A KTUALNO VPRAŠAN JE Pred nami je nova sezona ideološkega «n splošno izobraže\'alnega dela. Gre za politično - ideološko vzgojo, kot tudi za raznovrstno splošno izobraževanje državljanov, da z raznimi dopolnilnimi šolami, tečaji, seminarji ali na drug način pridejo do osnovnega znanja, ki jim je potrebno pri njihovem delu. Že lani, pa tudi v prejšnjih zimskih sezonah skoraj ni bilo društva in sindikalne organizacije, ki ne bi organizirala tega ali onega tečaja. Letošnja sezona obeta še pestrejšo in plodnejšo dejavnost. Zlasti so živahne priprave za študij Programa ZKS. Toda pri vsem tem izobraževalnem delu, razen študija Programa ZK, ki ga organizirajo občinski komiteji, so razpoložljive sile preveč razbite, neenotne. V Kranju je na primer predviden jezikovni tečaj iste vrste kar na treh krajih. Iste tečaje na primer organizirajo izobraževalna sekcija »Svobode« in sindikalne podružnice v kolektivih. Podobnih primerov je več v vseh naših industrijskih središčih. Posledica tega pa je, da so predavatelji, ki jih je že tako premalo, še bolj obremenjeni. S pravilnim sodelovanjem v okviru občin ali krajevnih središč bi se dala vzpostaviti enotnost, ugotoviti skupne potrebe in želje ter skupno razporediti razpoložljive sile: predavatelje, prostore itd. Tako koordinacijsko telo v okviru občine — Izobraževalni center, deluje doslej samo na Jesenicah. Dvoletne izkušnje njegovega dela kažejo, da se z vskladenimi silami lahko doseže veliko več kot sicer. To jesen se pričakuje, da bodo oživeli taki organi tudi v drugih občinah. Toda njihova dejavnost, bo vsaj v začetku, odvisna predvsem od vsestranske pomoči množičnih organizacij in zlasti SZDL. Hkrati pa so občinski ljudski odbori dolžni gmotno podpreti te centre in imajo zato tudi določena sredstva. AKTUALNO VPRAŠANJE TRIJE JESEiNlSKI NEBOTIČNIKI Tri štirideset stanovanjske stolpnice na Jesenicah so ie pod streh« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO lETO XI., ŠT. 75 — CENA DIN 10.— KRANJ, 29. SEPTEMBRA 195« Razpre oa o polletnih obračunih gospodarskih organizacij N apake, ki jih s skupnim organizacij v č - drugje premalo delom vodstev, delavskih svetov in političnih podjetjih ne bo težko odstranili Ugotovitev komunistov v Železarni Jesenice ZASTARELE lil« Analitične ocene še niso popolne - Zgolj strokovnost ne zadošča - Preveč in premalo delavcev - Zakaj ie padla proizvodnost KRANJ, 27. SEPTEMBRA. — Danes dopoldne je bil na Okrajnem ljudskem odboru v Kranju sestanek tovarniških in občinskih komitejev ZKS. Na sestanku so razpravljali o rezultatih polletnih obračunov gospodarskih organizacij. O tem je uvodoma govoril presednik Okrajnega sindikalnega sveta Andrej Verbič. Razgovoru je prisostvoval tudi sekretar OK ZKS France Popit. Po mnenju tovariša Verbiča z rezultati poslovanja gospodarskih organizacij v prvem polletju letošnjega leta ne moremo biti povsem zadovoljni. Zlasti se v tem obdob- ju opaža preveliko zaposlovanje novih delavcev in premajhen po-rast delovne storilnosti. Odraz pretiranega povpraševanja P° delovni sili, je fluktuacija delovne sile. V prvem polletju letošnjega leta je preko 4.000 delavcev Henjalo službo. To vsekakor ne Vpliva pozitivno na produktivnost, na disciplino v podjetjih itd. Zategadelj je povsem upravičen sklep *°ora proizvajalcev OLO Kranj, da Se tisti, ki bodo samovoljno zaputili podjetje, ne bodo mogli za- poslovati tam kjer bodo hoteli, marveč samo v tistih dejavnostih, kjer delovne sile primanjkuje. Medtem ko je v industrijskih podjetjih zaposlenih preveč delavcev, jih v kmetijstvu, gradbeništvu in gozdarstvu primanjkuje. Zanimivo je, da se ljudje iz kmetijskih področij raje vključijo v industrijo, kot v zgoraj navedene proizvodne panoge. To predvsem zato, ker je delo v industriji — vsaj po njihovem mnenju — manj naporno. V prihodnje bo treba delavce usmeriti predvsem v kmetijstvo, gradbeništvo in gozdarstvo. Delovna storilnost v okraju je v prvem polletju narasla samo za 2,5 %, medtem ko perspektivni Priprava za Teden otroka 6. oktobra se bo začel Teden otroka. Ob tej priliki čakajo nas Vse velike naloge. V povojnem obdobju je bil sicer na področju družbene skrbi za otroke narejen Precejšen napredek, vendar pa se s tem 7ie moremo in ne smemo Zadovoljiti. Veliko je "se pomanjkljivosti in slabosti in prav 1Qy da vzgoji in skrbi za nase najmlajše posvetimo v Tednu otroka toalo več pozornosti. Komisija za varstvo matere in otroka pri Svetu za zdravstvo in socialno varstvo OLO Kranj je na torkovi seji sestavila program *a delo v Tednu otroka. Ta načrt dela pa bi moral biti samo zače-tek temeljiteje skrbi družbe za Ha*se mlado pokolenjc. Svet za zdravstvo in socialno v<*rstvo OLO je predložil, naj se v Tednu otroka ustanovi »Sklad *a varstvo otroka« pri občinskih vndskib odborih. Sredstva tega sklada naj se uporabljajo v okvi-rJf stanovanjskih skupnosti, ki bodo morale prevzeti na svoje ra-^c precejšen del skrbi za otroke. ^ novih naseljih bo treba zgra-d\ti zavetišča za otroke zaposle-mh staršev, igrišča, prostore za sestajanjc pionirjev in njihovo dc-'° v najrazličnejših krožkih, mlečne kuhinje itd. Zaposleno ženo je treba razbremeniti tudi z Ureditvijo potrebnih trgovskih lokalov, treba bo razviti najrazlič-*1e)so uslužnostno dejavnost — Pralnice, likalnice, krpalnice itd. Potrebno bo pristopiti k izva- janju ukrepov za izboljšanje rej-niške službe, ki je še premalo razvita. S posebno anketo Sveta za zdravstvo in socialno varstvo1 bodo ugotovili sedanje stanje rej-niške službe, njene potrebe in težave. Mlečne kuhinje v Šolah so za pravilen telesni razvoj otroka zelo važne. Te kuhinje povsod še ne delujejo tako kot bi bilo potrebno. S pomočjo oddelka za šolsko higieno pri OHZ bo Svet za zdravstvo in socialno varstvo pregledal šolske mlečne kuhinje in na osnovi zbranih podatkov predlagal, kako naj se stanje izboljša. Zdravstveni domovi bodo pričeli z zbiranjem podatkov o naglušnih otrocih. V okviru republike bi ustanovili, če bo teh otrok dosti, poseben zavod, v katerem bi jih zdravili, da ne bi popolnoma oglušeli. Za medicinske sestre bo organiziran seminar iz najosnovnejše ortopedske telovadbe. Tečajnice bi potem vodile ortopedsko telovadbo po šolah. Da se ne bi dogajalo tako kot lani, ko so zdravniki poslali veliko otrok v kolonije z nepravilno indikacijo, bodo letos določali otroke za zdravstvena letovanja ie pri Šolskih sistematičnih pregledih. Nalog, ki se jih bo treba lotiti v Tednu otroka, je precej. Sleherni državljan je dolžan, da napravi nekaj za mladino. at družbeni plan predvideva letni dvig delovne storilnosti za 7 '/o-Vse kaže, da vodstva podjetij in politične organizacije v podjetjih, še niso dojele, da ue morejo pričakovati bistvenega izboljšanja standarda brez povečane storilnosti. Res pa je nadalje tudi, da obstoječi gospodarski predpisi vsaj v večji meri ne stimulirajo k dvigu delovne storilnosti. So nekatera podjetja, kjer posamezniki zatrjujejo, da se pri delovni sili res ne splača štediti. Prav taka gledanja povzročajo precejšnje težave. Ljudje, ki to govorijo namreč ne pomislijo, da zaslužek še ni vse, kar moramo dati vsakemu novemu delavcu. Tu je nadalje treba še precej sredstev za stanovanje, usluž-nostne obrate, komunalni standard itd. Če tega ni, potem vsak na novo zaposlen delavec zmanjšuje obstoječi standard že zaposlenih delavcev. V podjetjis so se v prvem polletju letos pojavile tudi druge težave. Po podatkih, ki so razvidni iz poročila Zavoda za plan, se je v tem obdobju za 2,5 % slabše izkoriščal delovni čas, kot v istem obdobju prejšnjega leta. Narasle so tudi bolestnine, obratne nezgode itd. Mnoga podjetja imajo precejšnje težave z organizacijo dela. Anketa, ki je bila izvedena v štirih podjetjih, je pokazala, da je od 20 do 40 % delavcev nezadovoljnih z organizacijo dela. Mnogokrat poslabšuje odnose med ljudmi v podjetjih napačna tarifna politika. O vsem tem pa sindikalne organizacije, organizacije ZK in često-krat tudi delavski sveti, niso dosti razpravljali. O tem bo treba razpravljati v prihodnje. Ce bodo v drugem polletju odstranjene naštete pomanjkljivosti, bo bilanca ob koncu leta vsekakor ugodnejša. -ik Komunisti, člani tovarniškega komiteja ZK v Železarni Jesenice, skupno jS sekretarji osnovnih organizacij, so pred kratkim obravnavali nekatere najvažnejše probleme v podjetju. Pretresali so dosedanje delo pri analitični oceni delovnim mest, plačni sistem, delovno storilnost in investicije družbenega standarda, ki naj čimprej izboljšajo življenjske pogoje delavcev. Seveda so ta vprašanja teko obsežna in važna, da so morali razgovor o vsem tem nadaljevati na dveh sestankih. Zaključke in ugotovitev, ki so jih nakazali komunisti, bodo sedij morali narediti samoupravni organi v podjetju. KLJUB SLABOSTIM — NAJBOLJE Ko so govorili o analitični oceni delovnih mest, so komunisti iz raznih oddelkov Železarne povedali, da je le-ta povzročila razne težave, ki jih bo kazalo odločneje reševati. Ocena je na primer nekje pokazala, da delovno mesto ni tak« zahtevno in težavno kot je bil« prej upoštevano. Delavec bi moral po uveljavljanju analitične ocene torej na drugo delovno mesto, oziroma bi dobil nižjo tarifno postavko. Takih primerov ni veliko, vendar zaslužijo pozornost. Doslej s« bili vodje oddelkov premalo odločni, da bi take primere sproti tolmačili in urejevali. Nekateri pred-delavci so tudi nepravilno tolmačili delavcem, da točke pri analitičnih ocenah ne bodo vplivale na višino prejemkov, kar je napačno. Tehnično vodstvo v podjetju na sploh, kot so ugotovili, bi lahko v pojasnjevanju takih stvari naredilo dosti več. Kaže se premalo smelosti, da bi delavcem odkrito povedali tudi to, kar posameznikom trenutno ne bo všeč. (Nadaljevanje na 6. strani) USPEL ZBOR VOLIVCEV S starimi stroji ne gre Na Jesenicah so ustanovili drugo stanovanjsko skupnost V četrtek, 25. septembra zvečer je bil pri Jelenu na Jesenicah zbor volivcev terenov Ukova, Sava in Groblje. Volivci, ki se jih je zbralo preko 200, so živahno razpravljali o