bodo urodili tod! dohod k mostu. Ob rezi ne. v kolikor {fh je izpodiedla voda. bodo zasuli, podaljft.il« cesto in zrejrti'irali okolico tako, da tv>*ta tvorila cestišče in most som zaključeno celo Iz Radeč — 0!'vp*vevalno in f-uj*ik«< prometno drn- Stvo. Velika žpJja mnopih nneaeaiMM ka» kor tudi okoličanov in tuj«-.. w b; .se osnovalo v našem lepem montr i . valno m tujsko prometno drsMvo kakti no obstoja že skoraj v raakj malo vasi, bo končno uslišana. Frlpravljalne n i odboru, ki je že delj časa i. ioval. m -posrečifco iznosiovati pri obla-Lih tozadnov-no dovoljenje in pravila, katera je pred kratkim potrdila ban uprava v Ljublja.n. VSe meščane, predvsem hišne posest tik< kakor tudi okoličan, opozarjamo na t 'h-ko važno&t ustanovnea;a ob tera Kbora Olepševalne g-i m .tujsko prometnega društva Radeče, ki bo 7. km. ob 20 v dve. rani hotela ^Jadran«. M lea . a se, da je olepševalno n tujsko prom ' i i društvo eden najvažnejših temeljev rospo-darske bodofinostl na - \ mesta n n poz^abljajmo, da ima od tujskega prometa neposredno ali posredno sleherni korist da je zato sleherni dolžan, da I e občm m zbora udeleži in društvo pospešuje. — \ lom in tatvin« I 1 ht tedSS V SJJSaV njin urah so si neznani stikovci poželeli dobre kapljice, prigTizka kakor tudi denarja. Vlomili so v gostilno Musar Alojzije na Hotemezu pr Radečah, i': rtom so poskusili pr: t . n oknu. Tu so urni' šipo na SUM ij oknz, y strahu, da bi ropot pri tem oknu prebudil domače, so ga opustili in se lotili, drugega, ki je od spalnice bolj oddaljen. Vlomili so okno ne da bi razbili šipo Ln pričeli plenjenjem po gostilniški sobi. Njihov plen se pa ni obnesel. ker je gostiln varka že po večkratni izkušnji iz previdnosti trsesa dnevni izkupiček in tobak s seboj v sp.ilnico. Dobili so ke par dinarjev in okrog 60 jajc ! Značilno je. da je ta vlom drugi v teku j dveh mesecev v postilno Husar Alojzije na Hotemežu. Zlikovce je te«ko izslediti, ker ! se okoli te gostilne vedno kJati po več breapo^trrin, ki dobivajo hrano na Marijinem dvoni. — Mestno koftalis^e in Sop<»ta. Cru<±no y videti, kadar se morajo naši kopalci kopati v mlečno beli vodi. kakor v deveti dež. -B. Tovarna papirja namreč spušča v vodo-Sopoto neko belo tekočino, ki koži kopal-cev v meatnero kopališču, kakor tudi ostalim v Sopoti najbrže ne k ori Mi. Upravo papirnice tem potom naprošamo, da je na mnoge kopalce Sopote malo obzirna tn ne spušča gotovih kemikalij v potok med 3. in 4. uro, ki je za kopanje najborj primerna. Kupuj domače blago! čast in svobodo. Harland bi svojemu OSVooodiitelju nikoli ne vzel zaročenke, — Svojo svobodo bom drago p4a6*L ki gedona, toda svoboda aj predrago plačama nrirj z liv tj en jem Ingeieni so tekfe *>ize po okamenr lem obrazu. — Bodite pogumni. Ingelena, nikar ne obupa vaj te. Vse bo mrnilo. — Kaj pa jax? Kaj se bo zgodilo / rnenoj? Name pa rte mislite. Vedno vedno plača ženska račun s krvjo svo= jega srca. — Eppfngen je mlad, Ingelena, — je dejal Harland m se trpko nasme'.n?1 — Jaz sem pa star. Na hodniku je zapel zvonec Ingele* na si je obrisala solze in odšla iz sobe Ko se je vrnila, je vprašal mirno: Afi fmate tu potni Tfef? PrilcfrnaJ je. t— Morate rrri ga dati, da vam preskrbi Eppfngen Švicarski vizum. — Čemu? — Saj vendar moramo čimprej čez mffo Str«* 4 Sobota, S. avgusta 1985 Stav. 174 DNEVNE VESTI — Iz banovinske tliiaSe. Premeščeni so zdravnik združcoc zdravstvene občine Ribnica na Pohorju dr. Voušck na Polzel banovinska arhšvaka uradnica Ivanka Vrhov oc Mory od banake uprave k javni botru ca v Slovenjgradcu. banovinski arurjtelj Simon Dolenc od sreakegn naoalstva v Brežicah k javni bolnica v Brežicah in banovinski si uži tel j Leopold Subelj, od javne bolnice v Brežicah k banaka upravi v Ljubljano. Imenovani so za banovinskega zvaničruka pri upravi banovinakega dečjega vzgojili-šča v Pooovičah banovinski dnevnica* Josip Ovčak, za služitelja pri banski upravi dnevni 6ax slutiteij Fran Joršin m za banovinskoga al užitci j« na kmetijski sok v St. Jurju ob iei. Ignacij Kozjan. — Konferenca ja zatiranj« rastlinskih škodljivcev. Da se prouče vprašanja en-tomoloance-ntopatoloAke staabe v naši državi In aprejtaoejo primerni aklepi sa njihovo pravilno Izvajanje, je kmetijski minister odredil konferenco strokovnjakov en-toanosogov tn Otopatoloeov v kmetijskem ■alutetiB* w a L, S. lo T. avguet t- L Ude *e*m ae Ja bodo naetopniki kmetijskih raorath )n kontrolnih postaj is TopcBdera, Zaeveba, Ljubljane in Splita ter zastopniki državnega fltopatološkesa navod a Ja Sarajeva in centralnega his^jenskeea navoja 'm Beograda. Rasen mnogih popolnoma ot*o-kovni vprašanj bodo na tej konferenci ras-pravljarJ o unči tu pravtlnflra o proinrvodnjV, OTcmi in promotn sredstsrv na pobijanje meli.nekm boteanil In škodfcflvoev, o nacrta pravilnika o uvoam tn prevonu sirih rasKn. mstftaetrm delov tn sadov ter o ukrepih nrlerle vrona frrOi rastlin in okuženih dr-ftav Nkaoaije bodo raspravljan o načrta uredbe o organizaciji fitopatološke službe v JoprcelavijlL, o obveznem pregledovanju sadovnjakov, okrasnega drevja, grmovja ftd. na radi preprečitve morebitnih pojavov Škodljivcev in bolezni ter o obveznem preci edn sadjarskih področij, nlaetl tfstJh, iz katerih se izvefta nase nadje v tujino. Izvoz tobaka v češkoslovaško. Na Sušaku so Iskrcali s nekega tovornega pam'ka 17 vagonov tobaka, ki so ga pripeljal 1 rx Metarovfca in bo poslan na Češkoslovaško, vaško. SAMO 25 PARA ZA KO so Pekatetc v novih paketih dra*fe od blaga, Id ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higije-nično je, če kupujete makarone, »pagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite ua napis »PEKATETE«. — Francoski novinar potuje po J u no« lavi jI. V Sarajevo je prispel dopisnik, pariškega >Pet1* Partedenac m namestnic panSko-^a direktorja nota »Le Repubtfkjue« Pierre Parasrt, ki te 16 dni potuje po Ju-gosftaviji. — Turistična konvencija z Madžarsko. Podpis? na ;e turVtVna konvencija z Mad-tarekt« ?' n: VR'^r^'-p bodo lahko no-sSI v našo '»»-fcavo 4.660 Din, naši pa v Mndfearsko 4Td naše Narodne banke. — Turški književnik v Bosni. V Baaja-Mko je prispel včeraj znanj turski kaj Zevnik vka Giklio, ki ostane nekaj dni tam, potem pa odpotuje v Sarajevo. NAZNANILO PRESELITVE. ANTON KOS, umetniške slike, okvirji, pozlatarstvo, rezbarstvo, se je preselil na Poljansko cesto št. 1 v PEGLEZEN. —Graščak Anton Stare omrL V Mengšu je umrl danes daleč naokrog znani grasčak in posestnik, častni občan trga Mengeš g. Anton Stare, in znane Staretove rodbine v visoka starosti 92 let. Pokojni je bal mar kentna osebnost nase stare generacije. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. dopoldne v Mengešu. