Pariški list "Ordre” je lb. t.m. objavil na £rvi strani članek pod našle vok .• "Sakaj štirje niso mogli uspeti". V clfinku pou¬ darja, da deluje ‘britanska diplomacija- s polno »paro, da bi organizirala močan strateški obroč okoli Sueškega prekopa, tega križišča treh kon¬ tinentov. "To j c velik načrt’ 1 , nadaljuje "Ordre", "ki ga je prišel g. Bevin zagovarjat v Pariz Z To je tudi.globlji vzrok za neuspeh kon¬ ference štirih zunanjih ministrov • Navidezni cilj je bil pogodba z Italijo. Dejanski Sreaoz emiju. Dočakane*, je bil predvsem izboljšanje operiš6 britanskega imperija na Šibi ja, Trst:, narodnostno naš el o, pravica ko¬ loni j alnih narodov do svobode? Pojdite no! Južna Tirolska je nemška. In■ vendar ni usoda te dežele naletela na noben ugovor.'* List nadaljuje s prikazovanjem politike Vel.Britanije v Cirenajki, Sudanu, Palestini, na Cipr-u, prehaja nato na Uršljo in pra¬ vi; 'Tukaj se vse v 0O tlL i Ladaj*. Politika v Pršiji je v rokah Vel. Britanije, ki bo ostala tam vsem viharjem In plimam na vkljub. V voja¬ škem oziru je fiSlada na najboljši poti, .da postane resnišna trdnjava pod britanskim vodstvom. Vsa pristani.šča so v -rokah mornarice Nj.biit. veličanstva. » r , Izpraznimo Avstrijo, pravi ByrD.es.- Izpraznimo Bolgarijo, namigne Bevin svojemu ruskemu t-->/arišu. Toda komu je - v Londonu kdaj koli padlo na um, da ti govoril o evakuaciji Grčije*? Britanski utrdbeni krog na.Sredozemlju gre od Nalte pre¬ ko afriških in vzhodno.asijskih obal in preden sc zaključi mora preko Jadrana in Italije. Tu je naprej Albanija. Albanija nima "dovolj krotke vlade, vsaj za državo, katere, obal e prevladujejo, nad Otrantskim pre- 1 livem. Saradi tega je potrebno na pol prekiniti dipfcomatišne odnošaje ter izvajati trgovski in prehrambeni pritisk." "Grdre ' daljo poudarja: "Zar se tiče Trsta, mora biti to pristanišče na skrajni točki Jadranskega morja odprto anglosaškim mor¬ naricam. Tukaj postane okorelost Britanije nepopustljiva" Čeprav jo Trst naiavno izhodišče Srednje Evrope z italijansko večino v mestu,ki pa je. če pogledamo na celotno pokrajino, komaj kaj *vec kot neznatna manjšina, vendar ne sme po londonske« 5 stališču v nobenem primerit pri¬ pasti Jugoslaviji. Gospodarskih argumentov za to tezo ni, narodnostni argumenti so šibki in šepajo. Toda kaj nas te briga!« Britansko stališče narekuje samo strategija in interes imperija. In čeprav bi tvegali popolne onemogočenje sporazuma, se ,-e Angleži zagrizli’ in ne bodo popustili. Sicer so njihove čete še večine trdno vgueodene na področju in pripravljene na intervencijo bodisi preti vzhodu, bodisi proti sever, 1 - Italije, dežele, ki je že zvest .po- . -svojih okupator jev in katere Jadranska obala je do Baranta po- s majhnimi stražarskimi postojankami Ahdhrscve armade." List nadalju je, da sap,j a britanska diplpma-cija namesto o neznatni okupaciji egipl-ovnkega /jtk-olLja o nadomestili! v obriki ogromne-,- ga kroga političnih in strateških pozicij v palumesPu 2000 km »okoli •-Sueza. r '\ r ■ '0 ~i j r G O 1 3X13. Štev. 1C3. ----- Doreči glasovi, 24.V.1948. -Str. 2. "In kar je najhuje,nadaljuje »Ordre-g ' nvega Vel. Bri¬ tanija 2. vztrajanjem juri svojih zahtevah cela prelom mednarodnih, raz¬ govorov. v Liniji, v Palestini kot v Grčiji in Julijski Krajini ji^na¬ daljevanja začasne vlade ne more prinesti škode, kajti