organizaciji stanovanjske skupnosti za spodnji del Jesenic in o nekaterih drugih problemih terenov. Po razpravi so izvolili 33-članski svet stanovanjske skupnosti. Tako je bila formirana že druga stanovanjska skupnost na Jesenicah. Prvo so pred dobrim mesecem ustanovili na Plavžu. Po podatkih, ki smo jih dobili na Občinskem odboru SZDL, je stanovanjski svet na Plavžu že pričel z delom. Usta- NOV OBRAT TOVARNE »ISKRA« Poslopje nekdanje Tkalnice v Otočah je trenutno prazno. Zadnje stroje so v petek, 26. septembra, prepeljali v Zapuže, ker sta se podjetji »Sukno« in Tkalnica združili. V praznem prostoru pa bodo v bližnji prihodnosti spet zabrnell stroji — »Iskra« iz Kranja bo uredila tu svoj obrat. novili so pionirske svete, sedaj pa pripravljajo ustanovitev nekateri« uslužnostnih servisov. Na četrtkovem zboru volivcev so govorili tudi o preskrbi prebivalstva na Jesenicah. Kritizirali so sklep pekarne, da s 1. oktobrom ne bo več pekla prinesenega kruha. Na splošno zahtevo bo pekarna morala ta sklep seveda preklicati. Kritizirali so tudi nekatera negativne pojave v trgovinah, predvsem neenake cene. Precej iso razpravljali o ustanovitvi pletilstva na Jesenicah. P« nekaterih predlogih, naj bi namreč občina odkupila od privatnika, ki je imel že pred vojno na Jesenicah pletilsko obrt, stare stroje v vrednosti okoli 3 milijone dinarjev. Ker bi morali ob nakupu plačati še 100% davek, bi se stroji podražili kar na 6 milijonov dinarjev. Mnogi pa imajo resne pomisleke, če bi se to sploh splačalo. Stroji so namreč zastareli, razen tega pa že nekaj let ne obratujejo. Obrat, ki bi posloval s takimi stroji, skorajda ne bi bil rentabilen. Ker so se širile tudi govorice, da bo pletilstvo na Jesenicah prevzela tovarna pletenim in nogavic »Almira« iz Lesc, sm« se obrnili na vodstvo tega podjetja. Tam pa so nam povedali, da na ustanovitev pletilstva z zastarelimi stroji na Jesenicah sploh ne mislijo, ker stari stroji niso več rentabilni in imajo sami v obstoječih obratih velike težave pri obnovi strojnega parka. Kaže, da bo treba začeti razmišljati o ustanovitvi pletilstva na Jesenicah z druge plati. 2 Giaa Gorenj tke. KRANJ, 29. SEPTEMBRA 1958 LJUDJE IN DOGODKI NOVA VLADA V LIBANONU OPOMIN 17. septembra je v hirošimski bolnišnici, posvečeni žrtvam atomskega bombardiranja, umrla 43-letna Kuzuko Murata. To je že dvajseta žrtev, ki je v tem letu umrla za posledicami atomskega bombardiranja v 1945. letu. NAČELNA KRITIKA Glasilo organizacijskega komiteja Zveze ruskih pisateljev »Literatura in življenje«, je zahtevalo v zadnji številki od humorističnega časopisa »Krokodil«, da razširi svojo temaitiko tudi na tako imenovani revizionizem. S tem v zvezi je v časopisu rečeno: »Krokodil slabo obravnava kopico aktualnih živ-ljenskih pojavov. Tako na primer koncentrirani ogenj patirične kritike še ni zajel tako opažen in važen cilj kot je sodobni revizionizem«. »Literatura in življenje« menda pozablja, da funkcijo »Krokodila« v tem pogledu že kar dobro opravljajo ostali časopisi. MRAČNA TAKTIKA Znani ameriški komentator Walter Lippman je v eni zadnjih številk »New York Herald Tribune« komentiral dogodke v formoški ožini in s tem v zvezi razgovore med ameriškim in kitajskim predstavnikom v Varšavi. S tem v zvezi je napisal tudi tole: »Ker so Združene države Amerike dale Čangkajšku pravico veta glede kakršnegakoli političnega sporazuma na tem območju, pravzaprav nimajo kaj razpravljati s Pekingom . . . Metoda, s katero poskuša Čangkajšek, da bi nas vpletel v spor s Kitajsko, je v prizadevanju, da nam dokaže, da se blokada Kemoja lahko razvije parno z bombardiranjem kontinentalne Kitajske . . . Ne dovolimo, da nas vplete v to!« Brez komentarja. NEZAUPANJE Britanski časopis »Dailv Express« je prejšnji ponedeljek objavil sporočilo, da bo Velika Britanija še »aprej izvajala poizkuse z vodikovimi bombami. To •dločitev je list utemeljeval s tem, da so Združene države Amerike zelo impresionirane z napredkom, ki jih je Velika Britanija že dosegla na tem področju — in je torej treba zaupanje opravičiti. Ob koncu pa je časopis pripisal še tole: »Vlada se je odločila, da vsaj še mesec dni nadaljuje s poizkusi na Božičnih otokih za primer, če se bo konferenca o prenehanju atomskih poizkusov končala neuspešno.« Vprašanje je, kako naj se ob tolikšnem nezaupanju uspešno zaključi razgovor o prepovedi poizkusov z atomskim orožjem! ABC PRVA LASTOVKA Ameriški znanstvenik Henry L. Richter je izjavil, da lahko zasleduje podatke o kozmičnem sevanju, ki jih daje sovjetski Sputnik III. Na nedavnem zasedanju posebnega komiteja Mednarodnega geofizikalnega leta, mu je namreč sovjetski znanstvenik dr. Aleksander Čudakov dal potrebna napotila, ki mu omogočajo priti do celo zanimivih podatkov. To je nedvomno pomemben korak h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je današnjemu svetu tako potrebno. Žal pa verjetno tudi tu velja ljudsko reklo: da prva lastovka še ne pomeni pomladi! IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK TEL. UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE St. 475 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 807-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V začetku oktobra nekaj dni nestalno in hladnejše vreme. Pozneje spet daljše razdobje lepega vremena. Komaj dobri trije meseci so pretekli, odkar so v Libanonu izbruhnili dogodki, ki so se razvili v eno izmed najhujših bližnjevzhod-nih kriz. Prihod ameriških čet v to deželo in angleških v bližnjo Jordanijo, je izzval nevarnost, da bi izbruhnil vojni spopad, ki bi se utegnil razviti v novo svetovno vojno. Toda, brž ko se je stvar nekoliko pomirila, je spor okoli formoške ožine preglasil libanonske afere in jih potisnil v ozadje, tako, da smo skoraj pozabili nanje. Združeni narodi so sicer v avgustu določili pota, ki naj bi privedla do rešitve v libanonskem problemu, a zadeva ni napredovala, kakor bi si želeli. Ameriške in angleške čete so danes še vedno tam, kjer so bile in prav njihova prisotnost nenehoma ustvarja nevarnosti za nove zaplete. V preteklem tednu je bilo v Libanonu spet vse nemirno. V glavnem mestu Bejrutu je prišlo do spopadov, ki so zahtevali več desetin človeških žrtev. Povod za nemire je bil pravzaprav datum, ki bi bil moral prinesti mir v libanonsko državo, namreč dan, določen za prevzem oblasti s strani novega predsednika, generala Še-haba. Ta je takoj podpisal tri važne ukrepe: sprejel je ostavko prejšnje vlade, izdal pooblastilo znanemu vodji opozicije Rašidu Karamiju za sestavo nove vlade in ko je ta dal predlog v podpis, je odobril tudi novo vlado. Tako ima Libanon novo državno vodstvo. Osovraženi Šamun je zapustil predsedniško mesto, čeprav si je do zadnjega prizadeval, da bi ga zadržal. Pred volitvami je skušal spremeniti ustavo tako, da bi lahko nadaljeval predsednikova-nje, toda libanonsko ljudstvo mu je na volitvah prekrižalo račune. Obsodilo je njegovo politiko, ki je bila izvor nemirov in pozneje povod za tujo intervencijo. Novi predsednik vlade je izjavil, da namerava zahtevati umik ameriških čet. Več kakor jasno je, da je prav bivanje tujih vojakov, ki naj bi »varovali« red v Libanonu, eden izmed glavnih izvorov za napetost in neurejene razmere, hkrati pa tudi nerešeni mednarodni problem, ki v sedanje vzdušje ne prinaša nič dobrega. Ureditev razmer v Libanonu je izključno notranja libanonska zadeva in tuje čete nimajo prav nobenega vzroka, da ostanejo tam. Nasprotno, predvsem njihova prisotnost daje po-tuho tistim reakcionarnim elementom, ki za vsako ceno hočejo plavati proti toku in držati deželo daleč od politike, za katero se je na zadnjih volitvah odločilo liba- nonsko ljudstvo. Danes ni nobenega dvoma, da Libanonci hočejo vzdrževati solidarne in prijateljske stike z ostalim arabskim svetom in da ga od te poti ne bo odvrnila nobena tuja »pomoč«. Nova vlada je v tem smislu že začela delovati in kaže, da bo slej ko prej uspela, seveda, če bodo za to ugodne tudi mednarodne razmere. Libanon je majhna dežela in ima toliko prebivalcev kakor Slovenija. Neodvisnost si je pridobila leta 1941, a kolonialne čete — francoske — so jo zapustile šele po zadnji vojni. V svojih mejah nima naravnih bogastev niti kake razvite gospodarske veje, a si je s pristaniškimi, prometnimi, bančnimi ter trgovskimi posli kmalu pridobila važno vlogo v tem delu sveta. Kakor sodijo,, je dosegla dokajšnjo stopnjo napredka, če jo primerjamo z deželami v nerazvitem arabskem svetu. Nasprotje med vladajočimi krogi in željami ljudstva je dobilo svoj izraz v znanih julijskih dogodkih, ko se je začela kriza z izvolitvijo novega državnega poglavarja. Fuad Šehab je zdaj prevzel oblast. Nova vlada in novi predsednik republike imata v današnjem položaju težavno, a nikakor ne nerešljivo nalogo — namreč, da povrneta deželi red in mir. v nedeljo smo zabeležili PROSLAVE V CERKNEM SE JE UDELEŽILO OKOLI 5000 LJUDI Cerkno, 28. septembra V Cerknem je bila danes velika svečanost ob 15-letnici ustanovitve slovenske udarne partizanske brigade »Janka Premrla-Vojka« in slovenske vojaške partizanske bolnišnice »Franja«. Prireditve se je udeležilo okoli 5.000 ljudi iz Cerknega, Tolmina, Idrije ter ostalih krajev Primorske. Dvanajst avtobusov in tovornjakov pa je pripeljalo udeležence iz Poljanske in Selške doline, iz kranjskih in škofjeloških podjetij ter ostalih krajev Gorenjske. Pred okrašeno tribuno se je zbralo 177 preživelih borcev Vojkove brigade. Bivši komandant te enote Stanko Petelin-Vojko je v svojem govoru opijal predvsem najhujše borbe Vojkove brigade in njene zasluge v NOB. Nato pa je govoril član Izvršnega sveta Slovenije tovariš Janko Rudolf o pomenu naše borbe v sklopu progresivnih sil v času NOB, kakor tudi danes. Za tem je bilo odkritje spominske plošče na poslopju Elektrogospodarske šole, nakar so poslali še pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu-Titu. Pro,slave, ki je bila popoldne v bolnišnici »Franja« se je udeležila tudi tovarišica dr. Franja Bidovec-Vojčeva, po kateri ima ime