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase sožaJje! — Gepetj mu je odrezal roko. Is Zg. Btrteuj pri Stranišču so včeraj pripeljali v bolnico težko poškodovanega posestnika Jakoba Pintarja. Phorar je bil doma zaposlen pri g ©polju, m je pri delu po nesreči vtaknil desno roko med ležaje. Nesrečne- žu je gepelj odtrgal roko nad zapestjem. Pomožna raznašalka poste J era Blažrč iz Vodic je včeraj tako nesrečno padla ■ kolena, da si je zlomila desno roko. Tudi njo so morali spraviti v ljubljansko bolnico. — Staro moderniziran« tn renovirane zdravi tlače v Kamniku (park) je sonet otvor je no: tople kadne kopali in plavalni basen z vodno drčo in drugimi atrakcijami. Vsled dvojne cirkulacije vode Ima plavalni basen stalno temperaturo 22o do — Vreme. Vremenska napoved pravi, ln bo porast oblačnosti spremrtrjtro Treme. Včeraj je znašala najvišja temperatura t Splitu SS, v Zagrebu, Beograda in 9kop-l*i ti, v LJubljani 24.4, v Sarajevu K, v Mariboro 23, v Rogaški Slatini ti. Davi je kazal barometer t Izubijani Valji, temperatura je znašala 1UI. — Velik vlom v splitsko dragu I jamo. V četrtek ponoči je bilo vlomijono v Splitu v draguljara Marija Posod. Vlomilca so odnesti $50.000 Dto zlatnine m draguljev. Dotakni M se niso nobenega predmeta hi dou-ble zlata, temveč so pobrali samo pravo zlatnino. — Vlak pregazi! voznika in konj«. V Četrtek po polnoči je pregnali pri telesni**i kurilnici v Varaždinu zagrebški osebji vlak 29 letnega hlapen mestnega konjeder-ca Mirka Sinček a ln ponje vprezene v voz, na katerem je peijnJ hlapec velik sod. Bal ko je kretnicar zapiral prelaz se je znašel voznik sredi spuščenih zapornic, da ne n| mogel resiti — Na velesajam v Leipzig, glej mali osjlne' Iz Ljubljane —Ij Stnnje brezposlenosti Število brezpo-slenosti v Ljubljani se v primeri z junijem v juliju ni dosti izpremenilo. V juniju je bilo 1288 nezaposlenih, od tega kvalificiranih 671 in 469 nekvalificiranih delavcev. V juliju je število naraslo za 306, istočasno pa je dobilo delo 250 deavcev. tako, da je bilo ob koncu julija se 1344 nezaposlenih. V prirastku je največ tovarniških delavcev, zlasti tekstirnih. Večina tekstilnih tovarn je bila še do nedavnega v polnem obratu, zadnje čase pa je vedno manj naročij in so skladišča polna blaga. Posledica tega je, da tovarne odpuščajo delavstvo. Tudi v lesni industriji je položaj čedalje slabši. Zdaj je prenehala obratovati še Auerspergova žaga v Jekrvem dolu in so vsi nameščenci na cesti. V ostalih panogah se stanje nd dosti izpremenilo. Krojačev, ka jih je b3o vedno dovolj brez službe. ▼ zadnjem času primanjkuje. V prvi vesti je povpraševanje po prvovrstnih močeh. Isto velja za brivce in nimamo v Ljubljani niti enega brezposlenoga brivskega pomočnška. Bistveno drugačen je položaj v čevljarski stroki. Tovarna Krisper je ustavila obrat in so vsi strojni Čevljarji brez službe. Pri mojstrih ne morejo dobiti zaposlenja, ker so vajeni le strojnega dela. Ročnih deJnvcev manjka, strojnih je pa preveč in zanje ni povpraševanja, —Ij Z našimi hodniki Je vedno dovolj dela. V mestu je §e mnogo hodnikov, ki se ne zaslutijo svojega imena hi ki se ločeni od cest ramo po jarkfh. Kljub temu pa urejanje hodnikov stalno napreduje, čeprav ne posebno hitro. Te dn! so položili robnike za hodnik t Gregorčičevi atleti nasproti banovinske stanovanjske hiše. Prav tako bi Mlo potrebno, da bi nred&i hodnik v ferfski nilcL, kjer je precej alva-heu promet, ziiaeti, ker hodijo tam delavke v tobačno tovarno. —IJ Večna pot Ja i« vedno zaprta med Gesto I in V zaradi kanalizacijskih del. Mnogi vozniki tega ne vedo ter morajo delati ovinke po . ruglh slabših cestah, ko za vozi jo predaleč. Cesta bo zopet ktnafci odprta, najbrž le jutri, kar je toni našo potrebno, ker je ob nederjah pod Rožnikom najbolj živahen promet. —Ij Slika gorečega Narodnega dom« v Trsta je nastavljena pri Bonacu v Sclen-burgovi ulici. V cvethrčarni »Split« v Frančiškanski ulici je pa razstavljen venec, ki bo jutri poklonjen v sporam mučeniku Hu-gonu Rob loku na Begun jsčiei. — Organi-zarorno-propsgandfu odsek S. J. E. U. Ljubljana, —I j LJubljana—Sosak redna avtobusna zveza. Odhod ta LJubljane vsak dan ob 6. zfctraj izpred hotela »Metropol«. Znižana vozarina. Informacije: Ljubljana, Pečrdkar. telefon 53-36. Bueak: Restavracrja Slavlja. —-IJ Nove pevce In pevke začetnike sprejema pevsko društvo Ljubljanski Zvon in aioar od 5, do 9. avgusta med 18. in 20. uro v druacvemuh prostorih v Mestnem dome L levo. —Ij C Krištofov zavod, naja*nerev)fci, najbolje obiskovani enoletni trgovski tečaj, I^jubdjana, znan po aro jih ndHAnifr uspehih, vpisuje avgusta m septembra dnevno a Domobranski cesti 16. Snvnstae učne mo-poučujejo pol«« trgo-tskla predmetov slovensko in nemiko stenograrijo. stroje* pisje. nemščino itd. — Vpisnina 30.— Din, meeecna ftoJnina 1».— Dno, revna i popust. Zahtevajte bramlačns prospekte. Zavod toplo priporočamo. —Ij Surov napad. 21 letnega kleparskega pomočnika Ivana Roruha, ntsjiujočaga na Vidovdana ki cesti 3, je danes ponoči napadel na cesti neznan ponočnjak. Lota ae ga je z debelim kan trnom v zoni m ga hudo poškodoval na gkrvi. Napadalec je sker pobegnit vendar j« upati, da ga bo policija kaj kmalu izsledila. V prostovoljno smrt Je hotela davi 24-ietna aaztkinja Jotica K ataniijoča t ttbertovi uUd 7. At nekaj dni m je ne. kam čudno ve mdl nogo m so ga morali prepeljati t botnJco. — Krajevna protituoerkuloaaaa liga v Ptuju sporoča, da Je dlapanzer aa tuber-kulono pričel s L t m. poštovati ter bo posloval vsak torek m oartak od pol 14. do poi 16. ve v ambulatoriju tukajtarje PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? prirodne Franz Josefove errnčlct Rsglatrirnnc od mmJatiatvn za rje a hr. lh.-ihc od 26, V lhs. OUBD. Dinpanaer bo oprav. Ijal tudi roentgecoioske pretaka.. e tn zdrav-tjen^je s pneumotnoraksono. Sestra-poanoo-nlca pa bo rasen poslovnih dni obiskovala tudi bom tke na domn ter Jam. dajala potrebna navodBa. Do zdravljen Ja kna jo pravico samo siromašni, k! &e morajo izkazati s uoozzdm aprlcevalom. Iz Trbovelj — Poletne rivijsnj© T mas rakih plauinakt Kakor povsod drugod, tako ss je pUnJone-stvo tudi v Zasavju zadnja leta močno mar vik). Prebivalstvo Zasavja nukaluor noče an> ostati za napredkom drugih krajev, de pred len' so bSe naše lepe rassvnke planine, kakor Mreltea, Kam in Sv. Planina v poletju še prazne ka puste, nihče razen nekaj kleni svib planincev m ob nedeljah ali praznikih ■hodil planinah, večini prebarvalrtva, n'. sti pa starejšim ljudem so bfle planine kraj nase, kvečjemu so poroma 1 i vsako leto enkrat na Sv. Planino, pa 3e tedaj j^h je pot srmo ntru-dfla, tako da so je imeti potem eeio levo do- zori. Toda časi ss spreminjajo 4n tako tud rnlaoinost ^udstva, ki oostaja vedno proavot Veoejse. nfladine ode več ne mikajo zakajen: eokaM m prašno ceste, le preveč je ap znala koristi sa zdravje, ki fifc nudijo irlen v lepo «n*TEfry> planmsko naravo. Za4n no nase pla nin«, vsi dohoda, poti na steze sleherno nedeljo *e*» aŽInep na .^pc .