vojaško je do¬ bro v sedlu in upa, da je ne ho mogel nihče več vreči iz tega saani. List zaključuje; "Ede hi mogel jo vse™ tem zanikati konti¬ nuiteto, "povezanost in trmoglavost britanske zunanje politike, ne gle¬ de ha vlado, ki jo vedi. In kako more fee vedno vztrajati pri tej po¬ litiki, saj je tudi *na soodgovorna za nestabilnost in trpljenje sveta, če ni mogoče ustvariti miru?" V naših ^neh veliko pilejo in govore o izdajalcih, žal, da pogostoma oranote za izdajalce najpofetenejfee in najzvestejfee ljudi, medtem, ko poveličujejo kot vzore take može in žene, ki so v resnici izdajalci svojega krščanskega, doma, svoje domovine in Cerkve. Tako se nj čuditi, da mnogi sploh več ne vedo razločevati, kdo zasluži ime A izdajalca in kdo ne - in kaj sploh ta beseda pomeni. Ker želimo nafee br lee -■ pomenljivih rečeh poučiti ter jim pojme zbistriti, hi jim radi točno razložili, kdo je res izdajalec. V ta namen si nekaj izdajalcev pokličimo v spomin iz zgodovine. IZDAJALKO JUDA. V velike" tednu je spet stopila prav živo pred nas grda podoba najnesrečnejsega izdajalca Juda Iskarjcta, ki je izdal natega Gospoda Jezusa Kristusa za 30 srebrnikov. Tega moža je bil oezus izbral kakor ostalih 11 njegovih tovarišev sa svojega apostola. Določil ga je, da postane eden izmed prvih stebrov kraljestva božjega na zemlji. Zate ga je imel vedno pri sebi, ga poučeval o svo¬ jih namenih in mu razodeval skrivnosti božjih naukov, ki jih je vpričo njega Potrjeval z nečistimi čudeži. Poveril mu je celo posebno zaupno nalogo upravitelja apostolske zakladnice. Bil je torej mož, ki se je mogel ponašati s posebnim Jezusovim zaupanjem, in prijateljstvom.. In kako je Juda poplačal Gospodu to prijateljstvo in -za¬ upanje? - Položaj, ki ga je imel v apostolskem zboru, je iz pohlepa po denarju zlorabil v to, da je sovražnikom sa sramotno nagrado izdal kraj, kjer se je Jezus s svojimi'apostoli shajal, da bi ga oni mogli brez hrupa in kolik«r mogoče tajno zajeti. IZDAJALEC EFIALI, Izdajalce imenujemo po Judu večkrat judeže, a pravi¬ mo jim tudi efialti, - to pa po izdajalcu Grku kfialtu. Kb je namreč J h*tel perzi j skl kr sl j Ksikses 1. 480 pr. Kr. osvojiti Grčijo, so se mu Grki postavili v bran na Termopilskem prelazu. To po¬ sadko pod poveljstvom kralja Leonida so Kserksove čete divj e napadale, a zaman, kazalo je, da se ho vsa njihova sila razbila ob tem levjem, braniku. Tedaj se je načel izdajalec, ki mu je bilo ime Efis.lt. la je v upanju na velikf nagrado pokazal Perzom. prehod po gorskih noten v hrbet Leonidov! vojski, ki je bila tako do zadnjega moža pobita. * OTROCI - IZDAJALCI, Iz neke dežele, ki vodi že več desetletij najhujfei boj zoper Boga in njegovo Cerkev, čeprav ne vedno enake nasilne, smo večkrat brali in slifeali, kako se'celo otroci v so¬ li vzgajajo k borbi proti Bogu in njegovim vernikom, ob času najbolj divjega preganjanja so dopovedali otrokom, kako zaslužno delo napra¬ vijo, ako svoje verne s tari fee naznanijo oblaste--. In resnično je bilo nefeteto ljudi zaradi takih otročkih ovadb pobitih ali pa izgnanih v Str* 3. tev 103 ; joti aci glasovi, 2 4.V.1S46. --—--- najstrašnejša taborišča jalc To rii po in na trdo prisilno delo. Take otroke -izda- > s t anfKLa %>ožrefn&k' Jpdtehvc'®škainbjTbju. • ; muhi ki lav -VqJ.de ' • o not ointi- -o J*K TOREJ‘fzSAJdiSC? navedenih, primerov, ki