bolnišnica. Nadalje so se proslave udeležili tudi preživeli člani osebja bolnišnice In številni borci, ki so bili na zdravljenju v tej bolnišnici. Mnogi bivši borci in aktivisti z Gorenjske so se danes srečali v Cerknem z nekdanjimi tovariši iz Primorja ter se spominjali težkih dni osvobodilne borbe. M. K. ZAKLJUČEK KUHARSKEGA TEČAJA Kamnik, 28. septembra Sindikalna podružnica in mladinska organizacija podjetja »Kamnik« sta priredili kuharski tečaj, ki je trajal dva meseca in ga je obiskovalo 12 delavk podjetja. Tečaj je vodila tov. Jožica Vratuša in je bil včeraj zaključen z razstavo, ki je bila v gorenjskem kotičku »Doma«. šport PRVENSTVO GORENJSKE V ATLETIKI Bled, 28. septembra Gorenjska atletska podzveza je priredila danes atletsko prvenstvo skupaj z okrajnim atletskim prvenstvom TVD »Partizan«. Ob lepem vremenu se je zbralo na stadionu Bleda okrog 50 atletov AK »Triglav« in AKA »Mladost« iz Kranja in okrog 180 pripadnikov društev Partizan z vse Gorenjske. Zaradi množice tekmovalcev in pomanjkanja- dobrih sodnikov je precej trpela organizacija tekmovanja in tudi doseženi rezultati niso bili najboljši. Bodoča prvenstva bi bilo pametneje prirejati ločeno. Kljub temu pa so bili iskoraj v vseh disciplinah doseženi boljši rezultati Anketa o razpoloženju kolektiva Skrb za človeka VKranju so ustanovili Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. Kot svojo prvo nalogo si je zastavil, da v sodelovanju z Okrajnim sindikalnim (svetom organizira vrsto anket o razpoloženju delavcev in uslužbencev v kranjskem okraju. Dve taki anketi sta bili že izvršeni, in sicer v kolektivu »Gorenjskega tiska« in v kolektivu tovarne »Špik«, sedaj pa je v teku taka anketa v tovarnah: »Tiskanina« in »Planika«. Vse te ankete želijo na osnovi življenjskih in delovnih pogojev ugotoviti splošno razpoloženje delavcev in uslužbencev in spoznati vse ti,ste probleme, ki vplivajo na to razpoloženje. Dalje skušajo odkriti vse trste psihične momente, ki negativno vplivajo na produktivnost dela in prijetno delovno atmosfero. Delno se spuščajo tudi v odnose med podrejenimi in nadrejenimi in skušajo ugotoviti vse tiste pojave, ki negativno vplivajo na delovno vzdušje, ki je pogoj delavnega uspeha. N. pr. če bo anketa pokazala, rta v nekem oddelku odnosi med podrejenimi in nadrejenimi niso dobri, da rušijo delovno atmosfero in negativno vplivajo na delovni učinek, potem bo Zavod podjetju svetoval, naj priredi seminar, na katerem se bodo obravnavali odnosi med podrejenimi in nadrejenimi. Organizacijo seminarja, predavatelje in podobno bo lahko prevzel Zavod. V pri- meru, da je v enem oddelku kakega podjetja samo ena oseba, ki negativno vpliva na prijetno delovno razpoloženje in povzroča pri svojih podrejenih slab uspeh pri delu, bo moralo podjetje poiskati neko obliko individualnega vplivanja, v skrajnem primeru pa bo treba to osebo zamenjati ali odpustiti. Ce bo anketa pokazala, da ves strokovni kader ni zadosti ujsposobljen za opravljanje svojega dela, bo Zavod zopet predlagal seminar za strokovno izpopolnjevanje. Oblika takega seminarja bo vedno odvisna od konkretnih razmer in materialnih možnosti. Ce bodo zahteve in materialne možnosti v kakem podjetju dovoljevale, bo Zavod predlagal ustanovitev posebnega centra za izobraževanje, ki se bo v okviru danega kolektiva ukvarjal zgolj s strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem delavcev in uslužbencev. Taki centri za izobrazbo v nekaterih večjih podjetjih že obstojajo. Nekatera podjetja bodo zaradi načina in organizacije proizvodnje prisiljena ustanavljati centre za izobrazbo, ker jih bo ekonomika računica silila k takemu ukrepu. Ce bo anketa dokazala, da ovira delavce pomanjkljiva šolska izobrazba in nezadostno strokovno znanje, da ne dosežejo večjega uspeha pri delu, bo za vodstvo podjetja to znak in opomin, da mora v tej smeri nekaj storiti. Delavci morajo biti seznanjeni z vsakoletnim planom podjetja, vedeti morajo v vsakem mesecu, če so plan dosegli ali ne. Pri njihovem delu je zavest o uspehu lahko zelo važen psihičen moment. Dalje morajo biti delavci ^seznanjeni o vseh važnih sklepih delavskega sveta. Na vse te probleme bo odgovarjala anketa. Anketa bo spraševala delavce o normah, premijah, stanovanjskih, zdravstvenih, osebnih razmerah itd. Vsa vprašanja so sestavljena tako, da se na osnovi njihovih odgovorov podjetje lahko loti praktičnega dela. Vodstvu podjetij bo anketa pokazala razpoloženje, ki vlada v kolektivu. Organi delavskega (.samoupravljanja in vodstva podjetij bodo na osnovi dobljenih rezultatov bolj vedela, v katero smer je treba obrniti glavno pozornost. Ankete bodo izvršene prav iz večjega razumevanja do človeka, njegovih želja in težav, svoj smisel in pomen pa bodo dobile tedaj, ko se bo na osnovi njihovih rezultatov skušalo in prizadevalo nekaj ukreniti, da se tiste razmere, ki zahtevajo spremembo, izboljšajo in popravijo. Seveda pa imajo Tezultati ankete in analize svoj pomen samo tedaj, če dajejo delavci in uslužbenci na zastavljena vprašanja re.snične odgovore, če torej odgovarjajo tako kot stvari vidijo. Ce njihovi odgovori niso resnični in objektivni, potem pridejo lahko vodstva podjetij do napačnih zaključkov in nepravih ukrepov. Prav iz razloga, da bi se zagotovila resničnost in objektivnost, so ankete anonimne. Imena oserj, ki bodo odgovarjala v anketi, bodo ostala nepoznana. Jerovšek Janez kot na lanskem prvenstvu, kar gre predvsem na račun atletom Triglava iz Kranja, ki so od lani precej napredovali. Rezultati: člani — 100 m: Cuš (P. Šk. L.) 12.2, 400 m: Gregorič (P. Boh.) 1:01.1, 800 m: Grašič (Tr.) 2:07.5, 1.500 m: Flori-jančič (T) 4:23.0, 3.000 m: Florijan-čič (T) 9:45.5, višina: Seljak (T) 165 cm, daljina: Cuš (P. Sk. L.) 609 cm, troskok: Seljak (T) 12.86 m, palica: Rakovič (T) 300 cm, krogla: Sparovec (P. Duplje) 10.52 m, disk: Ažman (P. D.) 35.89, kopje:- Sotel-šek (P. Str.) 41.01 m, kladivo: Ažman (T) 40.12 m, 4X100 m: Tri-, glav 50.0; mladinci — 100 m: Ra-zinger (P. Jes.) 12.2, 300 m: lic (T) 40.2, 1000 m: Hafner (T) 2:55.5, krogla: Šolar (P. K. g.) 14.61 m, disk: Cimerman (T) 39.94 m, kopje: Razinger (P. Jes.) 42.10 m, višina: Pavlin (T) 160 cm, daljina: Razinger (P. Jes.) 621 cm, troskok: Koren (T) 11.59 m, palica: Zavrl (Ml.) 306 cm, 4X100 m: Triglav 49.0; članice — 100 m: Jevšnik (T) 14.0, 400 m: Jevšnik (T) 1:07.1, višina: Kogoj (P. Tr.) 130 cm, daljina: 2a-kelj (P. Ziri) 410 cm, krogla: Kogoj (P. Tr.) 8.81 m, disk: Vidmar (T) 20.07 m; mladinke — 60 m: Pogačnik (P. Sk. L.) 8.8, 200 m: Jam-nik M. (T) 30.8, višina: Jesih (T) 125 cm, daljina: Kores (T) 427 cm, krogla: Ceferin (P. Bled) 9.93 m, disk: Domjan (P. Je,s.) 14.57 m, 4X60 m: Triglav 35.5. L. S. Rolnrmt Rezultati III. kola gorenjske rokometne lige: Planika : Iskra 12 : 16 (5 : 6) Mladost II : Storžič 10 : 17 Partizan, Tržič : Sava 18 : 19 (13 :9) Odbojka Kamnik, 28. septembra V tekmi druge slovenske moške lige je bilo v Kamniku odigrano srečanje Kamnik : Elektra-Ljublja-na, ki so ga domačini izgubili s 3 : 0, čeprav so svojim nasprotnikom nudili močan odpor. V tekmi prve slovenske ženske lige pa so Kamničanke doživele nepotreben poraz na lastnem igrišču proti Novemu mrestu z 2 : 3. MLADOST : PAPIRNlCAR, Vevče 3:0 W. o. Zadnji šoortni rezultati I. zvezna nogometna liga: Vardar : Reka 2 : 1 Sarajevo : Partizan 1 : 0 BiHlučnost : Vojvodina 2 : 1 Velež : Radnički 1 : 3 Crvena Zvezda : Dinamo 4 : 0 Hajduk : Železničar 2 : 0 II. zvezna nogometna liga — zahodna skupina: Borac : Lokomotiva 1 : 0 Trešnjevka : Borovo 2 : 0 Proleter : Šibenik 2 : 0 Zagreb : Elektrostroj 1 : 2 Odred : Sloboda 0 : 1 Slovenska conska liga: Slovan : Krim 0 : 0 Maribor : Izola 3 : 0 Sobota : Ljubljana 2 : 1 Kladivar : Branik 2 : 1 PRED VOLITVAMI ZADRUŽNIH SVETOV V ŽIREH SO PREDLAGALI 9 MLADIH V ZADRUŽNI SVET Letošnje volitve v zadružne svete bodo mladi zadružniki v Zireh lepo proslavili. Zmenili so se, da bodo okrasili vas in volišča z venci, cvetjem, zastavami in mlaji. V zadružni svet žirovske zadruge so predlagali 9 mladih ljudi. Kandidatna li;sta je že potrjena. Upajo, da bodo trije mladinci postali tudi člani novega upravnega odbora. V upravnem odboru in odsekih Kmetijske zadruge v Zireh je bilo do sedaj 10 mladih zadružnikov, ki so bili med najdelavnejšimi. Poljedelski odsek, ki mu načeljuje mladinec — predsednik aktiva mladih zadružnikov, je v preteklih letih dosegel v pospeševanju kmetijske proizvodnje lepe uspehe. Aktiv mladih zadružnikov v Zireh šteje 70 mladincev in mladink, od tega jih je delavnih le 20. Težave imajo s tem, da so skoraj vsi oddaljeni od Zirov za preko 2 uri hoda in jih je zelo težko dobiti skupaj. V lanskem letu je bil en član aktiva v enoletni nižji kmetijski šoli v Poljčah, dve dekleti pa v gospodinjski šoli v Mali Loki. Šest fantov je plačalo pristopne deleže, ostali pa še niso člani zadruge. Pozimi bodo organizirali Kmetijsko-gospodarsko šolo, ki- bo obvezna za vse kmečke mladince in mladinke od 16. do 22. leta. Glede predavateljev — kmetijskih strokovnjakov so že v dogovoru z OZZ Kranj. Letos poleti so nabrali 30 vzorcev zemlje, ki so jo dali v analizo. Pomagali so tudi živinorejskemu odjseku KZ pri izvedbi klasifikacije- kislih tal. 3- SEJA ObLO RADOVLJICA 12. oktobra se bosta sestala oba zbora ObLO Radovljica. Ob tej priliki bodo odborniki razpravljali o polletnem obračunu gospodarskih organizacij v radovljiški občini, o problemih zaposlovanja, produktivnosti in tarifni politiki v podjetjih. Pravkar dokončujejo na občini izčrpne analize o teh problemih, ki jih bodo potem predlor žili občinskim odbornikom. Po dosedanjih podatkih so polletni obračuni gospodarskih organizacij zadovoljivi, saj so vsa podjetja razen Tovarne verig v Lescah izpolnila planske naloge. 