#»e planina *xflk>:e< obfnlr gzannfe narave in ? vajo ea to z-lrevls. L^ka ^ v n».ajh pianmah se mnogo i*vaimej#e kot prejšnja leta. Zlaot: Sv. Plaoma je močno is^edena po letovišča' jih, domačth in tujih, ti ee kar ne morejo ločiti od lepe planinske narave. Saj pa imajo tam gori tudi megn dovolj; krasen rat^Ved tjs proti .Notranjski, Ooreniski, Dolenjski, pa tndi daleč po Savinjska doarri t>n cjor do Karavank. Hrana js poceni, tudi praoočnina ni draga, saj krhko tfvifl v tem pvaumnkem letovišču kar aa 20 Irki na dan skupno a posteljo. Zato ni soda. da je vse natrpano m komaj &aknrk> da bo dograjen nov pannfnski bjotel g. FoSivafka, ki bo imel okrog 18 sob. skupna pa okrog 00 leftsk Oavorilev bo pred Zanimiv športni dan v Novem mestu Neverjetno se zdi, vendar je res, da bo tudi Novo mesto videlo prireditev, kakršne se sicer vrše le v večjih mestih. Nas športni klub Elan dobi v jutri v goste K. A. C iz Celovca, ki bo nastopil v prijateljski nogometni tekmi proti SK Eianu, kakor tudi na lahkoatletskem mitingu. Gostje se pripeljejo k nam jutri zjutraj s is. lebniskim vlakom, ter bodo takoj odigrali ping-pong turnir na Loki ob 9. uri. Ob 11. uri bo skozi mesto s ciljem na mostu štafeta 800 X 400 X 200 X 100. Ob 16.30 seprično na Loki lahkoatletska tekmovanja in sicer: skoki v visino in daljino, meti diska tn kopja tak na 100 vn LfiOO m Ob 17. uri pa nogometna tekma med moštvi K. A. C. in Sk Elanom. Po ključu za prvenstvena tekmovanja Je FHan ostal pri nogometu brez konkurence m zato ni mogel razviti svojega dolova*-nja pri nogometu v taki meri, kot pred leti, ko je Žel uspeh za uspehom, ter prinašal od vseh tekem (Soma m na tujm igriščih zmago za zmago, tako dm so športniki začudeno gledali, kje m od kod taka Zivabnost in vztrajnost. Pa Je prišlo drugače in mnogo obetajoči klub Je moral na počitek. Ni pa počival, goJH Je nadalje nogomet ki vse ostale panoge sporta ter priredil v nedeljo 7. julija krasno uspel športni dan, kjer so v vseh labkoatletsfcai panogah nastopili v hudi konloirenca tudi elani Elana. Rezultati, doseženi na tem dnevu, so bih tako sijajni, da so Jm označiti kot Jugoslovanske rekorde, le verirV cirani niso UH, enako pa so poseg afttetov drugih klubov dosegti tudi eram Elana prav lepe m mnogo ozjecnjo&s raavantnss Upamo da bodo nogometaši, kakor tndi 1 ahkoatleti našega kluba tudi v nedeljo častno zastopali svoje barve. Novomeačani bodo v nedeljo prifii v velikem številu na Loko in nvedM tekmovanju, ki 00 gotovo nad vse aansmrro. Klubu, ki nam je picrtcrbci tak Znreden športni utttek, moramo oestltnci an sesuti go uspens. na poti, ki ga si Jo Js H konou ss eno. V ptogranau pogrešamo plavalne t**fTwj>. ki gotovo ne bi smeia m«nfr^ na taki priredkbvl Kje je vzrok, da se ne more v Novem mestu ras viti pravnim sport na vianno, kaJcrnoo bi morata. ima gotovo izmed vseh mest v banov kri največ pogojev aa to? Pred lati so nam plaveči, ki niso imeli pravega m tičnega treninga, zasedli prva mesta ake barjovme. Smo mnenje, da Je kluba m tudi merodafciih emitsijev, dm osrve to panogo iporta m priono s siste-matzono m trenkagom, kajti bas plavanje nI samo športnega temveč tudi tujsko-pro-metnega pnmsna Vprašajte samo enkrat aa koTjerttftu goste, kako se hndbzjo, da Je Krka aH neti i era. Samo pričeti je tre. bal Torej mladi Ekm na djeto — Novo. anjMtjaJ te bomo podptraM m to 2e v nedeljo« ★ društvo »ZARJA« Zgornji Kašelj prt Ljubljani priredi v nedeljo 11. avgusta sa proslavo 10 tetniee obstoja društva vetsko raedkmhsko dirko za A m F kategorijo. Za A kategorijo na progi Zalog — l'i iinasrn m obratno km 100, B kačsgoržjo rsang — Trojane m crjratzio km 70. atart jj,sainn aaruplns ob 10 uri a Jisnionaks ob ii uvis po w aJ%»■ u. eaPttnl % 14 uri. Start m carj J» v Zasegu Kas defltev nagrad ae bo v*Ua v g Tornada po ooma&e pri Bsmovcu tero Je sd Dirkači bodo pisjcnl od društva sn uktaansi darila. Sprejem Štev bo ob 16 vi s godbo pri marinurtfcu v D. M. v Polju, nakar bo »prevod skot! Vevče, LgoanJ m Spodnji Kasetj na fiCnJ prontor. kjer bo mecenov — od _ ML K. mvrjn prnrsm v nedetjo t. m. L V. JntiiOeJno na LJubenj. DontaJ Js tedcmcrraaoov, unVilsifia obeta bva Je neno ngodn* ■ njutraenjkn turi stovsakn vinkom, ki vozi nnravnont v T> Zk\ od tam nvtobosos svesa. Pilpiartlern d%kačl naj aagonio dvtgnsjo trerjdnaj pri tajnffltvn ksuba. laTMuSačova VL Ponikev — Pronrovoljna flnslniks četa Pocntve pa Trebnje nniroalevi jutri 25- ktnzoo dro arvonega obstoja. Spored: sprejem gostov pd dopoldananrlh viatem, onco ob K) uri mav uaoturtso bran/sAns m rsarrstje drnAtvoneg* Popoldne narodna, vesefios a bo aporodoan in srečolovom. Poksoveterj-fsnd uikedkrljo js prevzel narodra g. dr. Josip Rezek, umporu pa ko rrsvje {Za. Ke^eajova Z haavtnaftfcn vnakorn pok/v iona vozaeini Cena vabi vvae ndetrdke on Dolenjsko, da se jutri odločijo sm obisk TVmflrev, uujua rvlsčnej H Kranja V f«etrtca. smo poročaš da je atonil danes teden v Savi 6 letni nuv ček trgovskega potnika rnvsta Tavčarja Ta vnet je pa ncveanlcna. Nekdo ni ja menda oovolfl neoanano kako. b ji ^ ven d. pnunk nasedsi. Ek^fcncga, ki je povsrooll svojcem toliko fazburjenje m nepotrebnih potov naj otiUsnt pošteno kazanje. MARIJ S KALAN ROMAN 24 »To je tisto,« je vzkliknil ^...^ zdravnik. »Poznate najzanimivejšo po* vojno kreditno zgodbo iz Maribora? Veste, kako je neki tujec dobil p *so* jilo 100.000 dinarjev na — napis svoje firme? Bilo je tik po zrušenju bivše Avstrije, ko je bik> denarja kakor pe* ska. Nekega dne se je nenadoma poja* vrl v Mariboru eleganten gospod, se vrinil v boljšo družbo tn postal naen* krat »gospod tovarnar.« Kupil si je — seveda na kredit — najnovejši avtom o* bil, protoicoiiral pri trgovskemu sodišču svojo »firmo« in naročil velik, kričeč napis. Oborožen z avtomobilom, po* trdilom o protokolaciji in napisno de* sko je potem stopil v neko banko ;n zaprosil pri ravnatelju sa posojilo »ol milijona dinarjev. Gospod ravnatelj tako odličnemu prijatelju kredrta seveda ni mogel odreči. Odredil je samo kornisionelni ogled skladišča, ki je ugotovil, da bi bil kredit 500.000 dinarjev sicer morda previsok, da pa se vsota 100.000 dinarje^ gospodu mdustrijou lahko brez nevarnosti stavi na razpolago. Elegantni gospod z avtomobilom je sicer ugovarjal in zahteval pol milijona, naposled se je pa vendarle zadovolji! z odobrenim zneskom, ga dvignil, sedel v avtomobil in dajnj, da mora sa nekaj dni po važnih ugovskih poslih v tujmo. S te poti ae pa dolgo ni vrnil, tako dolgo, da se je gospodu bančnemu ravnatelju ta odsotnost zdela vendar malo čudna in sumljiva. 6e bolj sumljiva pa mu je postala, ko je izvedel, da je tuji gospod isprazni! pred odhodom svoje samsko stanovanje, ne da bi poravnal vsaj najemnino. Toda to pač ni bilo še tako hudo. Kaj bi z gospodom, ki je izgmJL, samo da so ostala njegova skladišča. Ko pa so hoteU ta sldadlsča vpovčiti, da vrnejo bančni blagajni posojenih sto tisoč dinarjev, so v nepopisnem začudenju ugotovili, da ta skladišča sploh niso nikoli bila last »gospoda mdnatrijcac ampak — delavnice Južne zeleadee... Gospod z na kredit kupljenim avtomobilom ln protokolirano firmo je bil namreč postavil svojo napisno desko sa železniškim skladiščem. Bančna komisija je torej videla blago, ki je imelo z gospodovo lastnino prav tako malo opravka kakor Pilat s »Čredo .. .a Pozneje so ugotovili, da je bil elegantni gospod čisto navaden hlapec«. »Da, to zgodbo poznam«, je dejal Branko. »A to ni najvažnejše, pač pa to, da so takrat mnogi nadi trdni, re-elni podjetniki zaman prostti pri n*»5;h bankah za mnogo manise Irredit* To je ilustracija, ki ne potrebuje pojasnili. In potem govorite Se o osvobo jenja. Lepo gospodarako osvobo jen je, ko tega tuji ali vsaj anacionalni kapital celo po naših starih trdnjavah, ki so poprej MjutovaJe vsem nemškim pritisk orn-Njegovi kremplji so posegih' budi is k nam v Hrunrdco, zasadili so se v Silano-vtea Nova tovarne ne gradi Silan: na njegovih tleh, kjer so neomejeno kraljevale tri generacije, sedi nemčur Ro-gan krvoses, ki bi prodal za svoje kup-čijske hmteiese sejnega Boga. Hrosrd-Ška slovenska trdnjava ja padla — v štirnajstem letu po našem političnem oavobojenju! Mimo vsega tega gremo kakor mimo nepomembnih epizod m se — prepiramo za oslovo senoo malih ntiiinkarekih razprtij. Hlapci. •.