odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja
KRAJEVNA SKUPNOST MALČI BELIČ:
VPRAŠANJE postavljeno na 15. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 20. 6. 1979:
Delegacija krajevne skupnosti Malči Belič je na 15. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 20. 6. 1979 postavila ponovno vprašanje v zvezi z odlagališčem smeti ob Cesti dveh cesarjev.
ODGOVOR: O vprašanju v zvezi z odlagališčem smeti ob Cesti dveh cesarjev je dala odgovor Uprava inšpekcij-skih služb (objavljen v Mesečnem informatorju UIS št. 3/79). V zvezi s tem vprašanjem je podalo odgovor tudi Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena, ki se glasi:
Glede na delegatsko vprašanje oziroma problematiko širjenja smradu z odlagališča Cesta dveh cesarjev, je strokovna služba Komunalega podjetja Ljubljana TOZD Javna higiena že pred tern pristopila z vso resnostjo k rešitvi tega problema.
Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena, je imelo na razpolago do nedavnega za odlaganje smeti tri odlagališča. S sanacijo dveh je odlagališče ob Cesti dveh cesarjev edino v Ljubljani, ki sprejema smeti oziroma odpadke celotnega območja mesta Ljubljane. Želimo po-vedati, da je količina smeti dnevno ca. 2000 m3 tako velika, da je dnevno in sprotno ni mogoče primerno zasipavati z zemljo. Zasipni material -zemljo nam priložnostno dova-žajo gradbena podjetja, ki pa količinsko niti časovno ne ustreza potrebni dinamiki zasutja.
Zavedamo se položaja tako okoliških naselij kot teže rešitve problema, vendar moramo omeniti, da je naša TOZD pooblaščena predvsem za odvoz smeti ter odlaga-nje smeti, nima pa pravno veljavnega vpliva na sprotno dostavo zasipnega materiala v zadostni količini.
Kljub temu je TOZD Javna higiena po svojih najboljših močeh vedno skrbela, da bi bila na odlagališču zadostna potrebna količina zasipnega materiala, vendar nam tega vedno ni bilo mogoče doseči.
Eden izmed glavnih vzrokov širjenja smradu, je bilo odlaganje kafilerijskih odpadkov tovarne Koteks Tobus. Glede na to in na odločbo sanitarne inšpekcije z dne 6. 5. 1979, smo pismeno dne 10. 6. 1979 prepovedali Koteks Tobusu odlaganje teh snovi na odlagališču Cesta dveh cesarjev.
Z velikim prizadevanjem nam je v mesecu juniju uspelo zagotoviti zadostno količino zemlje - zasipnega mate-riala, katerega uporabljamo namensko, kar se tudi opazi, ker ni več širjenja smradu po okolici.
Do sedaj nam je uspelo z gradbenimi podjetji pridobiti v mesecu juniju ca. 5000 m3zemlje, zagotovljenih pa imamo
nadaljnih 30.000 m3, kar bo zadostovalo do meseca sep-tembra. Iz tega sledi, da nam je na osnovi odločbe sani-tarne inšpekcije potrebna dnevna količina ca. 500 m3 zemlje.
Vsekakor ima način odlaganja smeti ter zasipa v skladu s sanitarno-tehničnimi predpisi za posledico znatno pove-čanje stroškov poslovanja, česar pa ni možno rešiti v okviru TOZD, temveč je potrebno tudi sodelovanje in odločitve širše družbene skupnosti mesta Ljubljane.
Soočamo se s problemom kontinuiranega dnevnega dovoza zemlje, od najbolj ugodnega izvora (oddaljenost od odlagališča), nabave sodobne mehanizacije za izkop, transporta ter samega zasutja. Pod strojno mehanizacijo je mišljeno: rovokopač - nakladač, kiper kamioni z visoko nosilnostjo, buldožerji terteptalni stroj (dobavljiv samo iz uvoza).
Z izpolnjevanjem obveznosti na odlagališču je potrebno organizirati dvoizmensko delo z vsem potrebnim odgo-vornim osebjem.
Poudarjamo, da smo delno že organizirali tak način dela, toda zaradi specifičnosti dela se srečujemo z zelo težko kadrovsko problematiko.
V smernicah družbenega razvoja, ki so bile poslane Zavodu za družbeni razvoj mesta Ljubljana, je razviden koncept razvoja oziroma prikazana potrebna izgradnja mostu in ceste preko potoka Curnovec za odmik odlagal-nih površin od naselij.
Z zgoraj opisanim.načinom dela in ukrepi, so že vidni rezultati, z realizacijo našega razvojnega koncepta pa bo prišlo do sistemske rešitve tega problema.