7. oktobra bo o )>ti temi razpravljal tudi skupni plenum Občinskega odbora Zveze komunistov in Socialistične zveze. PO VASEH NAJVEČJE TEŽAVE Sekretariat Občinskega komiteja LMS v Kranju je na svoji seji pred dnevi razpravljal o tem, kako naj se do letošnjih volilev v osnovne organizacije izboljša delo mladine zlasti po vaseh. Ugotovili so, da večina mladih, ki so včlanjeni v aktive mladih zadružnikov, v mladinsko organizacijo sploh ni vključena. Problem vaških organizacij bo treba pričeti reševati preko aktivov SZDL in ZK na terenu. Se ta teden mislijo sklicati razširjeni plenum Občinskega komiteja LMS Kranj, na katerega bodo povabili tudi vse predsednike in sekretarje osnovnih organizacij. V vaseh, kjer osnovne organizacije mladine že obstajajo, jih bo treba utrditi, drugje pa na novo ustanoviti. Sklenili so, da je treba organizirati tudi mladino v kranjskih obrtnih podjetjih in v osemletkah. O ZDRAVSTVENI OSKRBI Nii razširjeni ieji Sveta za zdravstvo pri OLO v Kranju, ki je sklicana za četrtek 2. oktobra, >se bodo pogovorili o zmogljivosti naše zdravstvene službe in o nekaterih drugih važnih vprašanjih iz tega področja. Na sejo so povabili vse upravniki? zdravstvenih domov in predsednike občinskih svetov za zdravstvo. Ugotovitvi1 in zaključke o problemih zdravstvene službe bodo potem predložili v pretres OLO na enem prihodnjih zasedanj. K. M. ZADNJA BRIGADA GRE NA CESTO V torek zjutraj ob !). uri bo Z8 dva meseca odšla na avtomobilsko cesto zadnja kombinirana gorenj-sko-primorska brigada, ki bo štela 120 mladincev in mladink (60 iz kranjskega okraja). Sestavlja j° večji del delavska mladina. KRANJ, 29. SEPTEMBRA 1958 V teminah GORENJSKEGA PODZEMLJA Dacarjevo brezno in Arnešova luknja v soju karbidovk - Velike skrbi malega Franceta -Igra z lučjo - PODZEMNI SVET , VABI Pri prebiranju Valvazorjeve knji-9e sem naletel na poglavje, ki govori o podzemskem svetu Uden-boršta, predvsem o Zijalki in Ar-neševi luknji pri Dupljah. Zlasti *fog te je ljudska domišljija spletla venec pripovedk in zgodb o okoličanih, ki so se v temine te jame zatekali pred Turki in pas-jeglavci. Pa tudi v francoskih vojskah so se radi posluževali te luknje. Toliko mikavnega se je v eni sapi nagrmadilo v moji domišljiji, da sem sklenil obiskati to podzemlje. »Pa pojdimo!« sta kot en mož Pribila člana redakcije Drejc in France, ko sem jima razkril svojo namero. ^rejc se spušča v Dacarjevo brezno. Srečno! Cilj: Dacarjevo brezno in Arne-*0ya luknja. Teden dni bo tega, ar 06 je tričlanska ekspedicija 0uPravila na pot. VELIKE SKRBI MALEGA FRANCETA P°bii raziskovalne vneme smo v »°dnjih dopoldanskih urah pri-Pe'i na zadnje oporišče pred Vstopom v podzemlje. Ustavili se na gostoljubni Arhovi do-G?**jl v Dupljah. Tu smo pripra-1 1 karbidovke in se preoblekll. Ko sva Djja z Brejcem že prijavljena za odhod, je France še edno skakal na pol oblečen po S°°i. Kako ne, ko pa je celo več-0st Preganjal mačke okrog hiše. ^ "Gremo fantje!« se je oglasil reic in zadegal vrv na ramo. "Čakajte, še listnico spravim!« Ser" se obiral. j s seboj jo vzemi,« je sve-. Va' France. »Na koncu luknje JG gotovo bulici./ .^"Teslo, saj nismo v Postojnski ni'« sem se zahvalil za pozor- >Ost Srečanje z nenavadnim prebivalcem podzemlja m se zrinil umno Franceta «Upajmo, da pojde vse po sreči! Nasvidenje!« ga je potolažil Drejc. Utonili smo v gosti podrasti gozda za gospodarskim poslopjem. »Kaj je možakar menil s tistim — če vas dolgo ne bo? . . .« je zdajci zaskrbelo Franceta. Drejc, ki je pretaknil že prene-katero gorenjsko jamo, je globoko vzdihnil. Gube na čelu iso se mu razpotegnile v slabo prikrito zaskrbljenost. »Tak, odgovori, če te vprašam!« je silil France. »Hm, kaj je mislil? Lahko nas zasuje. Tudi izhod lahko zgrešimo. Tam doli nesreča nikoli ne počiva.« France je debelo požrl slino. Zapustili smo kolovoz in v gosjem redu zavili na slabo izhojeno gozdno pot. Spredaj Drejc, nato jaz in za menoj France. Molčali smo. Vsak je razpredal svoje misli. »Fantje, maline!« je zdajci vzkliknil France. Ozrl sem se. Noga je zgrešila pot. Stopil sem v prazno in te-lebnil. »Tako je prav,« se je zarezal France. »Kar tukaj se ubij, da se ti doli v luknji ne bo treba!« »Pa ti? Si napisal oporoko?« sem vrnil. France je spet debelo požrl. Zdajci se je Drejc ustavil :"n pokazal predse. Pred nami je zazijalo brezno, čigar dno se je izgubljalo v brezdanji temini. »Madonca, semkaj noter bomo zlezli!?« je Franceta znova zaskrbelo. »Hm, noter bom že zlezel, kako bom pa ven prišel, pa ne vem?« »Prava figa, če ostaneš notri,« sem ga podražil. »Ce imaš srečo, te zasuje in čez petdeisettisoč let te izkopljejo in prekrstijo v jamskega medveda. Lepše prihodnosti si fotoreporter sploh ne more že-letil« »Hvala, zelo si prijazen!« me je ošvrknil z ujedljivim glasom. Hotel je še nekaj zabrusiti, pa ga je Drejc prekinil. »Zdaj se spustim v brezno. Pogledal bom, kako je z drugim izhodom, če se po tej poti ne bomo mogli vrniti.« »Srečno!« Poprijel je za vrv in utonil v globini. France in jaz sva molčala. Cez čas se mi je zazdelo, da France nekaj govori. Čepel je s hrbtom obrnjen proti meni, zobal maline in modroval: »Saj nič ne rečem. Vse lepo in prav. Narava je lepa in pametno urejena, pa tudi tale luknja je pametna, ampak mi smo trapasti, ko silimo vanjo . . .« Čez čas se je Drejc ves umazan vrnil in povedal, da je drugi izhod zasut. »Kaj pa če nam še tega zasuje, ko bomo v jami?« je spet zaskrbelo Franceta. »Potlej ostanemo pač v jami,« se je zarezal Drejc, »in počakamo, da nas izkopljejo.« ». . . čez petdesettisoč let,« sem dostavil in čvrsto zgrabil za vrv. Zakolebal sem nad globino. Ura je kazala pol enajstih. TAM, KJER NI MUH Po strmem in spolzkem ilovnatem pobočju smo zdrsnili v prvo dvorano. Povsod ubijajoča tišina in hlad. Svetlobna stožca harbi-dovk sta mrzlično otipavala razo-rane stene in strop iz svetlikajo-čega se konglomerata ter se vzpenjala preko ogromnih kamnitih skladov, ki so kdove kdaj, morda šele pred kratkim, zgrmeli s stropa. Od nekod je bilo slišati žubo-renje vode. Bister potoček je živahno hitel tik ob steni dvorane, se ustavljal v kristalno čistih tolmunih in se spet med zasiga-nim svetlikajočim se kamenjem izgubljal nekje v globini. Z očmi sem izmenil dvorano: dolga je nekako 30, široka nekaj več kot 10 metrov. Višina od 3 do 5 metrov. »Pojdimo! Pokažem vama kapn'-ke,« je povabil Drejc. »Ves strop jih je poln, kot grozdja.« »Znabiti naredim kakšno dobro fotografijo,« se je precej bučno razveselil France. »Pst! Tiše govori!« sem brž zajezil njegovo vnemo. »Zakaj neki? Saj ne bom nikogar zbudil,« se je uprl France. »Morda pa le. S temi skladi je približno tako kot s plazovi v gorah. Včasih zadošča le govorjenje, pa se sprožijo snežne gmote. Ce pa se zruši tak kamnit sklad . . .« »Ja, madonca,« je poskočil France. »Menda se ne bo zdajle utrgal kakšen petnajsttonski hudič in mi zgrmel na glavo?« »Nič ne de, saj imaš kapo . . .« sem ga potolažil. Priznati moram, da tudi meni ni bilo posebno prijetno pri srcu. ROKE PROČ OD KAPNIKOV Dvorana se je kmalu zožila v strm skrivenčen hodnik, ki nas je preko spolzkih skal pripeljal v drugo, sicer ožjo, vendar daljšo dvorano. Le počasi smo napredovali. Končno smo prišli do obljub- ljenih kapnikov. V soju karbidovk so se lesketali, kot bi bili okovani s srebrom in biiserno matico. Kamorkoli se je ozrlo oko: gozd kapnikov — stalaktitov. »Čakajta, slikal bom,« je dejal France. »Daj, posveti mi, da bom pripravil fleš!« Končno je bil na-red. »Tiste bom pritisnil! Daj, umakni se.« »Cek!« je reklo. — Fleš je zatajil in France je sočno zaklel. Potem ko je ugotovil, da je fleš »bolan« in ko je prisegel pri vseh jamarjih tega sveta, da je doma fleš še »funkcioniral«, je dejal: »Bomo pa pri lampah naredili. Samo dobro mi posvetita.« Drejc in jaz sva svetila in France je »pritiskal«. Seveda sva močno dvomila, da bodo islike pri tako borni svetlobi uspele. Nenadoma mi je obtičalo oko na posebno lepem in nenavadno oblikovanem kapniku. »Odlomim ga. S seboj ga vzamem.« »Ne bodi barbar!« je planil France. — Sledila je moralna pridiga. »Pusti kapnik tam, kjer je! Kaj ga ni škoda? Vidiš, to je natanko tako kot z zaščitenim gorskim cvetjem. Kako bi bilo, če bi vsak obiskovalec jame odlomil po en ali celo več kapnikov? Naše jame bi kmalu postale nezanimivi brlogi.« »Kaj ti ne boš nobenega odlomil? Mislim za spomin . . .« sem silil vanj. »Ne, to je zločin zoper podzemski svet. Pojdimo!« Naglo se je obrnil in tedaj je tam, kjer je imel glavo, nekaj grdo škrtnilo. »Au! Prekleto . . .« je zaklel France. Z levico se je začel kot obseden božati po glavi, z delnico pa je pobiral poldrugo ped dolg kapnik. Odbil ga je z glavo. Potem ko smo oblezli vse kote in prehode, smo se poslovili od Dacarjevega brezna. Počasi smo se dvigali po vrvi proti površju. Soj karbidovk je zbledel na dnevni svetlobi in neprodirna tema je spet zagrnila Dacarjevo brezno. Prešerna volja nam je drugovala, ko smo na debelo pomazani z ilovico hiteli proti našemu oporišču — Arhovi kmetiji. Po kratkem počitku smo se znova odpravili na pot. Pred nami je bil drugi del naloge — Arnešova luknja. Nekaj časa smo jo mahali po gozdnem parobku, nato smo morali do cilja skozi Sp. Duplje. Ljudje po se začudeni ozirali za »ilovnato« trojko. Tudi takole smo se prebijali skoz tesne prehode Arnešove luknje udarila ob steno in se skotalila v vodo. Drejc je zaklel. »Hudič, luč je ugasnila!« S Francetom sva vlekla na uho. Drejc je prižigal vžigalice. »Mokre so. Ne morem prižgati. Daj mi luč, da prižgem! Čakaj, tamle gori je razpoka. Skozi njo mi potisneš karbidovko.« Iskal sem razpoko. — »Jo že imam. Kje si?« »Tukaj, daj, potisni luč noter!« »Dobro, jo držiš?« »Ja, kar spusti!« Začutil sem Drejčevo roko, kako je dvignila svetilko. »Prekleto, vendar,« je zdajci zagrmelo onstran skalne pregrade. »Kaj pa je? Si padel?« me je zaskrbelo. »Ne, lampo sem upihnil. Daj mi vžigalnik!« Segel sem v žep. Bil je prazen. Segel v drugega, tudi nič. V ustih sem začutil grenkobo. Leden srh me je spreletel po hrbtu. »Tak, daj že, kaj pa mečkaš!« je nergal Drejc onkraj razpoke. »Nimam, izgubil sem ga,« sem izdavil iz sebe. »Ne, saj ni mogoče.« Andrejev glas je bil poln tesnobe in vznemirjenosti. »O Matiček, še tega je bilo treba . . .