« Ko je mlada hrusniSka razpravljala o perečih vprašanjih slovenskega gosporskega osvobojen ja, je bilo doli na Silanovmi živahno vrvenje. Zidarji, tesarji in mizarji so gradili tovarniške objekte za novo tekstilno podjetje »Silan m druge.* Tam. kjer so stala prej ogromna eJdadiftca lesa, so vstajale pritlične stav be a poševnimi steklenimi strehami, da sprejmejo med svoje zidove tfcaroe stroje in »ausnje, ki jim bodo stregli«, kakor je dejal Branko. Silanovina je spreminjala svoje staro lice, postajala je moderna. Ljudje, ki so hodili mimo, so pledali z nezauoanimi očmi ln zmajevali z glavani. Pohorci, ki so stoletij? živeli !e od co^^?* se niso mogli vživeti v nove čaae. Hlapec Andrej, ki je vo- jdl s postaje gradbeni materijal je spotoma mrmral m klel: »To bo delo sa otroke m seoske. Kaj pa bomo mi moški? Hudiči.. .c Dokler je bila jesen suha m solnena, sta prihajaJa Adolf in Brvm Rogan s avtomobilom v Hrnsnico nadzirat delo, ko so pa napočili oblačni m deževni dnevi, je ostajal Ervin na Sil anovini po ves teden, dasi je bila njegova navzočnost cisto nepotrebna. Vstajal je pozno sel dvakrat ali trikrat skozi nove stavbe, ki so bile zunanje že dogotovljene in malomarno kimal z glavo, nato se je pa zaprl v svojo sobo ter zagrebel kupe knjig. S Silanom ni govoril veliko, več pažnje je posvečal Sidi. Včasih je mukoma iskal njene družbe in se trudil za-peestl se z njo v pogovor, Hotel je najprej pridobiti za svojo amatersko psiho analsko znanost. Ko je pa uvide!, da je ne Trarirna in se njegovemu navdušenju pritajeno poemehnuje, je govoril z njo o svetu In vsakdanjih dogodkih. Sida js že kmalu opalila, da se da v njenih rokah gnesti kakor vosek, isto je nskorisčaaa svojo moč in ga vedno bolj zapredala v neko nadoblaet, s katero je hotela križati račune Rogana senior ja. in dasi pust, brez energije in smisla za vprašanja vsakdanjosti je vendar Rogan junior pričel vedno borj ceniti Sidino življenjsko zdavje, njeno praktičnost in moč. Morda se je prebujal ob njej tudi tako nekam daleč v o-zadje r^otisnjeni moški. Katara LJubiJsnanska, anodna, sabere vdova. Lan* pc-stav«, do SS Ist. si neJl hsobra-nsnsaa, n*raecm prijatelja Uvahuaga tetaperameotaT 1*. nttov moSua Samo oeaooulo ne ponudbe na opravo »đkrv. Naroda« pod »Popolno snopa-nje>« Z177 hUFALJaOA sperana. kavkaski oreh. mutacija, po 11 ti rana, poceni naprodaj. TUtenc, Gosposka ulica 10. 2379 ČOLN, 4 BJ dolg, malo rabljen (Fiaobboot), prodam. Baten«, Gosposka 10. 2373 lEUTE SI s približno 30.000 Din zaaigu-rati stalne dohodke, Vam nudimo aktivno ali tiho soudeležbo v vpeljanem specialnem trgovskem podjetju. Resne in obširne ponudbe na Slov. Narod pod >Ljubljana center«. 23SO Štev. 174 Sobota, 8. Stran 5 Kaj bo s političnimi emigranti? Nansenov urad preneha poslovati L 1939* — Posredovanje norveške vlade pri DN Napete politične razmere ki revolucije v poedinih državah, da ne grovorimo o posledicah svetovne vojne, so ustvarile veliko armado političnih emigrantov. Samo znani Nansenov urad za zaščito emigrantov je skrbel za 1,000.000 emigranitov, Od teh za 800.000 Rusov, ki jih je 250.000 v Franciji, drugi pa na Balkana in na Daljnjem vzhodu, največ pa na Kitajskem. Armenskih politicmn emigrantov je okrog 180.000, asirskih, asirsko-haldejskih m turških pa okrog 14.000. Vseh nemških emigrantov je okrog 80.000, od teh 20.000 v Palestini. Poleg tega je pa se na tisoče drugih emigrantov iz dmgm držaar, ki ne spadajo v to kategorijo. Vse kaže, da so te razmere postale nev-sdržne in da bo treba vprašanje poUtStnih emigrantov urediti, prodno se pokaže ta problem v svojih rx>gubnih gospodarskih, političnih in socijalnih poataiicah, Nansenov urad, ki je skrbel za ruske, armenske, askvske. asirsko-haioejske tn turške emigrante, aaključi svoje deio teta 1939. Kaj bo potem, si zaenkrat se nihče ne more misliti. Nansenov urad je bila edina splošna rešitev vprašanja političnih emigrantov, toda iz političnih razlogov je bflo njegovo delovanje omejeno tako, da je bil re-ctmo za emigrante iz Nemčije ustanovljen že poseben ura*!, s katerim Društvo narodov nima nič skupnega.. Tega urada vlade ne vzdržujejo is svojih sredstev in on tudi ne izpolnjuje svojega poslanstva. TJrad za nemške emigrante je sestavljen is sa-siopmkov 18 držav, ki pa bolj branijo svoje interese v rjegatimnem smislu za frrrt-grante, kakor pa da bi skrbeti za rrjihovo nđodo. Odločno odfcaanjajo vse vtade de-MBM pc-ispev£Qe sa nuSSUo ri 1 11 aTZ IT 1 nanš graonov. Razen usada aa necndke omagrante Ja V Jtonevi se mednarodni odbor xa preskrbo ttn^etetctoalpffli eiEdgrsnacaj, ki je pa njegovo delovanje omejeno zacacO. pomarrjka. nja denarnih sredstev, Enii^raatl iz Po-saarja so btri sicer go&tatpjSboo sprejeti v F^razKsjl in za n$je na^ tri skrbel I*9ensenov urad, toda iz protesta francoske vaade je razvidno, da plačuje zaenkrat za te emigrante samo Francija. Vprašanje nevzdržnih, razmer pofitSGnfii emigrantov je sprožila te dni norveška všada in poslala Dru-$tv« narodov obškno spomenaco, ki v nji podrobno obravnava vsa ta pereci problem nadevajoča vprašanja. Norveška vlada pravi v svoji spomenici med drugim: Konec djelovanja Nansenovega urada leta 1S69 bo pomenfl konec dragocene tn neotrjodno potrebne pomoči polidčnirn enugzunlom Zaenkrat se ni nobenega načrta, po katerem M se mogto v bodoče ure. diti to pereče vprašanje, V Evropi sami je najmanj 100.000 emigrantov brez državljanstva, čijih gospodarskih in politični položaj je negotov. V danem položaju se zdi edini praktični izhod ta, da hd ustanovili v ženevi v okviru Društva narodov osrednjo organizacijo, ki bi ji bila poverjena skrb za one politične emigrante, katerim je r>N že nudilo aH pa jim še nudi .zaščito in pomoč. Tehnična stran take organizacije bi bilo treba dobro proučiti, toda za podlago bi lahko vzeli Nansenov urad za koortfmirak vsa druga prizadevanja, usmerjena k zaščiti političnih emigrantov. To bi pa pomenilo občutno povečanje izdatkov OruStva narodov. Vlade včlanjenih držav hd morale to akcijo finančno podpreti. Pobuda norveške vlade je edini izhod iz *mAruštvu narodov. Do leta 1909 je še dovolj časa.za pametno ureditev tega vprašanja, toda za delo je treba prijeti že zdaj, sicer pride Društvo narodov leta 1P39 v zagato, iz katere ne bo izhoda. Norveška vlada je naprosila tajništvo DN, naj spravi to vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja, Manevri $000 m visoko Zanimive vojaške manevre bo JBnSJO v nagneta sovjetsko vojaško okrožje v sred-nji Ase ji. Tam pripravljajo pohod na Pa-nrrr z namenom osvojiti si vojaško tehniko v gorah. Manevrov se udeleže vse vrste orožja, ker hočejo preizkusiti streljanje v redkejšem zraka. Vojaštvo pojde na Parni r v potei vojnd opremi. 