splošno veljajo Ce iz za g$de vzorce- izdajstva, posnamemo bistvene dolečimo pravi pojem izdajalca in njegovega sramotnega KDU * .a. znake, lahko početja. Predvsem, označuje izdajalca napačen na^en, ki je navadno sebičnost v obliki, lakomnosti blaga ali pa tudi zapeljan fanatizem. ^ Zlemu namenu izdajalec neredko streže tudi z zlemi sredstvi in pote očki. "Odttrtl najgrša poteza na'-izdajalcu, ako *za svoje' nečedno delo zlorabi prednostno zaupanje, ki ga je užival v občestvu^ ? zoper katero se obra¬ ča po svoji" privrženosti, otrok n.pr. zoper družino in starše, duhovnik zoper Cerkev -‘in- škofa, odličen rojak zoper svoj narod, prijatelj zoper .prijatelja. Potemtakem bi utegnili določiti izdajalca takole izdaja¬ lec je, kdor iz sebičnosti izrabi svoj peložaj za to, da ljudi, s ka¬ terimi je zaupno povezan izroči krivični sovražnosti nasprotnih ljudi ali skupin. PRAVIČNA OBLAST. r. V tej opredelitvi srečamo še eno sestavino izdajstva, katere poprej nismo navedli, namreč poleg notranjega sebičnega namena tudi zunanji uspeh ali vsaj cilj njegovega dejanja, to je da ljudi, s katerimi je bil zaupna povezan, izroči krivični so¬ vražnosti nasprotnih ljudi ali skupin. Ta točka je v sodobni družbi ki je tako tem več razjasnftve, či ,vi bolj se vsevprek * usor - Jc ~ ^--ji— t- -vu— zelo. zmedena, in. razrvana, posebne pomenljiva in j? ah te eva ih vsiljuj e to naj- ;dnej:še zmote in. prevale družabnega sožitja,* •• t ' ' Tem.eijira. resi&ca je„, r da je vsa socialno: rblast ed Boga. čim se* katera oblast docela* odtrga'od'Boga, ostane sama pest. Odtod nujUjO sledi, da mora biti osnova vsakemu (jn^-žabnemu redu b o ž j postav nom pa tudi cti. ? P o n z 'T t v n e, v n o ki pr; Al je vodil* vsemu človeštvu, kristja- razodeta. Krivične s« tojej ;ganjajo ljudi zaradi nazorov ali dej it j predvsem tiste oblasti, ki se ujemajo z božjimi ir cerkvenimi postavami ali pa jih te celo zahtevajo. Ovnjati ljudi zaradi takih dejstev oblastem tiste vrste,je izdajstvo, greha. je oblast, ki je jako podobno Judeževemu in je očitno zelo velika pre- -' Važno j e oseba ali torej v ocenjevanju izdajstva, skupina, kateri kdo koga ovadi, da se razloči,ali pravična ali ni Lkakor namreč ni izdajalec, kdor pravični oblasti naznani človeka,ki ir ebiast zato tu- kdo lastnega bra¬ da obvaruje družbo N je s svojimi zlodajstvi družbi škodljiv. Saj je vendč kaj, da čuva javni" red in varnost državljanov. Ce bi ta ubijalca ali Razbojnika izročil prayicni oblasti, škode,'bi nikakor ne.bil izdajalec v^ slabem polenu, ampak hvalevreden mož, # ki osebne koristi in družinsko čast žrtvuje skupnemu blagru. Seve¬ da bo kristjan po evangeljskem nauku prej poskusil druga sredstva, n.pr. in svarila, preden bo klical oblast.' Danes pa doživljamo^ da komunistična partija stažev, katere geni za sab*. opomine s čredo pri¬ jemlje v zakup vse pravico, - vse poštenje in vso ljubezen do domovine. Kdor po svoji vesti služi domovini dru¬ gače, ( Jot komunisti predpisujejo, je izdajalec, ker je menda komunizem edina rešitev- slovenskega naroda. Ker pa ifn.amo kristjani ravno komuni - sem za najpfgubnejšega sovražnika kakor vse družbe, tako še posebno naš ega,, malega naroda, zato je nujho, da nas komunisti in njih tisk vse vprek 'psuje je za izdajalce. Zgodovijia pa tfe povedati, da sme kristjani Štev. 103- Domači glasovi, 24 * V. 1946 str nesebično služili domovini, ko ‘še komunistov nikjer ni bilo, ali pa so bili 'innogi izmed njih zlasti na Primorskem - brni fašisti. In ko bo komunistični bahavi feunder davno izginil, bomo slovenski kri¬ stjani pod vodstvom kat«lriške Cerkve naprej v stoletja - slovenski narod. * - se Ta dejstva' prevdari in ne igraj besedo izdajalec] Saj bi bila obupna sramota za slovenski narod, ko bi mel res na sebi to¬ liko izdajalcev, k*liker -mi jih hočejo naprtiti k«*unis'ti slovenskega rodu. .Izkusimo pa, da najrajši očitajo izdajstvo drugim .prav tisti, kateri so sami vsak hip pripravljeni menjati prepričanje in zastavo- ter druge izdajati za judečeve groše. Bodimo torej'zvesti Bo^u, Cerkvi, domovini, krščanskemu- domu in vsem, 3 katerimi nas je božja previdnost združila v kako Bogu dopadljivo skupne st , dele in besedo, izda-jsl stva - pa pustimo nasprotni¬ kom. " .Tako je 2* ma ja zapisal*'katoliški, tednik ''Slovenski Pri- •mo.reo H -, ki izhaja v Gorici. ’ ' . IZ SLOVENIJE. Komisij'a za ugo¬ tavljanje vojnega dobička v Šiški v Ljubljani je razpravljala pro¬ ti. naslednjim'vojnim dobičkarjem;- Xalinškyju Joži, trgovina s čevlji , Pirnatu Leopoldu, čevljar ju, Ter¬ lepu ' r atiji, kovaču in kolarju.' Dalje so razpravljali proti na- • el e on ji-t v o jnip .doki 6kax j en u Sve- čarna Pax, kopač in Stel9(12$H 393 din) , Konzumna zadruga za ljubljan¬ sko okolico (37.014 din), Alp ek o, gr ib. industr. družba. ( 1 , 332 .46 8 dih) ; Opeka, del. z o. z. (26 9. 9 32 dinj . V LJU13jJAKX .no ustanovili Državno gostinsko podjetje Slove¬ nije "Turist kotel 4, ki je prevze- 3 io v upravo sledeče gostinske o- brate v Ljubljani: hotel, ka Tr arnm in restavrrcijo ; 'Grand hotel Union-', hotel in i e stavraci j o St-rukel j ", restavracijo in buffet •■'Slamič" ter bu f f e t "Slon”. ' ''LABINA GRADI ZEIEZNltO. Slo¬ je en ski poročevalec od 16,. maj a pi¬ še, da "je mladina Jugoslavije pričela svoje največ je. tekmovanje, k o j e l.ira j a z a s t a vil a sv oj e sile za gradnjo mladinske železniške proge Brčlco-Bancviči. Ta železniška proga bo' v celoti delo naš,e mlade generacije, ki 'smatra ‘za svojo dolžnost, dograditi to progo do 1 e LLnje jeseni v vsej dolžini -95 km. j Z ,;,mlnjo tega nasipa je pri¬ čela mladina niške brigade,ki so se ji pridružile še po ena voj¬ vodinska, už-iška in .slovenska brigada. 200 JUGOSLOVANSKA OTROK j e -7. maj a o ipo toval o v Švice. L a pobudo švicarskega Odbora s a -pomoč Jugoslaviji so odpotovali na zdravljenje v Švico. Stroške za zdravljenje b«do skupno nosiii Odbor za pomoč Jugoslaviji, Švi¬ carski Rdeči križ in "Švicarske daril«”. Odpotovali # so s posebnim, vlakom Rdečega križa. VLADA SLOVENIJE je JO. a- prila 1946 sklenila izplačevati* obveznosti iz časa narodno-osve- bodilne vojne. Po načrtu, ki ga t je izdelalo ministerstvo za fi¬ nance) bo v najkrajšem času - ta¬ ko piš© Slovenski poročevalec - bržkone do 30. junij a»izplačan prvi obrok v znesku pOJAilj-- jonov dinarjev. Tečaj izplače¬ vanja je bil določen tako, la b« za .blago jizrbčeno v .letih .1941 ii|. 1.9.42,- plačala republika za vrednost 100 lir 100 dij^. V na¬ slednjihpletih, pa se bo to raz¬ ni e r j e o ds t o tno , sni« ai n. A . . . UVRLI SO: Leopoldih© Šimr!o- vec - Grabi o vi c Karija ; Račic, soproga krojač-aj ''arija 'faknšfek,- upok.tob.tov; vsi iz: Ljubljane.