List 51. M^————M ¦ ¦ — Mi ¦ — — — ¦ Kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati za domačo rabo po novi vagi. Spisal M. Breznik, učitelj na Staj. Ljubnem. Le še malo dni — in stopili bodemo z novim letom v dobo nove mere in vage — v d6bo meterskih mer. Ni tedaj čuda, da se vzlasti med kmeti sliši govorica: „bomo li morali svoje ročne železne tehtnice s kembeljnom „rimske vage" (Schnelhvage) imenovane zavreči in škodo trpeti ?" Res je po deželi skoro v vsaki hiši za domače potrebe taka vaga, ki je vredna več ali manj, po velikosti in teži. Ko bi se morale vse te vage le za staro želez-nino prodati, tisoče in tisoče bi marsikaka dežela izgubila pri tem. Da se ta škoda odvrne, vendar pa postavi o novi meri in vagi zadosti, naj vam, dragi gospodarji, povem, da bo mogoče, stare rimske vage s kembeljnom za domačo vago po novih utežih — namreč za kilograme — rabiti; prenarediti se bode moral samo kembelj (Laufgewicht). Kako pa? Povedati moram, da bo moral kembelj težji biti. Koliko pa? — Toliko le: Kolikor funtov vaga ali tehta kembelj sedaj, natanko toliko kilogramov mora za novo vago kembelj vagati ali težak biti. To je glavno pravilo za tehtnice. Dajmo en izgled: Ako vaga kembelj 2 funta, mora potem 2 kilograma vagati; če vaga sedaj 3 funte (#), potem mora vagati 3 kilograme (klgr.); če vaga 3'/2 funte, mora potem 3!/2 klgr. težak biti. Iz tega se razvidi, da kembelj mora biti teži, zato, ker je kilogram teži kakor funt. Zato se bode moralo prikovati kembeljnu toliko železa, da bo za toliko kakor je rečeno, teži. Natanko se zdesetinskimi (decimalnimi) številkami preračuna, koliko da je treba dostaviti kem-beljnu. Povedati pa hočem tudi z navadnimi številkami. Kembelj take vage se zvaga, in recimo, da je 3 in četrt funta težak. Koliko se mora temu prikovati? — Toliko kolikor bo 3 kilogrami in četrt kilograma teži od 3 funtov in četrt funta. Tri cele in četrt funta je en kilogram in 82 dekagramov, še manjka do 3 kilogr. in 25 dekagramov = en kilogram in 43 dekagr. Ravno toliko se kembeljnu železa dostavi. Vsak kovač ali ključar to lahko kembeljnu prikuje. Vendar mora tudi na vrhu ljuknico narediti v kembelj, da se bodo mogle va-nj tudi te vrste tehtnice štem-pljati. Rimske vage bodo potem vlekle na mali strani v vsaki zarezi */4, J/2, 3/4, 1 kilogram itd. Na veči strani bodo pa na vsaki zarezi vlekle cel kilogram naprej do 5, 10, 15, 20, 100 kilogramov, kakor koli so konstruirane. Nekatere naše stare vage vlečejo na veči strani precej na prvi zarezi zdaj 25 funtov, druge 10; to je različno. Vendar bodo ravno tako v istih zarezih, kolikor sedaj funtov vlečejo, tudi z dostavljenim kembeljnom kilograme vlekle. Imena za firnike 1/^f Y2, 3/4 1 funt se lahko enačijo s 1/4f V2, 3/4, 1 kilogramom ali pa 25, 50, 75, 100 dekagrami ali 1 kilogramom. To veljd za malo stran. Za večo stran naj se pa namesti imena funt ime kilogram izreka, na pr. 25 zarez je 25 funtov bilo poprej, sedaj naj se reče 25 kilogramov itd. Ali pa bodo potem načinu pravične kmečke sedanje vage? Ali se bo moglo z vagami te vrste natančno vagati? Odgovorim Vam, da, kdor konstrukcijo rimskih vag razume, bo vedel, da železna palica, na kateri so zareze, ni nič druzega nego dvigalo (Hebel). O s (Axe) je podlaga, in skledica z verigami obešena na drugi konec dvigala, je za utežnost (Last). Ako prostovoljno kembelj obesimo na palico, in denemo v skledico uteže ravno en funt, kjer kembelj dviga nad in vodoravno, se napravi zareza, in ondi se vaga en funt. Ravno taka je pa tudi za kilogram. Če obesiš tudi prostovoljno težak kembelj na palico dvigala rimske vage in denes potem 1 kilogram uteže v skledico, kjer vleče vodoravno kembelj , je to kilogram. Potem se na dalje postopa. Dene se zdaj v skledico deset funtov ali za kilograme 10 kilogramov in ta dolgost med 1. zarezo in zarezo za 10 kilogramov ali funt se deli na 10 enakih dolgost z zarezami. Ta dolgost od ene do druge zareze se nadaljuje ali pa od ene do desete. Na mali strani železne palice so zareze y4 (Četrt) funta, katere so tudi popolnoma rabljive za %, 1/<2} %, 1 kilogram itd. * ____ 416