5.000 m visoko v planinah se bodo razvijale velike vojaške vade z ostrtm streljanjem pehote in topništva. Vojaštvo bo inorailo premagati težke ovire, gSoboke prepade, strme pečinet ozke akašnate soteske, deroče hn-dou r**ke ti Na zasnežene grebene visokih gora, kraljestvo večnega snega m ledu, pripeljejo velike množine tehničnih prinomoč^ >r in žttvffl. Tn bodo potrebni močni živci, žilavost ki vvtrajnost. Glavno delo bodo morati ngSsjHM oddelki aJpistor. Kolonizacija polarnega ozemlja Sovjetski tisk priobčuje zanimive podatke o uaperih kolonizacij najsevernejših predelov Sovjetske Rusije. Gre za ozemlje, ležeče večinoma onkraj polarnega kroga, kjer pred vojno Se na bfk> nobene večje neeeTbine. V mormanskem kraju je prebivalo leta 1920. samo 10.000 ljudi, zdaj jih je že 146.000, Mezenska, peooraka in pinsžka oblast so štele aaOOO prebivalcev, zdaj pa 141.000. Potro-jflo se je tudi število prebivalstva berezov-ske, sugatske in ne rimske oblasti. Te štejejo »daj 231.000 prebivalcev, leta 1920 so jih pa štele samo 87.000. Turuhansk je imel 17.000 prebi vek^ev zdaj pa jih ima 71.000. Na Kam-5atki in severnem Sabalsiou je bilo pred lo leti 54.000 prebivalcev, zdaj jih je pa 273.000. •e js in sioar od 300.000 oa 380.000. Pomnoži te v prebivalstva v severnih krajah gre po aosjenski stnnistikd na račun smotrsmts kotanimeije, v resnici pa jare močno nadi aa račun 1nnaani košonnrnnije, saj poanljntfe v polarne kraje politteho neznnenšjive ljaea. Število domačinov je poskočilo samo za a000 doc km je prišlo v sedmih letih v polarne kraje 456.000 našel jencev. ?iovi Volouaatii so močno vplivali tudi na porast severnih mest, ki so štele leti 1922 samo 55-000 prebavni-oev, zdaj jih pa imajo te 274.000. Nova Einsteinova Pogled v Addis Abebo teorija Bred dvema iinjnetivnn je Albert Einstein izjavil, da ni zadovoljen s svojo teorijo rela-ti-Kiosti ki izrekel je proti nji nekaj resnih pomislekov. Toda Že takrat je izjava, da dela aa nova teorija, ki bi te pouusl *e upoštevana. V julijski številki >Physical Review< je s svojim sotrudnnkom dr. noscinoiii končno objavđ svojo novo teorijo. Ko je Thulrai objavil specijalno teorijo relativnosti, se je govorilo o nji, da jo razume samo 12 ljudi na svetil, zlobni jeziki so pa pri tem celo nr pusčali dvojko. Stvor strokovnjaka bo torej po bližje pojasniti nove Einsteinova m definicije. Einstein skuša formulirati zdaj vee v svetovju z atomaetiono teorijo gm**^ m elekfcrilke, ki namenoma ne računa z vredno tami kvantne teorije. Tej teorffi očita Einstein, de sicer zeio uspešno počasna je, kako vplivajo atomi ka njihovi tnezrfs' sustavu* deti drug na drugega, de pa epJoh ne pojasnjuje pojava relativnosti. Einstein pravi, da je veda zdaj kakor mizar, ka žage les, potem pa s kladivom zabije vanj žebe^. Brk* bi pa moral kakor mizar, opremljen z univerzalnim strojem, ki zna les i fejrati i nabijati varuj žeblje. Ta umverznšnii stroj oaj bi blfa njegova nova teorije o gmoti in e*ek*r"kl ki ae ne peča s posebnostmi poedinih polij site. temveč razpre v*ja na splošno o g^nafvi taei jsđcern potju po splošni teoriji renrttvnesti ir o enensnannanjnatinaeaa polju po Saaka^nr* lovi teoriji fe teorije Man jn, dn sta e*ek+rifci nsJboj aa gmota integralni konstanti, med seboj neodvisni, ah da jd najmanjši deHee v naravi elementarni delec etefcrri&e brez gmote odnosno z gmoto enako nnčTi. Iz nje izvira tudi, da ne obstojajo nevtralni delci z negativno gmoto. Nova teorija po Eftustcinamena primanju Se rri maternaHčno toliko predelana, de bi se dalo ugotoviti, ali obsega tudi kvanertetne pojave, fekljnčeno pa o vnaprej na. Ge bi jih obsegala, bi bfl Einstein odkril metematr 6en način, kako spojiti njegovo lastno teorijo relativnosti z nrrč manj slavno IrvanV no teorijo v enoten, mogočen instrument prirodne vede za razumevanje fizikalnega sveta. Zakasnitev Ona: Kako pa moreš priti na sestanek neobrtt? On: Prisegam ti, da sem bH ob ari najinega sestanka še gdadko obrit. Od konca junija do polovice Nočm atoncertl -aakHe A beba, zdaj prestoUca A besi naje. se ne more sklicevati na bogato zgodovino, ker je razmeroma še mlado mesto. Ko je i**6 abral cesar Menellk svojo voj-dabi jo popeljal proti italijanekn ar-prihajajoč od severa is Eritreje, so btte abesinske čete abrane na gorski planoti ob vznožju gore Bntote, kjer eo imeni konji ki mule dovcšj dobre pase. Po*vi J8« ugodnem podnebju, bogatih v pshne vode in posebno po iaborni str:.;, m lenji je obrnil ta kraj nase pozornost ce-ki se je posmagl nad kafrjansko voj-prt Aduti vrnil tki in sklenil zgraditi tu ko preatolco, Ajdoa Abebo ali po nase aMova roža« je torej stara komaj 36 let. Izbira starega cesarja je bila zelo pa-metea. Addis Abeha leži v geometrični sredini države. Mesto obdajajo gore kot dobro obrambno sredstvo, poleg tega je pa že samo sovražniku težko dostopno. Pori-k* neto ugodno, ker leži mesto blizu Kraje je zol slikovit. Tu srije skoraj leto in dan sonce, nebo je redko kidaj oblačno. Od konca junija do polovice septembra pa nastane tu izreden metre-oiošaci pojav. Krasnim solnčnim jutrom slede takoj popoldne silni nalnvi z viharjem, grmenjem in treskanjem. Zdi se, kakor da se maje awwnfrja v temeljih. Neurje tra-!la vaš ar, drugi dan se pa zopet ponovi. K srad je mesto zgrajeno na pobočju, da se voda anuko odteka. Zvečer eo pa ulice nopet sune. Tako opravi naltiv ki bi sicer ■aH! hiše. samo sšnž/bo najboljtših cestnih POnietaoSV, da Je mesto vedno snažno. Sredi septembra se pa začne zopet doba le pesa vremena. Addis AJbeba leži 2.500 m nad morsko gladino in kdor mi vajen življenja v tako visoko ležečih krajih, bi se v nJbosinski prestolici ne počutil dobro. Zrak je tu r^d-kejBL, občutna je tudi razlika v zračnem pritisku, tako, da vre voda že pri 80°. To seveda vpliva na srce m pljuča. Zato ne vfcfft v Addis AJbebi nikoli Evropcev, ki bi hođMi peš. Vsi se vozijo ali pa jahajo, samo da si prfihranijo trud e hojo. Abesincev pa septembra vsak dan nalivi in psov visoka lega mesta nič ne moti, ker ao vajeni redkejšega zraka ln ker so izborn: pešci Abesinec se ne utrudii zlepa. Običajen prizor je v Addis Abebi množica ekižinčadi, bežeča za gospodarjem, ki sod, v 6edilu ali pa v avtomobilu. Glavne široke in ravne ceste so zvezane z ozkimi, vijugastimi stranskimi ulicam: Mesto je zelo fcivahno. Rojeno iz vojaškega taborišča je ohranilo vojaški značaj. Addi* A beba šteje 200.000 prebivalcev. Ljudje ho dijo v dolgih belih hlačah, tesno prilagajoči h se gležnjem in nosijo nekakšne pc lerine. Mnogi hodijo bosi, kar jih pa prav nic ne moti. Po ghavnlh ulicah se vozijo dvorni dostojanstveniki, lepo oblečeni ere dl shižinčadi, ki skače okrog njih in krič' njihova imena ponosna, da more služiti tako imenitnim gospodom. V mestu naletiš tudri na mnoge kočije in avtomobile, v katerih se vozijo elegantne dame, ki jim pa zakrivajo večji del obrazov krajevci širokih klobukov. Tudi dam«> na konjih, mulah ali oslih niso redke Okrog njih bega tudi siužinead. Seveda je pa v abesinskl prestol ici tudi mnogo beračev. Vsakdanji pojav je, da se prikaže sredi glavnih ulic v ča-su ko vozi po njih mnogo avtomobilov, čreda krav a lil ovac Ljudje so pa teira vajeni, avtemobilis-ti