« je to pot zajavkal tudi France za mojim hrbtom. »Se enkrat preglej žepe«, je silil Drejc. Njegov glas je turobno odmeval skozi neprodirno temo. Le potok je monotono klokotal. Njegov glas je bil kot porog. »Daj, išči . . . išči . . . ,« je bodril France. »Saj iščem, pa ne najdem.« Mrzlično sem obračal žepe. »Čakaj, nazaj prilazem,« se j« čez čas oglasil Drejc. Podzavestno sem segel v mali žep v pasu. Otipal sem nekaj trdega. Od veselja bi bil skoraj zakričal. — v pesti sem krčevito stiskal vžigalnik. Nekaj zlobnega me je obšlo. Svojo najdbo sem zamolčal in nadaljeval grozotno igro. Drejc je prilezel do mene. »Še enkrat poglej!« »Sem že, desetkrat.« »Kaj pa zdaj?« se je vmešal France. Drejc je molčal. Čez čas je dejal: »V temi ne pridemo daleč. Prej se pobijemo. Poznam te stva- "a P'osto. "Srečno!« so nam želeli Arhovi. sJ(*Podar pa je še pristavil: »Bo-l' dolgo tam spodaj?« >>Dve uli tri ure.« LE KMALU »URIHTAJTE« KANALIZACIJO! Srečali smo neko žensko. Prijazno se je nasmehnila: »Popravljate, kajne? Ste od kanalizacije? No, le kmalu jo »urih- tajte!« Ne spominjam se natanko, kako smo sprejeli to vzpodbudo. Menda nas je zamenjava tako osupnila, da smo vsi trije v eni sapi obljubili, da bomo kanalizacijo brž ko bo mogoče »urihtali«. Prispeli smo na rob vasi in ,se za hip ustavili pri zadnji hiša. »Tule stanuje Francka,« je pokazal Drejc. Videti je bilo, da ga vežejo nanjo prijetni spomini. Nočem natol-cevati, če pravim »prijetni spomini«. »Tule sem se vedno ustavil, kadar sem se po raziskovanju Arnešove luknje, vračal domov,« je tolmačil Drejc. »Menda je ni doma, kasneje jo pozdravimo.« V DRUGO V PODZEMLJU Ura je kazala pol treh, ko smo se ustavili pred mogočnim vhodom v Arnešovo luknjo, ki leži sredi slikovitega gozda. Vhod je v visoki steni,- širok je 16 metrov, medtem ko je polkrožna odprtina visoka 2,5 metra. Prižgali smo karbidovke in se pogreznili v temo pod sivimi skalnimi oboki. Vhodna dvorana se je naglo zoževala pod našimi koraki. Stopali smo po dokaj širokem, vendar nizkem hodniku, v katerega je potok vrezal svojo strugo. Po dvajsetih ali tridesetih metrih je bilo konec našega udobja. Pot v temo smo nadaljevali po vseh štirih. Napredovali smo počasi, meter za metrom. Lezli smo preko zasiganih skal, se prerivali skozi tesni, čofotali po ledeni vodi in se plazili . . . plazili tesno ob tleh. Hodniki pogosto niso višji od 40 cm. Sopihali smo kot kovaški mehovi in se ozirali po grozljivi okolici. Človeka se polašča vznemirjenost: prehodi, tesni, dvoranice, struga in še in še v nedogled. Dvesto metrov je za nami. Počitek. V soju karbidovk so naši potni obrazi tako čudni . . . »Odtod naprej pojdemo 10 metrov po vseh štirih, nato 20 metrov po trebuhu,« je razlagal Drejc. »Vidita tisto špranjo? Tamkaj se prerijemo. Do Velike podorne dvorane nimamo več daleč. Sto metrov morda. Tamkaj se spočijemo in nato naprej skozi Nizko dvorano in obhodni rov v Ilovnato dvorano. Od tam pa do konca nas loči še nekaj več kot pol kilometra.« France je zaklel kot Turek. »Madona, mislita, da moram ravno konec storiti v tej luknji? Kar sama pojdita, jaz grem nazaj.« »Kako pa? Brez luči?« sem se škodoželjno zarezal. »Jaz ti svoje ne dam.« In spet naprej za sojem karbidovk. Strop se je znižal skoraj do vode. Prehod je visok komaj pol metra. Skozi vrzel smo morali s trebuhi nad vodo, ki na srečo ni bila globoka. Kolenom nismo prizanašali. BREZ LUČI V PODZEMLJU »P rrio rav! Če vas dolgo ne bo, bo- Ob koncu Dacarjevega brezna naletiš na množico kapnikov, ki vise s stropa kot grozdje Po nekaj minutah se je Drejc preril skozi razpoko. S Francetom sva še vedno čakala na signal. Onstran je nekaj zaropotalo. Slišati je bilo, kot bi karbidovka Zdaj sem žele doumel brezupen položaj jamarja, če izgubi globoko pod zemljo luč. Dovolj je bilo igre! »Ga že imam!« sem vzkliknil. Delal sem se veselega. Prižgali smo luči. Ah, tisočkrat blagoslovljena svetloba! Vračali smo se naglo in brez obotavljanja. Celo jamski kobilici nismo posvečali posebne pozornosti. Le to smo ugotovili, da je brezbarvna, skoraj prozorna, in da ima zelo dolge tipalke. Zelo lepa se nam je zdela. Manj naklonjen ji je bil France, saj ji je rekel »svinja«. — Ko jo je dregnil, je namreč uboga živalica skočila vanj. Naposled smo dospeli do vasi. Na travniku ob zadnji hiši je stala Rakovčeva Francka in strmela proti Arnešovi luknji. »Končno! Skrbelo me je že, kje se tako dolgo mudite. Videla sem vas, ko ste šli v jamo.« Na njenih ustnicah in očeh je bil smeh. Tudi naši obrazi so postali veseli in celo nebo prihajajočega večera se nam je zdelo radostno. S. ŠKUFCA 4 Cio* Gorenjske Smreka Pri Savi ob Drulovki je že marsikdo mimoidočih začudeno zmajal z glavo, ko je videl staro vrbo in smreko, vse v enem drevesu. Iz kakih 6 m visokega debla vrbe, ki je zdaj že zelo prepe-relo in močno razpokano, raste mlada, približno 8 m visoka smreka s košatimi vejami, poleg nje pa podaljšek vrhe skoraj iste debeline. Kako bi si to razlagali? Veter je verjetno zanesel v krošnjo vrbe (na sliki je to tam, kjer je deblo vrbe najdebelejše!) smrekova semena. Eno je tu našlo ugodne življenjske pogoje in je vzkalilo. Skozi votlo deblo vrbe je pognalo korenino, ki je končno v vrbi dosegla zemljo, navzgor pa je začelo rasti deblo. Z leti se je korenina debe-lila in razklala trohnelo vrbino deblo. Na sliki vidite približno 6 m visoko deblo vrbe, ki je že močno razpokano in v njem tudi korenino smreke. Zgoraj na levi je začetek smrekinega debla, na desni pa podaljšek vrbe. 3- Količina hrane, ki jo potrebuje človek, je odvisna od njegove starosti, zdravja, dela in od podnebja ter drugih pogojev, v katerih živi. Zato se različni narodi na Zemlji tudi različno hranijo. Eno pa je stalno in za vse enako. Človek mora s svojo hrano prejeti take sestavine in toliko, da lahko zadosti svojim potrebam za zdravo zgradbo svojega telesa in za potrošnjo energije za svoje delo in stalno telesno toploto. Francoski arheolog Jean Perrot je pri izkopavanjih v pustinji Negev odkril ostanke verjetno najstarejše civilizacije na svetu. Ljudje-zajci, predstavniki te civilizacije, so živeli v jamah. Bili so za nekoliko tisočletij pred svojimi sodobniki. Takrat, ko je večina drugih ljudi lovila divje zveri, so oni gojili goveda, ovce, koze, sejali so pšenico in sadili vinsko trto. Delali so v rudnikih bakra. Vsako njihovo naselje se je ukvarjalo s čisto določenim poslom. Eno je obdelovalo baker, drugo kosti, tretje pa je delalo vaze iz bazalt-nih blokov. Imeli so tudi svojo pisavo. Nekoliko besed, napisanih z njo, je bilo odkritih na kosteh. V njihovih votlinah so bili pravi sistemi tunelov, od katerih jev vsak predstavljal »stanovanje« s 5 do 6 sobami. — Vsako »stanovanje« je imelo pomožni izhod za primer sile. Ponoči so bili njihovi prostori osvetljeni s svetilkami na olje. Ljudje-zajci so živeli v popolnem miru. Niti divjih živali se niso bali. Pri izkopavanjih orožja splch niso našli, pa tudi ne sledov kakršnihkoli utrdb. Nekega dne pa so ti ljudje-zajci izginili brez sledu. Zapustili so svoja »stanovanja«. Pred odhodom so jih zaprli in pustili v njih vse zaloge. Arheolog Perrot meni, da so bila ta »stanovanja« zaprta nekako pred 7000 leti. To se pravi, da je njihova civilizacija cvetela precej pred dobo prvih faraonov starega Egipta. ZA RAZVEDRILO Svatbeno potovanje rib v »Kopačko jezero« V Bački pri Apatinu je zanimivo jezero, ki ga zaman iščemo na zemljevidu. To je v resnici razširjeni slepi rokav plovnega prekopa. Ko je visoka voda, se jezero razširi« — voda prestopi brenove in se razlije na več tisoč hektarov. Sicer pa ima jezero dovolj veliko površino, saj meri okrog 4500 hektarov. Ta naravni ribnik je kraj, ki si ga izbirajo ribe za svoje »medene dni«. Voda je tam namreč precej toplejša in razen tega vsebuje mnogo ribje hrane, zato jo ribe radi obiskujejo. Tako je v tem jezeru nastalo največje naravno drstišče rib v Evropi. V letih ko ni poplav, nalovijo po 25 vagonov rib, ko pa se jezero zaradi povodnji razširi, pa je ribolov še mnogo uspešnejši. Ob Kopa-čkem jezeru se je zelo razvil športni ribolov. Na jezeru pa lovijo tudi številni lovci vodne ptice; lovci prihajajo tudi iz tujine. Potrebe telesa sicer moremo nadomestiti samo z beljakovinami z vodo, mineralnimi snovmi in vitamini, vendar samo za nekaj časa. Pomanjkanje maščob ima za telo lahko slabe posledice. Najbolje je, da se hranimo z mešano hrano, v kateri so vse glavne sestavine (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, vitamini in rudninske snovi) v zadostni količini. Katera je ta količina? Znanost pravi, da se tu ne morejo postaviti absolutne norme; računati moramo z osnovnimi nalogami, ki jih ima hrana v našem telesu. Če upoštevamo kalorično vrednost sestavin naše hrane (1 g masti da 9 kalorij: lg ogljikovih hidratov 4 kalorije, 1 g beljakovin nekaj več kot 1 kalorije; vitamini prihajajo v naše telo v tako majhnih količinah, da kalorije ne pridejo v poštev) moramo najprej ugotoviti, koliko kalorij troši telo pri popolnem mirovanju, ko se kalorije trosijo samo za delo tistih organov (srce, možgani, živci, razne žleze), ki so potrebni za osnovne življenjske funkcije. Raziskovanja so pokazala, da je za to potrebno okoli 2000 do 2200 kalorij. Te kalorije bi dobili iz dnevne hrane, ki bi vsebovala n. pr. 400 g ogljikovih hidratov, 30 g maščob in 50 g beljakovin. — Pri tem je treba upoštevati, da se vse te količine ne prebavijo in gredo neizkoriščene v odpadke in da so v našem seču še stvari, ki so v telesu nastale iz beljakovin, ki bi mogle z nadaljnjim iz- gorevanjem še vedno dati določeno število kalorij. Zato moramo navedene količine hrane povečati za 10 do 20 %• Precej večje količine hrane mora potrošiti človek, ki dela. Poleg že navedenih količin kalorij, ki so potrebne za najosnovnejše življenjske procese, mora dobiti delavec v pisarni, ki pri delu sedi, še okoli 600 kalorij, mehanik okoli 1200 kalorij, vojak pri manevrih (nosi 25 kg tovora in hodi 5 ur na dan.) celo 3000 kalorij, to je skupno do 5500 kalorij. _ *' Četrta dimeizija Eden najbolj poznanih predstavnikov sodobne mehiške umetnosti Rufino Ta-mayo je v razgovoru z novinarji povedal svoja mnenja o moderni umetnosti. On je izrazil mišljenje, da je v moderni umetnosti osnovno in najvažnejše odkritje četrte dimenzije — časa. Moderna umetnost dolguje to dimenzijo Einsteinu in njegovi relativnostni teoriji, pa tudi nekaterim mislecem in Pls" cem, ki niso znanstveniki. »Kako je treba razumeti današnjo umetnost?