Slo7«nšiiiia na so4ni}jib. Rariiopramoct sloy«iisfct(i-.a jezika v vseh uradih nara ja p« z«»Hi«m fcle«u IIX. državmga temeljnega aakona aafamSena *.• «ad 50 let, toda riemški sodniki so nag jealt reda« zapostavljali in zatirall, deloma vsled aeznaiiia ,. rifloma rr. iz mržnje do našega naroda. K»r se je vlka»ala sodnija kot uspešno sredstvo poncrač3va.nja , 80 nam skugali iz Gradca vriniti vedno veft nenaSlcih nemškega uradništvp, Slovence j;a so o tudi v srdnt dvoraiie aave! j'u^W**(WP!|y§^,i«, «* Ijudstvo že nagnalo nemšk« •pdne predsiofiuEe v jDjutonieru in OrmožUj tso Nemci si>revideli, da tako ne gre dalje. Pretekli teden je predsednik mariborskega okrožnega sodižS* izdnl na vso okrajna sodišča ukaz, da s« morajo strogo rarnaii t;o iezikovnih predpisih, s slov.enskiai «trankami slovenski uradovati ter izdajati sodb« ia tsa drug« rešitv« v slovensken iciziku. Pri tem sa »kli«uje prezident na neko jezik ¦ naredbo Iz lata 188S, A povemo mu pa, da se s tev, -'-^kpr ne zad«Toljimo , k«r vemo, da so nemški so iki^iKU zanaproj m* bodo ravnali po predjsisih, kaKor se niso do 9«flaj t zadnjih 36 letih, odkar dotični predpisi •bstoiajo . Naš jezik mora tudi na sodnijab gosiiodornti. kar pa s« n« bo zgodilo, doklcr iiam sodijo nemški stdiiikL Zato proč z nemSčino in nemškimi sodniki! Preisedait mariboiskega okrožnega stdišča je pretekli tedea izdal na okrajna sodišča odlok, da se morajo natanko ravuati po jezikovaik predpisih iz 1. 1882. V civilnojpravdtrih zadevah s« naj dr žijo dosedanjč prakse v kazenskih pa se norajo s Blovenskami straik»mi delati slovenski zapisaiki in izdajati sodbe in sklepi t sloveaščiai. Tak ikaz je v sedanjih razmerah nezsdo3ten, ker se ne mo remo zadovoljiti s predpisi, ki bi se morali iBrrSevati že 36 !ets a so se do ^edaj od nemškik noi cikov dosledao prezirali, n. pr. r Goraji Radgoni, Ptuja, Maribora, tfareaberga ia dragod. Z odlokom se bodemo nataaCneje bavili t prihodaji stcrilki >Siraže < Neresničae gevorice. Cnjemo, da se fovori po deželi, da se vrše t Manbora T«liki poboji med Slovenci in Nemci in da so Neaaci nhili S0 Slo Tencev. Te govorice so iamišljen«. V Maribora j« mir in noben8(nu SioTenca se ni skrifil las. T mestu je gospodar na3e Tojaštto. Našim meščamim t Maribora. Med »»ščani v Mar-bora se pojavljajo hajskači. ki bočelo pripel jati prebivalstvo mesta v zmoto, Ceš da Maribor ne bo pripadal Jugosl&viji. To je nevarn* in ns dopostno hajskanje. Mi poTdarjamo: Maribor leii popolnorna v aloTetiskem jugoslovanskem oxemlja in p o p o 1 n o m a i z k 1 j a č n o je, da bi pripadal državno kam drogam. MoC birokrstizma in moC vsenemških hnjskačer ie za vedno strta v tej svctovni Tojski. Vi mariborski rojaki pa s« zavedajte, da bosle imeii največji dobiček, ako boste z nami dobri in poSteni jagoslovanski driavljani. V naši državi se bo razvijala trgoviaa ia obrt, kakor nikjer dragod na nekdanjih avstrijskih tlek, v naSih krajih bo teliko zislužka t državnih in drogifa ja\mh službah za našo mladino, v >DtatschOtsterreich< pa bodo morali biti hofrati in gene rali pisači in portirji, zato ni obriniki in trgovci, pcsebno pa še vi delavci.imejte pamet in ne dajte se voditi v zmoto! Mt vam ponujamo pravočasno svojo p^steno roko; sedsi je še čas. a kroalo bo- fflo pometali z najostrejšo meilo. Maj»ka#«T ne trpimo! Državlj^ni Jugosavije! Dosegli ste ono srobo do, o kateri sle prej smeli komaj laajati. Sfobid na Jagoslavija, katera prej še niti iaisaovati ai3ta smeli, je ratala. Iz temaice ˇ kateri Bte liveli po prej, s»te stopili na svetlo, svobodno aolnce. S?o bodni državijaui sie. Kot taki p* se morat« zavedati, da Vam bo ta največja raeh dobrot ohrai-ic na le tedaj, če