se spretno ogibajo in ree irre srlndko. Cim Ježe na zemljo mrak. se ulice naenkrat izpraznijo. Vsa v ruta in okna rjadje skrbno zapro Ulice sploh niso r.izsvrtljv ne, če ne poskrbi za razcveti in v o luna Nekaj časa vlada v mo=tn probna tišina Kar se začu jejo tafnajtl, pretresljivi tla-sovi. k1 jim o>lgovori srdito lajanje in tuljenje psov po vsi'm mestu. Psi tulijo na vso moč, vedno močnejši pa postajajo tudi strahotni nočni srla^ovi. Tako nadaljuje do ranega jutra ta najstrašnejši koncert, kakršnega si more človek misliti. Vso noč se razlega ta fantastični Aset sestradanih hijen, ki se prfldažrjo večkrat v sredino mesta, m psov, razjarjenih nr.l tako predrznostjo. Namesto orožja pesek in kamenje policija si beli glavo z vprašanjem, kdo je je povzročitelj sleparije in meJrinactje, kakršnih, pozna kriminalisti k a malo. Pariška tovarna orožja Rrandt je dobna nedavno večje naročilo za puške, puške, smodnik in granate.. Pobi morala biti poslana v Buenos Ai-sesL Orožje s strelivom je tehtalo 25 ton in pariška brrdka ga je poslala v Nantes. Ker so pa nastale tam težkoče, so poslali orožje v Rouen in ga naložili na dva tovorna parnika. Ta čas je pa hotela francoska vlada na zahtevo argentinske vlade ustavšti dobavo orožja, toda bUo je že prepozno, kajti parnika sta bila že zapustila trsnooske vode. Ko sta pamika priplula v Ararentkno, so pa vendar na zahtevo francoske vrade argentinske carinske oblasti pošiljko vrnile Franciji. Oba pamika sta se vrnila cez nekaj tednov v Havre in po» Sttjko so začasno spravfti v skladišča. Dopisnik >Mat±na< se je pa obrnil na havreskega župana Leona Maverja, ki mu je dal presenetijirve mnormacije o pošiljki orožja. Carinski nadzornik je pri pregledu tovora, namenjenega prvotno za Argentino, ugotovil sumljive sledove na za-bojib na zato jih je dal odpreti. Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko ni našel v zabojih orožja in razstreliva, temveč kamenje m pesek. Zaboji so bih tako dobro zaprti, da ni niti zrnce peska padlo iz njih. Carinske oblasti vidijo v tem veliko sleparijo, ki pa menda ne bo imela političnih posledic. Poficija zdaj išče krivca. Strokovnjak dr. Lotr je zadevo preiskal in do- gnal, da izvira kamen in pesek iz Pariza. S tem je pa rečeno, da so pripeljali v Evropo nazaj orožje in strelivo in da je bilo sele tu zamenjano a peskom in kamenjem. Ni se točno znano, komu je bilo orožje namenjeno, vse pa kaže, da je bilo poslano argentinskim revokic ijon arjom. Nosljanje zopet v Mnogi ljudje trdijo, da je bilo nosljanje bolj zdravo od kaje. Človeka je sililo h kihanju in tako mu je čistilo nosnice, na drogi strani pa ni tako zastrupljalo pljuč kakor kaja. V Angliji prihaja nosljanje zopet v modo. Mlado pokolenje, ki je videlo tabatje-re samo v muzeju in Čitalo samo v romanih o strastnih nosljačih, se začenja sank) ogrevati za nosljanje. To baje imenitno »prezrači* nos, zlasti v megli aH pa če ima človek poln nos dima ali smradu po bencinu. Zanimivo je pa. da ne nosljajo v Amjli.;! samo moški, temveč tudi ženske. Tahatjera je seveda »zpremenila svok) obliko. Oospotli-Cne in mlade dame nosijo tobak v lepih dozah, ^kakor puder in barvila. Med angleško mladWo bo nosljanje kmalu tako razširjeno, kakor je pri nas kaja. Morda se bo razširilo tudi k nam. za Ne da se begati Oče. oe bi vedel, kolika sreča je človeka dek>, bi bil marljivejsi. Sin: Nikar me ne bejsaj oče, v življenju se hočem zanašati samo nase, ne pa na srečo. Paradoks — Kje se vas sinko uči, da je vedno tako umazan? — V kemični čistilnici. FioduHc Bootot: Neprevi IH8 Skozi odprta vrata sakmčka jc tekd svež vonj vrta po dežju. Denisa Foulo* nova je za hip odložila knjigo in zeljno vdihavala duh teč zrak. Zivijenje ji je teklo mirno. Bala je že šest let vdova in vsa ta leta je živela v lepi lastni v0i v Maisons*HafTitte. Stari domači zxrrav* mk ji je dejal, da je tako življenje naj* boljše za njeni dve hčerki, m Denisa se je brez upx>vora trklorrSa njegovemu na* svetu. Ni imelii posebno rada družabnega žtvljenja in ljubezni v svojem doseda* njem življenju ni poznala. Mož ni znal vzbuditi v nji nikoli nič več nego dolž* no naklonjenost. Objokovala ga je brez obupa; mislila si je,, da bo po njegovi smrti samo mati, m sicer dobra mati. a^njenja do koketiranja sploh nikoli ni čutila in idranje z ljubeznijo se j: je upiralo. Zdaj* je bila Denisa žena dvaintH* desetih let. čedne postave, lepih črnih, resr.o in mehko zročih oči. Njeni dve hčerki, desetletna Lucie m osemletna Charlotta, sta prišli s svojo vzgojiteljico poslovit se oc nje pred odhodom na izprehod. _ Denisa je zopet vzela v reke svoio knjigo. Minilo je nekaj časa. Na vratih v vrtni ograji je zapel zvonec. — Gospod Marange je zunaj in rad bi se poklonil milostljivi —, je priSel povedat sluga. Denisa je bila presenečena. Paul Ma= range je bil najel pred tremi leti so« sedno vilo. toda stanoval je v nji s svojo mlado ženo samo v septembru in oktobru. Med mladima zakoncema in Deniso so se bili razvili tesnejši sti* kL Čeprav je bila Denfsa zelo samotar* sfca, jo je kma4ri ^po^^mla za oebcaj žestna, živahna, vesela Solange Maran-geova modernega nadiha, pa tudi pri* sičnost njenega moža. Med njimi so se razvki prijateljski stiki, ki so se vsako jesen utrjevali. Paul Marange prihaja nenapovedan m sam? 4— Naj vstopi, — je dejala Denisa. Vstopil je mlad, elegantno oblečen mož visoke postave m zagorelega ob* raza. — Pozdravljeni, dragi gospod, — je začela Denisa. Toda obmolknila je, kaj* ti obraz njenega gosta je kazal sirrio razburjenje. — Ari ste kaj videli Solange? — je vprašal ves iz sebe. — Vaša gospa ... Saj vendar ni mo* goče!... Zakaj pa? — Ker je odšla, — je dejal in se se* sedel v naslanjač... Upal sem še, da je morda prišla k vam ... Da, odšla je davi navse zgodaj. — Kako to? ... Odšla? — je vprašala Denisa, ne da bi mogla razi meti, kaj pomenijo njegove besede. — Kako to?... Z drugim seveda! — je kriknil divje. »Da, z ljubčkom! Telefonirala mi je v pisarno. Odhajam, ne morem več živeti pri tebi. . . ljubim drugega. Točno tako. Niti besedice več... To je moderno, a? Hitel sem doli kakor blazen ... Vila prazna, orna* re prazne... Kar mi je šinila v glavo misel, da je odšla morda k vam . . To* rej je ni bilo tu . . . Zares, to je bila ne* umna domneva. Po kaj bi hodila k vam, Če me zapušča? ... — To je pa res čudno, — je zašepe* tala Denisa, ki jo je ta ljubavna dra* ma. h kateri je bila nenadno noklicana', malo žalila in presenečala, obenem pa, čeprav se je branila, tudi zanimala. — Čudnega to ni nič. Sam sem kriv. — je dejal Paul Marange. — Uubil sem jo, preveč, preveč sem ji kazat d" jo ljubim .. Ah. ta ničvrednica Vedel sem, da je vihrava, koketna, da se rada t&cz+mzaoo&kkm... Deda vee matu. ji spre* gledal... Bila je tako dražestna, tako zapeljiva, če je hotela... Imel sem jo tako rad, da sem verjel, da me tudi ona ljubi... Bil sem ljubosumen, pa si često nisem upal tega pokazati... Vendar so se pa začeli med nama prepiri. . Ko sem jo videl plesati, zvijati skoraj nago pod krpico obleke v rokah moža... Toda zatisnila mi je usta s poljubi, ko sem jo hotel obsuti z očitki.. Ah, ta nesramnica! Če le pomislim, da je zdaj z onim