Palästinalied
(Oswaldu von Wolkensteinu, XV. stoletje)
1
Brž, turisti, v Palestino,
da očistite se grehov!
Pridite v Palestino,
kopno tisočerih kregov.
Ako vmes ni bil sam zlomek,
tam sam bog postal je človek,
bojda bog postal je človek.
2
Na križ nergača so razpeli,
ude mu na tram pribili,
alelujo so si peli,
posel s tega naredili.
Jani Kovačič
Pete pesmi
(Za Blejski misal)
678 Sodobnost 2018
Sodobna 
slovenska 
poezija
Zdaj so pač drugačni časi –
smrt hitreje se oglasi,
z brzostrelko nas zdaj stráši.
3
Slišiš, joče Palestina,
opoteka se krvava,
dom postaja ji tujina,
bleda mati razoglava.
Sliši se siren tuljenje,
sliši se žena rotenje,
sliši dece se ihtenje.
4
Kje ste angeli nebeški?
Kje so vaše rajske trombe?
Kje je srd in gnus človeški?
So ostale nam le bombe?
Je živeti vedno huje,
če le zlo dobiček kuje,
če le zlo se nagrajuje.
5
Smisel naj ima življenje,
da bom videl Palestino
v blagru, v miru nje cvetenje
in pozabil bolečino.
Naj ljudje spokojno spijo
in se deci veselijo
in se deci veselijo.
679Sodobnost 2018
Pete pesmi Jani Kovačič
Po smrti se živi
(Wolfu Biermannu, XX. stoletje)
1
Je pred smrtjo možno sploh živet?
Je res treba za živet umret?
Življenje? Čému je namenjeno?
Si ves zgubljen, ker je precenjeno?
Saj tako preteklost nas uči, 
le po smrti človek zaživi!
2
Jezus, šèle ko je iz groba vstal,
veš, tedaj življenje je spoznal.
Doklèr živél je tukaj med ljudmi,
nikdàr užil ni tolikih časti.
Zlati nauk vsem ljudem sledi: 
se šelè po smrti zaživi!
3
Revolucija, romantika
in Svoboda – vsa razgaljena;
spokojno slika v Louvru zdaj visi,
kako se za prostost, ponos bori;
navdihuje mlačne nam ljudi:
da po smrti se zares živi!
4
Prestrašeni so trepetali,
da ni pravic, so šepetali.
Diktator šèle mrtev zaživi,
680 Sodobnost 2018
Jani Kovačič Pete pesmi
kot smisel in kot smoter prejšnjih dni;
bolj je živ, kot bil je njega dni.
Da, po smrti se zares živi!
5
Vsak je svojih rabljev grenki sad,
kdo na to se ne zgovarja rad?
In ko mu ga na koncu vzame smrt,
je mučenec prav vsak potrt in strt.
Saj s tem meri čas, ki ga več ni,
res, šelè po smrti se živi!
6
Kdor se ni rodil – ne more vmret,
je takó zaenkrat na tem svet.
Je res, če hočeš vmret, moraš živet,
ni téga pametnim težko dojet:
kdor nikoli niti živel ni,
ta po smrti têžko da živi.
7
Histerija, panika, obup,
srd, ne jok in vsi afekti vkup,
nam tega nauka žal ne spremene:
ljudje šele po smrti zažive.
Res, bilò bi bolje, to se ve,
da živi se, preden se umre.
681Sodobnost 2018
Pete pesmi Jani Kovačič
Tèmna
(Istrska)
1
Zunaj dežuje.
Okno odpri, oče!
Naj mi dež zmoči obraz,
da ne bo níhče opazil 
teh grenkih solzà.
2
Zunaj je mraz.
Vrata odpri, mati!
Naj me zmrazi do kosti,
da ne bo níhče opazil 
zmrzlega srcá.
3
Zunaj je tèma.
Luč ugasni, sestra!
Naj me požre mrak noči,
da ne bo níhče opazil 
ugrizov podgán.