bode Vaš državni ostroj redno de loval. Časi so sedaj še kritični. Od italijanskega bojišča se vraCajo skozi jagoslovansko ozernlje če te bivSe avstnjske države v srojo domovino. Ker je med njimi dosti takih elementov, ki bi utegaili s plenjenjem in pustušenjem ogrožati Vaše doma Łije, treba se je proti tema pravočasno zatarovati. Domovina Vas zato še potreboje! Kdo ne bi žrtvoval vaega za njo, za katero so tisači in tisoči darovali svoje mlado življenje? Saj gre samo z& nekaj mesecev, mogoče tadi samo tednov. Ni no bentga dvoma, da bo vsak izmed Vas storil ne le to, kar je njegova dolžnost. ampak vse, kar je t njegoTih moCeh, vae kar mu veieva njegovo jugo- •lovansko srce. Ocizovite se torej polnoštevilno o klica, ki ga je izdal vrhovni povoljnik za Spodnji Stajer, general Maiater. ter pohitite vsi na pristoj na mesta. S tem obvaroiete sebe, svoje dražine in »voje domače ogojišče preteče nevarnosti. Še kratek čas ia domoviaa bo prosta vsake nevarnosti, nakar se povmete veseli in prosti k svojwn doma • S« mkrat poziTamo naSe ljudi, naj bodo mirni m «ag rzdržujGjo povsod red. Današnja doba ja tako j»esna. d«. se "raora na vsak način opustiti vs©, kar •i kmlllo mir in red. VoditGlji ljudstva izobraž^nci , ... porsod , tem smislu upUvajo na 1 udstvo.Ponce shode o Mnk razmerah 1«imm driavi ,e imel naš Clan ,Nar .retac v Lj.bljam prete klo nedel,o pn Vehki Nedelji m St. To»aia. Por «Ml 8o ljid,, . Tehk« Te.eljem ,n niidotoaiem pa tadi ¦ resnostio so «ledili jsr^anjem m jih odo- bratali. To .edeljo bosta taka poufiaa shoda pn S?. Lorrenca r SIot. gor. zjatraj »o st. maši m popoldo« po Tečemic&h pri Sr. Andraža y S!ot.jor Vabinrto vse moSe, mlad^niče, leae in dekleta. Raj flaseravajo Italijasi? Minalo ncdeljo je birai italijmnski kralj v Irsta Sprejem je bil ts«ikoai )e rojaški. B«j*zilaj je aeprestauo imel nago Tort na korzi. Izjavljal je. da Itaiija ne more sprejeti rase tohko JagosloTanor, zatc odstopajo Ilalijani Daltnacijo držari SHS, medtem ko raklam;rajo zas« Istr«. Na Tprašanje iz občinstra: >ali celo?« je odgOTnrii: >Istro!< Italijanski Tojaki so razdeljefali na Reki karte, na k&terik j« označena, da Dalmacija pripada driavi SHS, medtem ko je za- padna iitra s Trstom pod Italijo; Tzhodni del btra je ma k.rtah oznaCen kot del Jugoslavije. T Paljo e Hapra*ljen relik rd.C kriC z opombo, da fe Polj last Italije, da hoio pa vii forti raz«treljeni in araenal odpravljen Profest proti zasedenju jigoslovanskega ozemlja fo Itatijanih, N V. je pri italijanskem zananjem ministru protestiralo proti zasedenju jagoslovanskega ozemlja od strsni Italijanov. N. V. povdarja, da je to proti načelom na podlagi katerih se je zdrnžila tudi Italija. 0 spornih vprašanjih radi mej naj odloči miravna konfereaca N. V. se je obriiilo tudi na srbs-rega ministrskega predsednika PašiŁa » proSojo, da v stvari poareduje. Zadnja seja avstrijskega državnega zbora. Dne 12. t. '.v. se je vršila zadoja seja poslanske zbor nice danajskega državnega zbora. Seja je bila slabo obiskana. Navzočih je bilo le malo poslancev. VeCinoma Nemcev. Slovanov bilo prav malo. Oi JugoslcTanov Fon ia dr. š istergie. Predsednik dr. Gross se je spomnil najprej omrlega poslanca dr. Adlerja. potein je pa držal nagrobnico av^trijskema parlamentu. Omenjal je de' laracij z dne 30 maja 1917; debate, ki so se vršile v zvezistem, so bile predigra delitve Avstrije. Dogodki so se prehitevali in Avstrija je razpadla v števiine male držare, ki »i danea stoje deloma sovražno na9proti. Zbornica cima danes nikake naloge več rešiti. — Ker se v smisla astave ne more sama razpastiti,predlaga predsednik, da se seja zakljaCi, ne da bise določil dan prihodaje geje.