drugim! — je kriknil m stisnil pesti. Nadaljeval je, morai se je izpovedati v svojem srdu, ljubosumnosti in obupu, ki ga je zastrupljal, ki mu je zastiral zavest, da odkriva vse to skoraj nežna* ni ženi. Njegovo zaupno izpoved je po* »hišala Denisa začudeno, to jo je pre* senečalo in zanimalo. Končno. Ljubezen ... izdajstvo, kri* vičnost ljubezni... to je torej bilo. Da, romani — čitala jih je malo — so ji go* vorili o vsem tem. Toda prvič je zdaj videla pred seboj drhteti čustva, ki jih ni nikoli poznala. Končno se je zdelo, da bi se Paul Marange rad pomiril — Domov moram, — je dejal in vstal — Oprostite, prosim, gospa, da sem vas z vsem tem dolgočasil, toda sami vidi* te, da sem v groznem položaju .. Kaj morern storiti? ... Nič . . nič ... če bi jo našel, ne vem, kaj bi storil___ Odšel je, sedel v avto in se odpeljal nazaj v Pariz. Vrnil se je še istega ve* čera s slugo in prtljago. — Naslednjega dne je znova obzskai Deniso. Bil je tako strt, da se jI je za* smilil. — Nisem mogel ostati sam doma, — je dejal. — To je pregrozno. Tu bom stanoval. V Pariz se bom vozil samo po opravkih. Od tistega dne je često zahaja* k De* nisi. Ni si upala odkloniti njegovih no* setov, preveč je bil nesrečen. Govoril je o nezvesti žerrfT zdaj z gnevom, zdaj nopet v aedfca potrtosti. DtotrNn ga je vedno bolj pomilova]a. Skušala je s sočutnimi besedami olajšati mu gorje. Včasih se ji je to Dosrecilo. Paul Mo* range se je polagoma pomiri Nehal je govoriti brez prestanka o Solangi. Ni več begal tako pogosto v navalu srda ali gorja po drevoredu na vrtu. Obiski pri Denisi so mu prinašali ve* liko olajšanje in uteho; in to ji je z globoko hvaležnostjo priznaval. Drugo čustvo jo je prevzemalo in njena vloga tolažnice se je izpreminjala ... Zdaj je sprejemala Paula Moranga z narašča* jočo simpatijo. Bila je srečna, videč, da njegova bolest pojema, upala je, da jo bo pri nji povsem prebolel... Posrečilo se ji je to, kajti nekega dne ji je s plahimi besedami odkril svojo ljubezen... Ustrašila se je spoznanja, da ga ljubi... Da, o tem ni mogla dvo* miti, ljubila ga je... Hotela je prekiniti sestanke z njim, pa ni imela dovolj moči za to. Ljubezen, ki je ni nikoli poznala, je plamtola v nji s tem večjo silo, čim bolj jo je hotela zadušiti Marangova prisot* noet ji je bfia potrebna. Kadar je bil pri nji, kadar je nežno govoril z njo, je ču* tila nepopisno blaženost... Toda kaj bo z njenim strogim mirnim življenjem, ki ga je tako cenila, in kaj porečeta šele njen hčerki? .. - No, končno pa, kaj naj bi bila zakrivila. Če je sprejemala spošt* Ijivo ljubezen, ki je sicer ni podžigala, pa tudi ne odklanjala ... Marange ni nikoli več govoril o nji, ki je bila odšla. Zdelo se je, da oživ* lja ... Pozabljal je ... AH je res pozabil? Pekoč dvom se je naenkrat oglasrl v Denisi. Zdaj ga je že tako ljubila,, da je vedela, da ne bo mogla dolgo kljubovati ljubezni, k! je postajala njeno življenje in ki bi se ne zadovoljila več dolgo brez naslade.... Udala te ji bo, to je vedela. AK jo je pa on lennlčno rjnNT? O tem na je ho* Nekega večera, ko se je vrnil Iz Pa* riza in izstopil iz avtomobila, je zagle= dal Paul Marange Deniso na vrtu. Sto* pil je k nji. — Gosta sem imela danes, — mu je dejala z drhtečim glasom. — Gosta? Kakšnega gosta? — Solange ... Da, vaša žena ... je prišla ... Zadrhtel je, stopil korak nazaj in prebledel. — Solange ... Solange ... je prišla . je zajecljal. — Da, obžaluje ... prosi vas odpu* ščanja. . . Pravi da je bil njen pobeg samo prehodna vrtoglavost, da vas ni^ koli ni nehala ljubiti... — AK je tu? V hiši?... je vpraša! ves v ognju pripravljen hiteti k nji. Denisa ga je zadržala s kretnjo — Ljubite jo, — je dejala z zamolk* lim, drhtečim glasom. — Se vedno jo ljubite. Kar priznajte, saj se vam po* zna... In pripravljeni ste sprejeti jo takoj nazaj, o vi slabič! ... Z menoj sploh ne računate . . . Tolažili ste se pri meni, polastili ste se me, kakor katere= koli druge ženske, neodgovorno, da bi zadušili svojo bolest. Bila sem vam za* časna prijateljica. Ali ste pa računali z menoj? Kaj vam je do mene? Kaj vam je do moje ljubezni, do mojega razoča* ranja? No torej, nalagala sem vas, razu* mete? Lagala sem: ni je bilo tu, ni se vrnila! . . . Toda zvedela sem. kar sem hotela vedeti. . . Zdaj vem, da jo še vedno ljubite... A jaz vas ljubim .. Hotela sem biti vaša .. Pojdite! Pojdi* te in nikoli več se ne vrnite... Ves fz sebe jo je poslušal. Zamahnil je z roko. — Odhajam ... Da. odhajam ... To* da zakaj ste to storili? . Misfil sem da je ne ljubim več . .. Nikoli več se ne vrne . .. Lahko bi bfia tako srečna skupaj, vi in jaz... da, zdaj je pa vse Star g Sobota, S. angnsta 1905. HALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din rvrdka A. & K. SKABKRNE LJubljana — Javlja 18 iemi> do preklica v račun zopet HKAJMLML prvovrstnin ijubijansKin denar Din zavodov (Mestne Hranilnice L/Judske posojilnice tta RAZLIČNE ŠCETKE, ■netle iz žime, najceneje pri — Šimenc Hinko, Ljubljana, Kesljeva cesta 2 (pri Zmajskem mostu) ZA >L\L* O'NARJA 1M>st WFZRE! PloSCe. tjrajiioione lz-sosnjamo zamenjava^ ODO p rut lajamo m Kupujemo — ELFJK-mororsi a * o s-. oasaZs nebotičnika NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veiiKj izoin v specijai-oj trgovini i; idol i se ver, LjnOljunu. Vlarijrn t rta *t*"v Kjei i/ani iih rudi stiokuvnja ko izvrši 26J. Na velesejem v Leipzij, bo vozi) najudobnejšl avtobus »l^jnibljana - Expres« znamke Saurer 22. avgrueta, čez Gradec. Dunaj, Brno, Prasra. Dres STADOVATIJA Beseda 50 par. davek 3.- Din NajmanjSi znesek 8 Din STANOVANJE soba in kuhinja na Dolenjski cesti 12, se odda za avgust za 250 Din. 2361 Dvosobno stanovanje se odda za september. Tržaška cesta Glinoe 122. 2371 Za tetovanje v Poljanah se obrnite na gostilno Tavčar, Poljane nad skofjo Loko. Lepa stanovanja, dobra hrana, krasen vrt. 2362 Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Golobi na prodaj takoj, dunajski en par — 100 Din. madjarski 50, rnmunski 60. lastnega zavoda visokoleteči 40, Bohoričeva ulica 24 Kozirjev 2374 Osne malim ngjnnnm: Po 50 par za beaedo. Din 2.- davka sa raak oglaa Najmanjši znesek aa enkratno objavo oglasa Din 8.-. Preklici, izjave po Din l.- beseda. Din 3.- davek. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 13.-. Vsi mali oglasi ae plačajo vnaprej. BIFFET S. J. JEBAJ, LJubljana, Sv. Petna e. 38 toči prvovrstna vina ter garantirano pristno žganje po naslednjih konkurenčnih cenah: Zupsko črno liter Din 8.— župsko belo liter Din 8.— Štajersko belo liter Dan 10.— Cviček liter Din 10.— Laska graševina liter Din 14.— Jabolčnik liter Din 5.— Žganje: Beseda 50 par. davr!r 3 - Din Najmanjši znesek 8 Din ODPADKE OD ŽAGE suha bukova drva m kaganje rj< stavlja tudi na rtom Ivai. §:ška, tovarna parkttov, L ju bijena, Metelkova ul št 4 Te tefon 22-24 2137 Lan k a ietna jjiacil.i <»■ uren kaša sport h'rre. lisrei perlo itn v lep. izbiri zelo počen naprodaj pn Presker,u Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Tropino v ec Slivovka HruSevec Brinjevec Pri večjem liter Din 22.— Uter Din 24.— liter Din 28.— Uter Din 32.— odjemu primeren popust! 