« se je vprašal Rufino Tamavo in sam takole odgovoril: »Umetnost mora odražati vse značilnosti stvarnega življenja, tem smislu mora biti realistična, P°" kazati mora vse spremembe v ljudeh hi znanosti. Atom, radar in nadzvočna h1" trost imajo pomen tudi za umetnost.« To je telefon za zasebne razgovore. Odkar smo ga postavili tja, so se stroški znižali na polovico. (!z »Del. enotnosti«) m§tm Vedno si izmisli kakšno opravičilo, da lahko pride pozno domov. (Iz »Del. enotnosti«) Zanimivosti NAJVEČJI RADIO-TELESKOP NA SVETU Mornarica ZDA bo zgradila največji radio-teleskop na svetu. Stal bo približno 60 milijonov dolarjev. Z njim bodo lahko jasno razlikovali nebesna telesa, ki so od nas oddaljena tudi 6 milijonov svetlobnih let. 90 km DOLG MLEKOVOD« V Avstriji so se odločili, da v teku 10 let postavijo okoli 90 kilometrov dolg »mlekovod« med osamljenimi mlečnimi farmami po gorah in mlekarnami v dolini. »Mlekovod« bo zgrajen iz plastičnih snovi. MOŠKA MODA JE PRESTROGA Na VIII. mednarodnem krojaškem kongresu v Atini so poudarili, da je treba moško modo, ki je danes še vedno zelo stroga, spremeniti. Moški se morajo začeti oblačiti v raznobarvne obleke, katerih kroji morajo biti zamišljeni z več fantazije. ŠTEVILO ZAKONOV SE VEČA V ZDA se je od leta 1940 do danes število oženjenih povečalo za 37 %. Leta 1940 je bilo namreč v ZDA 28,5 milijona zakonskih parov, leta 1957 pa že 39 milijonov. ČEZ PET LET OKOLI MESECA Ameriški strokovnjaki za astronavtiko napovedujejo, da bodo ljudje najkasneje čez pet let letali okoli meseca. Po njihovih računih naj bi trajalo potovanje do meseca in nazaj na Zemljo vsega okoli 80 ur. Inženirji pravijo, da so tehnični problemi v glavnem rešeni, vprašanje pa je, kdo bo dajal denar za take polete. TUDI SLEPI BODO LAHKO ČITALI Strokovnjaki Akademije pedagoških znanosti v Sovjetski zvezi so skonstruirali stroj, s pomočjo katerega bodo slepi lahko »čitali« knjige, tiskane z navadnimi črkami. Ta stroj ima velikost radio aparata. V njem je poseben optični sistem, ki spremlja tiskane vrstice in pretvarja besede v elektronske reflekse, ki se manifestirajo z zvokom. V 50 urah vežbanja se vsak lahko nauči prevajati te zvočne signale v ustrezne besede. SRCE BIJE TUDI IZVEN TELESA Sovjetskim znanstvenikom je uspelo, da je srce, ki so ga vzeli človeku kmalu po smrti, še bilo, in sicer v neki specialni hranljivi raztopini. Ta poskus je pokazal na sestanku sovjetske Akademije medicinskih znanosti znani sovjetski farmakolog profesor Sergej Andrejev. FRANK OWEN: EDDIE CBAPMAN PRI POVE D UJ E Španija je zahtevala, naj zavezniki nehajo bombardirati nemška mesta, trdeč, da padajo bombe samo na civiliste. Stromer mi je tudi rekel, da so britanskim državljanom zmanjšali število dovoljenj za trgovanje v Španiji in da imajo tisti, ki so dobili dovoljenje, kar naprej sitnosti s policijo. V Madridu sem ostal šest dni. Potlej je prispel kurir iz Lizbone in dogovorili smo se, kako bom z njim potoval v Francijo. Odpotovala sva z vlakom. Za naju so rezervirali kupe prvega razreda v spalnem vozu. Kurir je imel s seboj deset vreč pošte in na vseh je bil diplomatski pečat. Bil je zanimiv človek, ki je dobro govoril angleški in portugalski. Na veleposlaništvu je delal šest let in razen nekaj dni, ki jih je prebil v Berlinu, vojne sploh ni okusil. Tudi on je imel s seboj zaloge hrane in drugega blaga. Ker so menili, da bi utegnili imeti neprijetnosti pri prehodu meje, smo se dogovorili, da bova izstopila eno postajo pred mejo. Tam naju bo čakal avto in naju prepeljal v Hendave. Zapustila sva vlak, ker pa je imel eno uro zamude, je avto že odšel. Kurir mi je izročil prtljago v varstvo, sam pa je šel telefonirat v Madrid, da bi ugotovil, kje živi šofer, ki bi naju moral voziti. In tako sem sedel na meji med fašistično Španijo in nacistično Evropo in varoval tajno nemško diplomatsko pošto! Po dveurnem čakanju je prispel naš avtomobil. Kurir je sočno in obširno ozmerjal šoferja in mu obljubil, da ga bo prijavil takoj po prihodu v Berlin. Brez težav smo prišli čez most, ki loči obmejni mesti in prvikrat po treh in pol mesecih sem spet zagledal dobro znano nemško uniformo. Naslednje jutro sva ujela vlak za Pariz. Med vožnjo sem začel jesti banane. Nekaj otrok, ki so se igrali na hodniku, je videlo, kaj počenjam; v hipu so bili njihovi nosovi prilepljeni na šipo, da bi natanko videli človeka, ki je tako sijajno poslastico. Odprl sem vrata in dal vsakemu po eno banano. Otroci so odšli, toda kakor začarano, je sleherni otrok v vlaku — pa tudi odrasla dekleta — zvedel, da nekdo deli banane. Hodnik je bil poln žensk in otrok, in še dolgo potem, ko sem razdelil vse sadje, ki sem ga prinesel s seboj, so drobceni obrazi še vedno gledali vame. Med kosilom v jedilnem vozu so se mi mnoge gospe prisrčno nasmihale; prepričan sem, da ne zavoljo moje moške lepote. »Zavraga,« sem pomislil. »Zakaj nisem prinesel celo tono banan? Pariz bi lahko osvojil v naskoku.« XII. POROČAM Ko je vlak zapeljal v Pariz, sem zagledal med množico na peronu VVolfganga, člana Dienststelle iz Nantesa. Strmel je vame, ne da bi me pripoznal; niti sam si nisem predstavljal, kako dobro sem bil maskiran. Potlej pa se je iznenada zadri: »Fritz! Kaj pa si napravil s svojimi očmi?« Ko sem mu razložil, se nama je pridružil tudi Albert Schole. Avto nas je odpeljal v neko stanovanje v rue de Luvnes, v katerem smo prej imeli konferenco. Rekli so mi, da bom nekaj dni tam stanoval. Komaj smo sedli v avto, že sta me Schole in VVolfgang obsula z vprašanji. Segel sem jima v besedo, rekoč, da sem lačen. »Zdaj pa pazita,« sem jima rekel. »Pojdita v Dienststelle in prosita von Grunena, naj me obišče.« Odvrnila sta mi, da je von Grunen zdaj žal na vzhodni fronti. To je bil udarec zame, toda ublažila sta ga s pripombo, da je polkovnik Gautier sporočil, naj mu sp0' ročim svoje zahteve, če jih želim, on pa jih bo nemudoma izpolnil. »Čudovito!« sem vzkliknil. »Nemška vlada mi zdaj dol' guje okrog 200.000 mark! Vprašajte polkovnika, ali lahko pri priči dobim 20.000 frankov predujma. Potem vaju bom povabil na res imenitno večerjo.« Ko je VVolfgang odšel, da bi uredil to zadevo, sem se skopal in privlekel na dan v Madridu kupljene obleke-Kmalu se je vrnil z denarjem in tako sem oba povabi v restavracijo Maxim. Večerja je bila ogromna — PraV takšen pa tudi račun. Med mojo odsotnostjo se je hrana v Parizu podražila za najmanj 300 odstotkov; povedali s° mi, da stane kila kave 2000 frankov, kila masla 500, mesa 200, medtem ko moraš za zavojček angleških cigaret od' šteti 300 frankov. Mimo tega so pariške cene še nadalje naraščale. Po večerji smo najeli izvoščka in se odpeljali v »Šehe' rezado«, ruski kabaret na Montmartru. Izbrali smo mirn° mizo in ko je bila prva buteljka šampanjca prazna, mi J Schole povedal, zakaj so premestili von Grunena na vzhodn0 fronto. Očitno se je spri z načelnikom pariške Dienststelle zavoljo kakega političnega vprašanja. Načelnik je potem von Grunenovo nagnjenje do pijače izkoristil kot izgovof» da ga je lahko odstranil iz obveščevalne službe. Tuhtal sem o tem dogodku, ker sem imel tega ino** za dragocenega prijatelja. Svojo pogodbo sem podpis0 osebno z njim, ne pa z nemško vlado. Če pariškemu biroJ ne bom hotel dati nekaterih informacij in če ne bom hote delati z nikomer razen s von Grunenom, ga bodo bržkone postavili na staro mesto. kranj, 29. septembra 1958 Glas Gorenjske 5 Oktobra zlet gorenjskih letalcev v Lesceh V prvi polovici oktobra bo v Lescah četrti zlet gorenjskih letal-«ev. Sodelovali bodo piloti motorjih in jadralnih letal, padalci in »odelarji. To bo hkrati pregled letošnjih prizadevanj gorenjskih •eroklubov, ki v okviru Alpskega letalskega centra usposabljajo mlade pilote in padalce. Letos so imeli v Lescah več te-*ajev, med njimi tudi štiri inter-•atskega tipa, v katerih se je vzgajalo okrog 70 letalcev in padalcev. 'Letos je osem jadralcev doseglo Pogoje za srebrno značko. To je Pomembna zmaga v jadralnem letalstvu, ki nikakor ni lahko dosegljiva. Pilot mora imeti predpisano levilo startov z aerozaprego, po •dklopitvi od motornega letala pa *e mora z letalom dvigniti najmanj *e tisoč metrov visoko, jadrati 5 *r in preleteti najmanj 50 kilomet-rov- Ce bodo ugodne vremenske razmere, bodo izpite opravljali letošnjo jesen. Verjetno bodo morali preleteti progo od Lesc do Ce-^ja. Tudi padalci imajo težke po-t°je. Za vsak izpit je treba doseči določeno število skokov. Letos so opravili v Lescah že 230 skokov s padali, 579 startov jadralnih letal z aerozaprego, še Teč pa je bilo startov z vitlo. V Lescah je bil tudi republiški tečaj la pilote motornih letal. Izpit je •Pravilo 8 Gorenjcev. Gorenjski letalci so sodelovali tudi na raznih drugih tekmovanjih. V Vršcu Za višinsko letenje je Albin Novak dosegel pogoje za diamantno zna-*ko, saj je letel v višini več kot ••000 metrov. -k Dvakrat nič za Gorenjce S seje Sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Kranj V Železnikih nov zdravstveni dom V IV. kolu slovenske conske lige sta obe gorenjski moštvi ostali brez točk. Kranjski Triglav je v soboto popoldne pustil obe točki Grafičarju v Ljubljani, Jesenice pa so doma zgubile s trboveljskim Rudarjem. Pri obeh moštvih sta bila napada slabša od obrambe. Obe gorenjski moštvi sta skupaj z Izolo in Ljubljano trenutno na repu prvenstvene tabele. GRAFIČAR : TRIGLAV 2:0 (1:0) Tekma slovenske conske lige. Igrišče Svobode v Ljubljani. Vreme sončno. Gledalcev okoli 600. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah: Grafičar — Blatnik, Za-bukovec, Novak, Ekart, Loboda, Campa, Hanžič, Velkavrh, Potočnik, Podobnik in Barna. Triglav — Galič, Štular II, Štraus, Znidar, Brezar II, Srakar, Pogačnik, Horvat, Mihelčič, Brezar I in Štular I. Ljubljana, 27. septembra — Grafičar je danes popoldne zasluženo premagal nogometaše kranjskega Triglava. Nekoliko jim je pri tem pomagal tudi sodnik Va-neli iz Trbovelj, ki je v 65 minuti igre brez razloga in povsem neupravičeno izključil iz igre igralca Triglava Srakarja. Igralci Triglava so imeli slab dan. 2e v prvih minutah igre so jih uspeli grafičarji nadigrati in prvi zadetek za Grafičarja je zabeležil Podobnik že v 4 minuti igre. Po Tekstilci najboljši atleti Na igrišču ŠD Triglav je bilo v Ponedeljek in četrtek tradicionalno atletsko prvenstvo kranjskih Srednjih šol za prehodni pokal Padlih skojevcev. Pri moških so Wll najboljši atleti Tekstilne šole, medtem ko so bile pri ženskah pr-Ve gimnazijke. V ekipnem tekmovanju je zmagala STTŠ in s tem te drugič zaporedoma o.svojila presni pokal. Rezultati: moški — 100 m: Juvan jSTTS) 12.1, Cimerman (STTS) 12.2, Barunovič (GIŠ) 12.3; 200 m: Juvan 1950. leta sami uredili. Razen tega dovolj. Razen tega pa vse breme pa so pomagali tudi pri delu osta- vzgoje ne bo več odvisno od molim športnikom in v njihovi kro- jih moči, ker so trije člani kluba niki je zabeleženo, da so člani na- že položili trenerske izpite. Vpra-mizno-teniškega kluba opravili nad . sanje pa so denarna sredstva, kar 7000 prostovoljnih ur. nam dela vseskozi precejšnje pre- glavice. Pomagamo si sicer sami VSAKO LETO 28 NASTOPOV kolikor moremo, ni pa zanesljivo O dejavnosti namizno-teniških da bo to tudi v prihodnje zadošča-igralcev z Jesenic pa zlasti zgo- lo, ker je zanimanje za namizni tenis na Jesenicah vse večje.« blesteče zmage Omenimo naj še nekaj pomembnejših uspehov. Vsekakor sodi med največje uspeh članov, ki so bili že trikrat med zbrano elito namiz-noteniških igralcev i. zvezne lige; trikrat zapored so osvojili naslov kjer pod udarci loparčkov Jese- republiškega moštvenega prvaka ničanov ni poskakovala bela žogi- (1949-51), Štrumbl, Korbar in Jeca. Tudi v Jugoslaviji so bili že ram pa so osvojili tudi državno v vseh večjih mestih, razen tega prvenstvo (prva dva v dvojicah), pa so imeli 123 mednarodnih sre- medtem ko so kot posamezniki več čanj, od katerih precejšnje število kot desetkrat osvojili tudi naslove izven naših meja. Ce bi sedaj se- republiških prvakov. vorno pričajo naslednje številke. V dvajsetih letih so imeli doma 238 prireditev, 340-krat pa so gostovali. Torej, nastopili so na 578 prireditvah, kar pomeni, da so se povprečno vsako leto spoprijeli 28-krat na turnirjih in dvobojih, doma ali v tujih krajih. V Sloveniji, lahko rečemo, sploh ni več kraja, šteli vse prevožene kilometre, ki so jih prepotovali jeseniški namiz-no-teniški igralci, dobimo skoraj neverjetno številko — 106.000 km — kar pomeni, da bi Jeseničani Ob zaključku najinega razgovora, pa mi je tovariš Lojze povedal še nenavadno in morda edinstveno zanimivost, ki so jo doživeli Jeseničani v kvalifikacijah za vstop lahko prešli trikratno pot okrog v I. zvezno ligo. V prvem dvoboju sveta! Na vseh dosedanjih nasto- so se spoprijeli s Sento. Rezultat pih so osvojili 114 prvih mest, 140 je bil neodločen — 5:5. Pravila so drugih, 227 tretjih in četrtih ter 283 petih do osmih mest. naraščaja je dovolj Zadnja leta so Jeseničani neko- zahtevala ponovno srečanje. Toda rezultat je bil spet 5:5. Odločali so seti. Tudi tu je bilo stanje 18:18. Šele točke so odločile dvoboj v korist Jeseničanov, 418:408. Na- liko popustili. Nič več jih ni najti slednji dvoboj je bil s Poštarjem iz Beograda. Prvo srečanje 5:5. med prvimi. »Kje so vzroki za to?« sem vprašal tovariša Lojzeta. »Nikakor ne moremo priti na zeleno vejo. Najboljši igralci odpadajo drug za drugim. Vzroki so Drugo, tudi 5:5. Seti 19:19. Toda sreča se jim je spet nasmehnila — zmagali so za 18 točk. Vsekakor primer, kakršnega verjetno ni do- različni in v večini opravičljivi, živel še nihče. Zato je Jeseniča-Vsekakor pa je naša prihodnost nom dobro ostal v spominu, perspektivnejša. Naraščaja imamo FaBo 6 Gtns Gorenjske KRANJ, 29. SEPTEMBRA 1958 1 NORME Oddam sobo dekletu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1662 Prodam 12, šest tednov starih, prašičkov, belo črne barve. Molj Franc, Voglje 37. 1673 Prodam nemškega čistokrvnega ovčarja 4 mesece starega. Sveti Duh 15 pri Gradu, Sk. Loka. 1655 Našla sem žensko uro. Lastnik jo dobi pri Mohoriču, Obrtniška 13, Jesenice. 1680 Ugodno prodam moped znamke NSU v dobrem stanju. Naslov t oglasnem oddelku. 1681 AVTO OPEL KADET ugodno prodamo. Ogledate si ga v podjetju Runo Trgovsko podjetje Tržič. 1682 Prodam dobro ohranjen moped Tomos - Puch. Naslov v oglasnem oddelku. 1683 Odličen stroj za pobiranje zank prodam. Peterlin, Kranj, Titov trg številka 24. 1684 Opremljeno sobo dobi soliden gospod. Naslov v ogl. odd. 1685 Preklicujem št. bloka 36971 izdan v Komisijski trgovini dne 19. marca 1958. Končan Brigita. 1688 IŠČEMO KEMIJSKEGA TEHNIKA z dovršeno srednješolsko izobrazbo in nekaj let prakse po možnosti v usnjarski stroki. Ponudbe pošljite na naslov: »PLANIKA«, industrija obutve, KRANJ. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA 8.05 Simfonična matineja. 9.20 Poje mešani zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Janez Bitenc: Drobna doživetja. 11.35 Venček narodnih. 12.15 Kmetijiski nasveti — Ing. Rado Linzner: Nove možnosti za pridelovanje pšenice v kooperaciji. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Prometej. 15.40 Listi iz domače književnosti — Alojz Rebula: Spet doma. 17.10 Popevka tega tedna. 18.00 Družinski pogovori. 18.30 Petnajst minut z orkestrom Edde Barclav. 20.00 Revija zabavne glasbe. 22.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana. TOREK, 30. SEPTEMBRA 8.05 Iz slovenske solistične glasbe. 8.40 Potopisi in spomini — Andre Maurois: Iz pisem George Sandove. 9.00 Popevke se vrstijo. 10.10 Zbori »Svobod« pred mikrofonom. 11.00 Za dom in žene. 11.30 Oddaja za otroke a) A. Po-povič: Samo zaradi palčka, b) Pojo otroški zbori z Jesenic, Gornje Radgone in Ljubljane. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Sredstva proti kalitvi krompirja. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.00 Ura ritmov in popevk. 18.00 Kulturni pregled. 18.45 Domače aktualnosti. 20.45 Radijska igra Claude Aveli-ne: Jetnik. 22.15 Za prijatelje jazza. SREDA, 1. OKTOBRA 1958 8.40 Humoreska tega tedna — Karel Capek: Kako je izginil igralec Benda. 10.10 Dopoldanski koncert. 1U00 Slovenske narodne v priredbi Filipa Bernarda. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v oktobru. 12.45 Vesele citre. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Janez Bitenc: Drobna doživetja. 14.50 Z lokom po strunah. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Vir-ginia Woolf: Ženski portret. 16.00 Koncert po željah. 18.00 Sestanek ob šestih. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. Opremljeno sobo v okolici Kranja zraven avtobusne postaje oddam proti nagradi solidnemu moškemu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1686 Šla bi se učit k dobri šivilji. — Naslov t oglasnem oddelku. 1687 RAZPIS UPRAVNI ODBOR GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE KRANJ razpisuje mesto za direktorja MLEKARNE KRANJ Pogoji: inženir agronomije *li ekonomist z večletno prakso v mlekarstvu ali podobnih podjetjih. Plača po tarifnem pravilniku. Rok prijave do 10. oktobra 1958. »STORZlC« KRANJ, 29. septembra ob 16., 18. in 20. uri francoski film »OBZIRNA VLACUGA«. 30. septembra ob 9. uri angleški film »CIRKUŠKI DEČEK«, ob 16., 18. in 20. uri francoski film »OBZIRNA VLACUGA«. »SVOBODA« STRAZlŠCE, 30. septembra ob 19. uri premiera poljskega filma »KARIERA NIKODI-MA DIZME«. »RADIO« JESENICE, 29. in 30. septembra ameriški barvni cinema-scope film »PRINC VALIANT«. Od 1. do 3. oktobra avstrijski barvni film »NOC V BENETKAH«. 20.00 Zoltan Kodaly: Pri siculskili predicah, Lirična pesem. 21.15 Za razvedrilo vam igrajo veliki zabavni orkestri. ČETRTEK, 2. OKTOBRA 9.00 Radijski roman — Brank« Čopič: Ne žaluj, bronasti stražar — V. 10.10 Hitri prsti. 11.30 Oddaja za cicibane a) Polde Suhadolčan: Sladkosnedni medvedek; Čriček, b) »Ciciban poje in igra . . .« 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Jože Zapušek: Škoda po živini. 12.25 Sestanek instrumentov. 13.30 Pol ure simfoničnih plesov. 14.00 Pet pevcev — pet popevk. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Četrtkova reportaža. 18.45 Radijska univerza — Zvonko Rodič: Zgodovina vinske tr-te- ^ 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.30 Z dubrovniškega festivala — Zagrebški godalni kvartet izvaja A. Dvoraka Godalni kvartet v F-duru, op. 36. PETEK, 3. OKTOBRA 8.05 Z ljudsko pesmijo po svetu. 11.00 Za dom in žene. 12.00 Pojeta Majda Sepetova in Bruno Petrah. 12.15 Kmetijski nasveti — Milica Zabovnik: Najboljša uporaba sadja. 12.25 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Zgodba o tetki jeseni. 14.35 Pisana vrsta slovenskih narodnih. 15.40 Iz svetovne književnosti — Carlo Levi: Besede ko kamni. 16.00 Koncert ob štirih. 17.10 Od popevke do popevke. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.45 Turistična oddaja. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.15 Oddaja o morju im pomorščakih. SOBOTA, 4. OKTOBRA 8.05 »Mladina poje« (Obisk pri mladinskih pevskih zborih v Kranju in okolici). 8.30 Zabavni intermezzo. 9.30 Melodije od tu in od tam. 11.30 Pionirski tednik. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Štern: Kaj bodo pridelovali tam, kjer je zemlje malo, strojev in ljudi pa dovolj. 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 14.15 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike. 16.00 Ura ritmov in popevk. 17.10 Nepozabne melodije. 18.15 V pesmi in plesu križem po domovini. 18.45 Okno v svet: Somalija. 20.00 »Spoznavajmo svet in domovino«. 