KP Ljubljana TOZD Javna higiena:
Direktor: Kranjc Teodor, I. r.
DK št. 2 - ELEKTROINŠTITUT »MILAN VIDMAR«
VPRAŠANJE postavljeno na 14. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 28. 5. 1979:
V zvezi z osnutkom odloka o prispevkih za financiranje razvoja ptt prometa v Območni SIS za ptt promet Ljub-Ijana ima delegacija DK 2 naslednja vprašanja:
-  Kaj predstavlja prispevek 0,10 din oziroma 43,52% v odnosu na povišanje cen v okviru resolucije o gibanju stroškov v I. 1979, ko pa je znano, da so cene že dosegle predvideno rast?
-  Kako vpliva dodatna obremenitev potrošnikov in OZD na zvišane življenjske stroške oz. na povišanje stroškov poslovanja OZD?
ODGOVOR:
1. Statutarno pravna komisija Skupščine mesta Ljub-Ijane je s svojim mnenjem le potrdila poprejšnje stališče drugih o možnih rešitvah srednjeročnega programa ra-zvoja ptt 1976-80, opredeljenih v občinskih družbenih planih z neposrednim sprejemom intervencijskih ukrepov občinskih skupščin. Ne glede na to, pa so v Območni SIS za ptt promet Ljubljana 16. 4. 1979 posredovali Komiteju
za promet in zveze SRS in Republiški SIS ptt prometa Slovenije pobudo za sprejem intervencijskega zakona po hitrem postopku. Pripombo glede pravilnega evidentira-nja in izkazovanja obveznosti na podlagi odlokov pa bomo reševali podobno kot rešujejo ta vprašanja ostale SIS materialne proizvodnje.
2. Z uvedbo prispevka 43,52% in 0,10 dinarjev, bodo skupščine občine vsaj delno izenačile družbeno pravne osebe in individualne naročnike, ki so s samoupravnim sporazumom o financiranju razvoja ptt doslej že izpolnje-vale s samoupravnim sporazumom o temeljih planov sprejete obveznosti z osebami, ki tega niso storile, zato menimo, da prispevke ne moremo enačiti v tem primeru s povišanjem cen in gibanjem življenjskih stroškov in stro-škov poslovanja. To tembolj, ker so nerazvite ptt zveze resna ovira širšemu gospodarskemu in družbenemu ra-zvoju občin in širše družbene skupnosti.
Območna SIS za ptt promet Ljubljana
Sekretar območne SIS:
Polde Oblak, I. r.
KS KRIM-RUDNIK, BARJE, MALČI BELIČ
VPRAŠANJE postavljeno na 14. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 5. 1979:
Zbor krajevnih skupnosti je sprejel program opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnav-Ijanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1979 v oktobru 1978, kjer je točno planirano tudi luženje cest na področju občine. Ker na področju KS Krim-Rudnik do sedaj ni bilo nikakršnega luženja cest, zahtevamo takojšnjo obrazložitev, v nasprotnem primeru postavljamo zahtevo, da se sredstva, ki bodo v letu 1980 predvidena za luženje, nakažejo direktno na KS, da bodo le-te samo-stojno vodile luženje na svojem področju.
Podobna vprašanja so postavile tudi KS Barje in Malči Belič.
ODGOVOR:
Po programu vzdrževanja javne higiene v letu 1979 so vse makadamske ulice na območju mesta Ljubljane v 1 x mesečnem luženju. Luženje cest se izvaja od meseca aprila do vključno septembra. Ker pa so v letošnjem letu nastopile velike težave z dobavo lužine, o čemer so obve-ščene tudi vse komunalne skupnosti ni možno luženja izvajati kot je predvideno v programu. Zaradi pomanjkanja lužine, katere dobavitelj je Tovarna celuloze Medvode, se pred začetkom luženja na območju posamezne občine posvetujemo glede prioritete ulic za luženje z nadzornimi organi pri komunalnih skupnostih občin.
Navedeni odgovor velja tudi za KS Barje in Malči Belič.
V kolikor želijo navedene in vse ostale KS kakršnokoli spremembo v zvezi s programom luženja prosimo, da svoje zahteve posredujejo komunalni skupnosti Vič-Ru-dnik, ki nam bo posredovala nova naročila.
Komunalno podjetje Ljubljana
TOZD Javna higiena
Direktor:
Kranjc Teodor, I. r.
KRAJEVNA SKUPNOST TOMIŠEU                            .,,
Vprašanje postavljeno na 14. seji zbora krajevnih skup-nosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 5. 1979:
Kako je predvideno financiranje izgradnje kanalizacije kot zaščite podtalnice v širšem območju vodarne Brest in kakšne bodo obveznosti občanov?