682 Sodobnost 2018
Jani Kovačič Pete pesmi
Grande famine
(Psalm)
1
Vremenska napoved za otroke:
strah, stiska, žalost in skrbi.
Srh, obup in lakota.
Vojna, srd postaneta
breme vsakdanjih ljudi.
Kamor koli, vedi, greš, 
sodra zbije vse po tleh,
nič ne ostane od ljudi.
Vremenska napoved za otroke:
v pravljicah se vse umiri.
2
V ujmi, neurju si gradimo
novi Babilon za ljudi.
Svet bomo popravili,
novega napravili,
iz groze se pravljica rodi.
Tolikokrat že do zdaj
uspelo ni nam kdo ve kaj –
tešemo spet lestve za ljudi.
V ujmi, neurju spet gradimo
pravljice za nove ljudi,
3
Vremenska napoved za otroke,
vremenska napoved za ljudi:
vse pretežno žalostno
z ujmami poplavljeno,
vsakdanja napoved za ljudi.
683Sodobnost 2018
Pete pesmi Jani Kovačič
In ko časi težki so,
stisnimo se, bolje bo;
morda pa še kaj napravimo.
Vremenska napoved za otroke:
v pravljicah nič nemogoče ni.
684 Sodobnost 2018
Jani Kovačič Pete pesmi
Balada o Uršuli
(Balada o Urši Mandlovki, sedemnajstletni detomorilki, ki so jo 22. oktobra 
1766 na Friškovcu v Ljubljani pogubili)
1
Je stala pred velbanmi durmi cerkvenmi
Uršula bosa pod slamnato krono,
v cajni na prsih je dete dojila,
svečo gorečo v rokah je nosila.
So mati siroto, še neporočeno,
zmérjali, pljúvali, z batino bili,
ker junfer zaklad je – v eksempel deklétam
stala je Urša pred durmi cerkvenmi.
2
Zlomila se Uršula revna in žála:
“Ôvbe, v strašân sem te svét porodila,
ne morem te čuvat, ne branit, ne hranit,
peza pretêžka za dêkle negodno!”
Ječala, v obupu lase si ruvala!
V reki je detece malo utopila,
s solzámi krstila, s solzámi kropila.
To je storila tam Uršula žála.
3
Biriči so v vózo zaprli jo, v tranči
reva premlada leži vsa krvava.
Po redu maléfičnem so ji sodili,
kazen strašná detomoru pritiče.
Jo dati na pranger, zadavit, utópit?
Živo zakôpat in kol zabit skóznjo?
“Obglavit takojci!” razsodil je rihtar.
Piha ledéno in zébe v tranči.
685Sodobnost 2018
Pete pesmi Jani Kovačič
4
Ko só jo na Friškovc gnali biriči,
vpili ljudje so vprek in jo kamnali;
do Rótovža grozna povorka dospela,
mimo Šentjanža, Šentpetra prispela.
Ko frajman z žarečim jo drogom je spekel,
vsakič drhal je glasnó zarjovela,
saj muka, martirij ljudi iz nas dela!
Vé se, na Friškovc oblast so biriči.
5
Prišlí so do Friškovca, mesta morije.
“Frajmana, Uršula, zá moža vzémi!
Da rešiš se!” Urša pové vsem takóle:
“Tako življenje ni vredno živeti!”
Ji frajman odsekal je roko pregrešno,
jok in vriskájne svoját koj prevzáme,
ko glavo ji preč da, drhal ponori vsa;
kájti je Friškovc naš mesto morije!
6
Kje plašč je, kje barke so Ursule svete,
da dušo Uršino rešijo peze?
So angelci morda spet krila zgubili,
ko na pomágaj je Urša prosila?
Ljudje, ki le božje postave žebrate,
kimate ves čas, češ pravda je taka,
še mar vam otrok ni, raj hočete zase.
Ní bark za vas, ni od Ursule svete.
686 Sodobnost 2018
Jani Kovačič Pete pesmi