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ŽIROVNICA, l. oktobra ameriški barvni cinemaseope film »PRINC VALIANT«. DOVJE MOJSTRANA, 1. oktobra amer. film »MOJ VOHUNCEK«. »PLAV2« JESENICE, 30. septembra amer. film »MOJ VOHUNCEK«. 2. in 3. oktobra indijski film »AVARA«. RADOVLJICA, 30. septembra in 1. oktobra jugoslovanski film »TUJA ZEMLJA«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. DUPLICA KAMNIK, 1. in 2. oktobra amer. glasbeni film »BELI JORGOVAN«. Predstave ob 20. mri. BLED, 29. septembra amer. barvni film »NEŽNI AKORDI«. Od 30. septembra do 2. oktobra ameriški film - drama »TUJEC JE POKLICAL«. Predstave v ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. in 20. uri ANALITIČNE OCENE ŠE NISO POPOLNE — ZGOLJ STROKOVNOST NE ZADOŠČA — PREVEČ IN PREMALO DELAVCEV — ZAKAJ JE PADLA PROIZVODNOST — NALOGE KOMUNISTOV (Nadaljevanje s 1. strani) Kot so končno ugotovili, analitična ocena delovnih mest res še ni popolna. Je pa ta ocena edino merilo, ki naj bo pripomoček tako pri organizaciji dela kot tudi za pravilno nagrajevanje delavcev. Ze dosedanje, dasi še nepopolne ugotovitve analitičnih ocen, lahko služijo za odstranjevanje mnogih nepravilnosti. ŠE 600 NOVIH DELAVCEV?! Ko so komunisti razpravljali o načinu nagrajevanja, so mnogi poudarjali, da so norme, ki so jih postavili pred šestimi leti, danes v večini zastarele. V več primerih je sedanji norm-ni sistem tudi nevzpodbuden. Medtem ko v nekaterih oddelkih norme presegajo za 50 do 60 •/•, jih drugje le za 10 do 15 '/». To uvaja neupravičene razlike pri zaslužku, ki slabo vplivajo na odnose med obrati in v obratih. Pri osvajanju novih norm pa se čuti odpor. To zato, ker delavci niso dovolj seznanjeni z njimi. Tudi način premiranja je postal standarden — nestimulativen. Hkrati, ko so govorili o normah, so nujno zašli tudi na vprašanje o KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO obvešča vse kmetovalce, da je pričela kot vsako leto s čiščenjem in razkuževanjem žita. Delovni čas je vsak dan od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldan. NESREČE Svarila - bob ob steno Dve nesreči na gradbišču Kranjskega gradbenega podjetja v Kranju KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO obvešča vse interesente, da preša sadje z novo hidravlično stiskalnico. Obenem lahko dela tudi sladek sok z Baumanovim pasterizator-jem. KZ Naklo Ko prebiramo poročila o obratnih nezgodah, se zdi, da so vsa svarila higiensko-tehnične zaščito bob ob steno. Vprašujemo se: Kdo je kriv številnih nesreč? Malomarnost podjetij, ki ne skrbe pravočasno za varnostne ukrepe pri delu, ali ljudje, ki pri delu ne upoštevajo svaril? Odgovor na obe vprašanji utegnemo izluščiti ix naslednjega primera. V četrtek, 25. septembra dopoldne je prišlo na gradbišču Kranjskega gradbenega podjetja (64-sta-novanjski blok) pri vodovodnem stolpu do dveh nesreč. Zanimivo je to, da sta se obe primerili na ČASOPISNO PODJETJE ff (jorenjski t\skJJ sprejme takoj: 1 ŠOFERJA — MEHANIKA B ali C kategorije. 1 POM. FINANČNEGA KNJIGOVODJO — sred. ekonomska ali njej podobna šola. 1 PIS. MOC ZA NAROCILNI ODDELEK — nižja strokovna izobrazba z 2-letno pisarniško prakso. 2 KNJIGOVEŠKI DELAVKI — tudi začetnici — vsaj 6 razr. osemletke 1 SNAŽILKO TISKARNIŠKIH PROSTOROV 1 POMOŽNEGA DELAVCA — prost vojaščine. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj vlože prošnje v tajništvu podjetja do 10. oktobra. Komisija za sklep, in odpoved, del. razm. CP »Gorenjski tisk« Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57) mesto UPRAVNIKA OBRTNEGA PODJETJA »PUŠKARNA« KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od »aslednjih pogojev: 1. Visokokvalificiran delavec puškarske stroke z večletno prakso na vodilnem mestu; 2. Visokokvalificiran delavec kovinske stroke z večletno prakso na vodilnem mestu,- 3. Strojni tehnik z nekajletno prakso na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 15. okt. 1958« Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij VELETRGOVINE »LOKA« — ŠKOFJA LOKA SPREJME V STALNO DEL. RAZMERJE VEC DELAVCEV za skladišča, spremljevalcev kamijonov in nakladalcev-razkladalcev Pogoj: Odslužen vojaški rok. PRODAMO PO NIZKIH CENAH ALI ZAMENJAMO ZARADI TIPIZACIJE: TOVORNI AVTO Chevrolet 3 tone komplet v voznem stanj« TOVORNI AVTO Dorgward 1 tona komplet v voznem stanju TOVORNI AVTO Austrofiat 3 tone komplet v razdrtem stanju OSEBNI AVTO Opel-Kapitan komplet v voznem stanju K vsem vozovom obstaja veliko rezervnih delov in kompletnih motorjev. TOVORNI AVTO Borgward 1 tona ali Opel-Kapitan zamenjamo tudi za osebni avto manjšega tipa. istem mestu zaradi nezavarovanega dvigala. Pri elektro-instaliejskih delih na objektu je bil ta dan zaposlen tudi 16-letni vejenec Elektrotehničnega podjetja Kranj, Vinko Zibel-nik s Kokrice. Ker se je pogosto posluževal lestve v prvem nadstropju tik ob jašku dvigala, so ga mnogi opozarjali na nevarnost. Fant se za opozorila ni menil, kar je bilo zanj tudi usodno. Mladostna nepremišljenost, nagel korak in fantu je spodrsnilo. Strmoglavil je v jašek dvigala. Pri padcu si je zlomil nogo in natrl rebra. Kdo je torej kriv te obratne nezgode? Predvsem ponesrečenec sam, ker se menil za svarila pred nevarnostjo. Naključje je toliko bolj tragično, ker se je Zibelnik ponesrečil nekako tedaj, ko so že začeli s postavljanjem zaščitnega opaža pri dvigalu. — Tu pa začne drugo, poglavje tega dogodka. Nesreča, ki se je primerila, je bila tudi povod, da so s postavljanjem zaščitnega opaža pohiteli. Delo je bilo zaupano polkvalifici-ranemu tesarju, 54-letnemu Janku Lotriču iz Besnice pri Kranju. Še preden se je dela lotil, je bil po-svarjen, naj postavlja opaž le tedaj, ko bo dvigalo pod njim. Do nesreče je prišlo, ko je Lot-rič postavljal opaž na drugi etaži. Ko se je dvigalo dvignilo za nadstropje više, je Lotrič sicer prenehal z delom, preslišal pa je delavca, ki je dal strojniku znak, naj dvigalo spusti. Ko je dvigalo zdrselo navzdol, je zgrabilo Lotriča, ki je stal preblizu nakladalnega odra in mu hudo poškodovalo glavo. Ponesrečenec je bil takoj prepeljan v bolnišnico. Kdo je kriv druge nezgode? Predvsem ponesrečenec sam, ki ni upošteval svaril. Seveda pade del krivde tudi na vodstvo gradbišča, ki je dovolilo obratovanje dvigala, še preden je bil zaščitni opaž postavljen. V drugi nesreči je celo nekaj ironije, saj se je primerila med zavarovalnimi deli. S. TOVORNJAK SE JE PREVRNIL Jesenice, 28. septembra Z Jesenic proti Mojstrani je danes zjutraj ob 8. uri vozil tovorni avtomobil Mestne komunale z Jesenic, ki ga je upravljal S. H. Le-temu je zaupal krmilo poleg sedeči poklicni šofer, čeprav je bil S. H. brez šoferskega izpita. Tej nepremišljenosti je kmalu kumovala nesreča, ker je S. H. na Belem polju izgubil oblast nad krmilom, tovornjak pa je zavil na rob ceste in se prevrnil. Škodo, ki je pri tem nastala cenijo na 1 ih pol milijona dinarjev, medtem ko je S. H. dobil le manjše poškodbe. U. TUDI PRI ŠKOFJI LOKI PROMETNA NESREČA Škofja Loka, 28. septembra Danes zjutraj ob štirih je bila na cesti II. reda Škofja Loka—Je-prca večja prometna nesreča. Zaradi okvare na stroju je avtobus Transturista iz Škofje Loke moral obstati. Za njim pa je pripeljal osebni avtomobil last Elektrogospodarske šolo iz Cerknega. Šofer osebnega avtomobila je avtobus opazil pred seboj šele nekaj metrov, pritisnil na zavore, ki pa so odpovedale in (nesreča je bila neizogibna. Človeških žrtev pri karambolu ni bilo, pač pa je na oseb-ni'in vozilu Zfl okoli 100.000 dinarjev škode, na ivtobusu pa za 8.000 dinarjev. zaposlovanju delavcev in o proizvodnosti. V nekaterih oddelkih, kot je bil« rečeno, zahtevajo nove delavce. Skupno kakih 600 delavcev. Toda komunisti so hkrati ugotavljali, da je v nekaterih oddelkih celo preveč delavcev, oziroma, da so delavci v nekaterih oddelkih mnog« bolj zaposleni in obremenjeni * delom kot drugod. Menili so, da bi z boljšo organizacijo dela, zlasi pa s povezavo med oddelki odpad« la vsaka zahteva po novih delavcih. Vsak nov delavec, kot so ugotavljali, stane podjetje (stanovanja in vse, ki mu je treba prej ali slej nuditi) kake 3 milijone. Skupno W torej 600 delavcev obremenilo Železarno za milijardo in 800 milijonov dinarjev, kar je zelo velik«. Razen boljše organizacije dela i» sodelovanja med oddelki je potrebna večja disciplina sploh. Odsotnost (zaradi bolezni, dopustov itd.) ne bi smela biti večja kot 1* odstotkov. Toda letos poleti je na delu manjkalo kar četrtina (25 Va* delavcev. Vsi taki in podobni pojavi ▼ podjetju so povzročili padec pr«" duktivnosti dela. To je bila osnovna ugotovitev komunistov, ki sa vsa ta vprašanja dodobra pretresali. Razen komunistov oziroma organizacij ZK v kolektivu, sindikalni« in drugih organizacij, bi morali vec kot doslej sodelovati pri pravilnem tolmačenju stvari tudi vsi od-delkovodje in tehnično vod^0. Zgolj strokovnost, brez družben« odgovornosti ne zadošča. K. N| JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 151. k0'* ki je bilo 25. septembra v Suboticl Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami so zadele dobitek dinarjev 9690 69350 360070 581640 213360 555820 2561 2781 7111 30921 41051 234611 258511 2 55052 122422 308392 43 63 873 8053 339793 500153 501483 557683 74 144 464 704 02184 423814 403884 519924 565714 35 65 425 2715 97795 008645 109415 109665 366325 6 3936 06696 003036 153536 279256 479986 47 367 5187 172677 L76167 438 5858 21548 88178 303848 363398 420048 529 62539 r)l(,'l39 10.000 70.000 100.000 100.000 100.000 200.000 10.000 20.000 40.000 70.000 70 000 100.000 200.000 200 70.200 200.200 200.200 1.000 600 2.000 10.000 200.000 200.000 ion. ooo 100.000 600 4.000 2.000 2.000 60.000 200.000 100.000 200.000 100.000 400 400 6.000 30.000 60.000 100.000 200.000 200.400 100.000 200 10.200 60.200 200.200 100.200 200.200 100.200 1.000 4.000 20.000 200.000 100.000 2.000 10.000 70.000 60.000 100.000 :>iim ooo 100.000 2.000 60.000 200.000 V Kranju je številka 516°39 dela 200.000 dinarjov.