2360 Rabljena kolesa poceni naprodaj pri »Promet« Nasproti križenske cerkve 2376 Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Posojilo dani na prvo mesto novozida-ne hiše Ponudbe s podpisom na npravo tega lista pod • Po- sojil o«. 237; Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din Eoijša starejša gospa, nesreč na v zakonu išče mestu srospo dinjo, vajena trgovine »n gostilne irrem najraje izven Ljubljane li kakt mu vpokojeneu ali vdovcu kaenejo tud. v skupno gospodinjstvo. Ponud-je poslati na upravo Slov. Naroda pod dobra in varčna kuharica 2334 SLUŽBE Beseda 50 par. davek S- Din Najmanjši znesek 8 Din Sobni slikar, črkoiifcar Pleskar,— pomočnik se takoj sprejme, ponudbe upravi Lista pod »Slikar« 2370 Kuharica, vajena tudi vsa druga dela išče stalno službo pri orožnikih. Ponudbe na uprav lista pod »Dobra tmharicac 326 POSEST cšeseda 50 pai davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din VEČJO VILO V KAMNIKU prodam ali dam v najem poleg starega kopališča, 12 velikih sob. kopalna soba, elektrika, tekoča voda, lep vrt, ob vodi, krasen razgled na planine, 3 stanovanja, pripravna za penzijo, prenovljena; oddajo se tudi stanovanja posamič. Vsled obnovljenja starega kopališča in upeljave preizkušene vrste naravnega zdravljenja brez ozira na sezono posebno ugodna prilika. Hipoteka ostane. Vprašanje na Kopališko družbo Kamnik d. d. v Ljubljani, Beethovnova 14 mezz. 2359 ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA OCARINJENJE prevzema PREVAŽANJE vseh uvoznih m izvoznih pošiljk, m to m-vsakovrstnega olaga oocusi Kuriva, strojev, tro. skrbno in po najnižji tarifi Revizija selitve itd v Ljubljani m tzveD Ljubljane po njej deklariranega blaga m vse infor-z vozovi na konjsko vprego Kakoi tudi • macije brezplačno. tremi najmodernejšim) avtomobili Telefon loterurban £4-59 Vllharjeva e. 33Telefon interurban 21-57. Maaar>kova c & (nasproti nove carinarnice) (nasproti tovornega kolodvora) MALI OGLASI 5LCV JAPODU iMADO SIGUPEM USPEH TELEF 3122—26 POST- ČEKOVNI RAČUN SI. 10.534 V LJUBLJANI BRZOJAVKE narodna tiskarna ljubljana NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 IZVRŠUJ K RAZ1.IOTR fOSKOVTNlL, KAKOR: KUP-CIJSKr nSKOVINE, ČASOPISE. nSKOVLNE ZA URADE, BANKE. HRAJNUjNIGEa, POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPERJE^ KOLEDARJU. DIPLOME, REVUIL, PROSPEKTE. KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE KNJIGE JETNIKE ENOBARVNI LN VEČBARVNI nSK PISMA, RAČUNI. KUVERTE, VABILA IN POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD. reprićajte se A LMAJO HALJ OGLASI * SLOV. NARODU41 fGUREr> USPEH ! kenskt zveze v Abeslmfi Abesinei ms&j© štiri načine sklepanja zakonskih zvez Najbolj drži prvi Kdor se hoče v AbcFiniji oženiti, ima na izbero četvero zakonskih zve/, kakor pač hoče svojo bodoč.> ženo navezati ruisc ali sehe ne njo. Prvi je verski obred, ki zveze zakonca trdno kakor krščanska zakonska zveza v Evropi. Take zakonske /veze so pa običajne samo pri svečenikih in redkih oglednih rodbinah. Tak /akon se da razdreti samo i/, resnih nagibov, med njimi tudi tedaj, če za/elita oba zakonca v samostan, žena kot redovnica, mož kot menih* Važen rrizlorj jo recimo tud» gobavost ali elefanrl-jade enega i/med zikonccv. Zaradi zako-nolomstva ločena žena se ne sme drugič omožiti. dokler se ni spokorita. Nad 60 let stare žene se sploh ne s-mejo drugič poročiti: vdovec ali vdova se sme poročiti šele deset mesecev po smrti svojega zakonskega druga. Oe živi sin ali hči razuzdano ima oče prisiliti ga odnosno jo, da sklene zakonsko zvezo. Nasprotno ima pa hči, ki je s 25. letom še devica, pravico zahtevati od staršev, da ji izplačajo doto in preskrbe ženina. (To bi tudi pri nas ne bilo napačno.) Drugi način zakonske zveze se imenuje berča in je najbolj razširjen. To je civilrri zakon, ki ga svečeniki kvečjemu samo blagoslovijo. Razglasi se na gostiji, kjer sede ii. jedo moški in ženske ločeno vsak na svojem dvorišču Če pride do plesa, sta oba spola ločena tako. da ne sme biti med njima nobenih stikov Tretji način zakonske zveze je zakon na poskušnjo Ta se sklene v rodbinah, ki hočejo imeti jamstvo, da dobe dediče in ki nočejo imeti strošk jv z ločitvijo zakona Taka zakonska zveza traja največ dve leti Potem gresta zakonca vsak sebi. če ni otrok, če pa imata otroke, ostaneta skupaj in se civilno poročita Četrti način abesinske zakonske /veze se imenuje dumoz in to je uzakonjen konkubinat. Sklene se za gotovo dobo. toda pod gotovimi pogoji, razglasa se pa enako svečano kakor berča. Mož pred pričami svečano obljubi, da bo ženo hranil in oblačil, pa tudi da ji bo plačeval letno ali mesečno določen znesek Zakonske zveze, sklenjene civilno, torej berče. se zelo lahko razdro. Tu zadostuje, če mož noče dati ženi darila. Če mož z ženo ni zadovoljen, jo pošlje nazaj k njenim staršem in prosi njenega cčeta naj določ dan, ko se bosta pogovorila o razdelitvi imetja. Pri taki ločitvi ima vsak zakonec pravico, prepovedati drugemu stopiti v novo zakonsko zvezo s to ali ono osebo, ki jo mora pred pričami imenovati. Liga cerkva? Na nedavnem katoliškem kongresu je vzbudilo veliko pozornost, daje želel kon ?reeu obilo uspehov tudi praški vrhovn rabinat Malo kdo pave, da je ta pozdrav v zvezi s prizadevanjem, ki ga razvija v Londonu predsednik rabinskega združenja Josef Shapotschnik. Ta mož. ki ga smatra jo za najučenejšega Žida na svetu in ki u2l va med židovskim prebivalstvom london ^keea okraja East End tako velik ugled, kakor kak kralj, si je nadel kot življensko na logo ustanovitev svetovnega lige vseh cerkva. (Liagrue of Religions). Po njegovem mnenju bi morale vse cerkve, ki jih je na svetu nad 300, izvoliti svoje zastopnike Ti bi se zbrali na nekakšnem cerkvenem parlamentu in ta glas vseh b: imel večji vpliv na narode kakor ga ima zdaj Društvo narodov. V ligi cerkva, ki naj bi pa imela 6voj sedež v Palestini, bi bilo zastopanih najmanj eno miljardo ljudi. Temelj vseh veroizpovedi je prizadevanje širiti in podpirati dobro. Zato bi se prav lahko združili vsi narodi v skupnem delu. Rabin Shapotschnik je star zdaj 54 let in se dobro zaveda velikih težav pa tudi ovl ■ na poti k temu cilju, vendar pa dela z vbo vnemo in podpirajo ga zlasti rabini iz vseh kraje vsveta. Njegova korespondenca je ogTom-na. Papež Ln canterboiirški nadekof sta mu že poslala vzpodbujajoča pisma. Čas teče. Gospa Raznožnkkova pride k svoji sosedi na čajanko — Ah. draga gospa svetnikova, — vzdihne globoko, — včeraj je bHo baš deset let. kar je umrl moj prvi mož, odkar sem pokopala svojeg drugega moža in poldrugo leto, odkar živim z Andrejem. — Eh, človek bi ne verjel, kako čas hiti. Italijanska princesa v Parizu Italijanska princesa Maria-Jose Pie-montaka, hči pokojnega belgijskega kralja Alberta, se je nudila te dni v Parizu, kjer je znova dokazala, kako visoko ceni umetnost. Tri popoldneve je posvetila razstavi italijanskih mostrov v spremstvu svojega profesorja umetnosti dr. Štefanova, ki jo vsako dopoldne spremljal tudi po Lrouvru. Princesa je res neumorna, dočim so dame iz njenega spremstva utrujene iskale počitka v mehkih naslanjačih predsobe, je hitela Maria-Jose navdušeno od slike do slike. Hči konstruktorja slavnega francoskega pamika >Normandie