Smatrajo, da nikakor ne bi smeli obremenjevati obča-nov na prizadetem območju z višjimi prispevki.
ODGOVOR:
Skupščina mesta Ljubljane je na svoji seji dne 31. 5. 1979 obravnavala program razširjene reprodukcije oskrbe z vodo, kanalizacijo, plinom in toplotno energijo na ob-močju Ijubljanskih občin za leto 1979 in dala nanj svoje soglasje. V programu je v I. prioriteti zajeta izgradnja kanalizacije v zvezi z vodarno Brest v znesku din 16,069.820 od tega v letu 1979 din 3,978.000.
Hkrati s soglasjem na program je dala Skupščina mesta Ljubljane tudi soglasje na spremljajoče akte k programu med drugimi na samoupravni sporazum o združevanju sredstev potrebnih za realizacijo programa.
Poleg ostalih zadev sporazum opredeljuje tudi izvoz potrebnih sredstev, kar za konkretni primer izgradnje ka-nalizacije v zvezi z vodarno Brest pomeni, da bodo upo-rabljena sredstva prerazporejena iz stanovanjskega pri-spevka in bančni kredit.
Iz tega sledi, da z novimi obveznostmi občani prizade-tega območja ne bodo obremenjeni.
Kar se tiče višjih prispevkov pa velja naslednje: Posle-dica realiziranih programskih nalog je, da morajo komu-nalne organizacije odplačevati na ustrezen način obvez-nosti iz najetih kreditnih sredstev. Po dosedanji utečeni praksi se sredstva za odplačevanje obveznosti iz najetih kreditov - anuitete, zbirajo preko prispevka ob ceni komu-nalne storitve. To pomeni, da bo za leto 1980 potrebna korekcija tega prispevka, ki bo odvisna od višine najetih kreditnih sredstev v letu 1979 potrebnih za realizacijo programskih nalog in ki zapadejo v plačilo v letu 1980.
Pri tem pa gre za to, da bodo višji prispevki plačevali vsi občani Ljubljane, ne pa morda samo občani z območja, kjer je bila posamezna investicija realizirana. Iz tega ra-zloga korigiran višji prispevek uporabnikov ob ceni komu-nalne storitve ne bo rezultat oz. posledica izgradnje kana-lizacije na ogroženem območju, ampak posledica investi-cijskih vlaganj v komunalno opremljenost mesta kot ce-lote.
Zveza  komunalnih  skupnosti  na območju  Ijubljanskih
občin
Vodja strokovne službe: Stane Fatur, ing. I. r.
KRAJEVNA SKUPNOST IG
VPRAŠANJE postavljeno na 14. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 5. 1979:
Naša krajevna skupnost je prejela v letu 1976 sredstva v višini 80.000 in do danes ničesar več. Ker se v naši krajevni skupnosti še vedno srečujemo z problemom elektrifika-cije, predlagamo odboru podpisnikov samoupravnega sporazuma, da nam dodeli sredstva v višini din 100.000 za
elektrifikacijo kmetije Rebolj, ki je kot nekdanja partizan-ska postojanka do danes še brez elektrike. Preostanek vrednosti elektrifikacije, ki bo znašala din 200.000 bo krila krajevna skupnost ter krajani z lastnim delom.
Projekte imajo naročene, predvidoma jih bodo dobili v septembru.
ODGOVOR:
KS Ig ni v svoj letni plan za leto 1979 vnesla nobenega zahtevka za solidarnostna sredstva, kljub temu pa je od-bor podpisnikov na svoji 2. seji dne 5. 3. 1979 predlagal, da bi dobili 100.000 din solidarnostnih sredstevza dokon-čanje del na vodovodu Dobravica.
Vaše delegatsko vprašanje je bilo postavljeno v času javne razprave o predlogu delitve sredstev na osnovi pro-gramov in planov razvoja krajevnih skupnosti za leto 1979, zato je odbor podpisnikov to vprašanje obravnaval kot pripombo v času javne razprave in sprejel sklep:
da bo krajevna skupnost Ig dobila 100.000 dinarjev solidarnostnih sredstev za elektrifikacijo kmetije REBOLJ v kolikor bo dejanski priliv sredstev enak planiranemu. V kakšnem roku bodo ta sredstva dobili pa bo odbor lahko ugotovil šele jeseni, v septembru ali oktobru.
Predsednik komiteja
za družbene dejavnosti:
Anton Bregar, I. r.
32