r Naj Teč j i al«renaki dnevnik v Združenih državah Vefca leto Za pol leta • - • • . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 1 i u SI 0 fi J listzsIovenskihidelavcevY AmerikL Tite largest Slovenian Daily 2ft the United States. Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TXXEFON: CHELSEA 3S78 itter, September -21, IMS, at the Post Offiee at New York. N. I, uder Act *f of Uareh t, 1S7S NO. 245. — STEV. 245. TEUKFON: CHELSEA »78 NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER IS, 1939. — SOBOTA, 18. ORT OBRA 1930 VOLUME XXX VM. — LETNIK 1AAVI1L RADIKALNE ZAHTEVE NEMŠKIH NAR. SOCUAUSTOV ČE SE VSA DRUGA SREDSTVA IZJALOVIJO, JE VOJNA EDINO, KAR PREOSTAJA NEMČIJI Fašisti zahtevajo izgon vseh Zidov, uvedbo splošne vojaške službe in revizijo Youngovega načrta.— Skrajno burna seja državnega zbora. — Govor fašističnega poslanca Strasserja. — Napad na kabinetne člane. MORROW NOČE BITI MOKRAČ Morrow je sicer za pre-klic osemnajstega a-mendmenta, a noče, da bi ga nazivali "mokra- VZROK POŽARA NAKRIŽARKI "COLORADO cem 99 Dwight M. Morrow, republikanski kandidat za mesto v senatu, je izjavil v svojem glavnem star.u na Broad St, v Newarku, da soglaša z demokrati v tem, da ne smatra pro-hibici je za. sporno vprašanje v sedanjem volilnem gibanju in da so ga najbrž ljudje napačno razumeli. Ne zanikuje, da vlada med volil BERLIN, Nemčija, I 7. oktobra. — Tudi današnja seja državnega zbora je bila izredno burna. Kot prvi govornik je nastopil narodno-socijali- stični (fašistični) poslanec Strasser, ki je sredi bur-jstvom največje zanimanje za vpra- nega odobravanja izjavil, da se bo njegova stranka pijač in do b0 ^^ 5 svc>je zavzela za vojno, če ne bo nobenega drugega izho- "" da IZ sedanjih razmer. Ob istem času pa ne more depu- te „ i .. . stiti, da bi ga predstavljali ljudje Strasser je začel svoj govor z napadi na vojnegaikot "mokrača\ - ministra Groenerja in ostale člane kabineta. ! °n mnenja,.naj se v prohibi-... , _ . ^ I cijskem vprašanju pusti pc-sameznim - Minister Wirth je pravcati pajac, zunanji mi-j državam to, česar ni mogla doseči bister Curtius je brez idej, vojni minister Groener ^^ vlada je pa brez vsake volje. Taki ljudje ne bodo rešili Nemčije! — je vzkliknil. Fonografske igle, vtak-njene v električni kabel, so povzročile na bojni ladij ''Colorado" požar. SPLOŠEN BOJ PROTI RAKU VOJAŠTVO SE PRIDRUŽUJE ARETACIJE V INDIJI Dr. Ewing iz New YorJ&a predlaga zgraditev še- R^H stih zavodov. — Stroški Boi » kontrolo Sao Pau-i VSTAŠEM Med aretiranimi se nahaja tudi tajnik vojnega bi znašli deset milijonov dolarjev. PHILADELPHIA, Pa., 17. oktobra, j Na tu zboruj očem kongresu je bi | izvoljen predsednikom dr. Allen Ca- la se vrši naprej. — Poročila niso preveč zanesljiva. nil dne 2. junija na krovu bojne 'vseučilišču. ladje. | Dr. James Ewing iz New Yorka, To je objavil danes mornariški |ki je član bolnice za kožne bolez-tajnik Adams. !ni, je priporočil organizacijo petih Dognali so, da je bil povzročen ' ali šestih središč za boj proti ra- PORTO ALEGRE, 17. oktobra.— Oficijelno poročilo iz glavnega stana vstašev javljajo, da so prestopile vladne čete na njih stran. Šest- WASHINGTON, D. C., 17. okt. — Detektivi, preoblečeni kot mornarja, so bili ves pretekli teden na zvez- r navel iz Chicaga. ni ladji Colorado, da ugotove, kaj j Canavel je cb istem času tudi pro-je povzročilo požar, ki je izbruh- j fesor kirurgije na Severozapadnem deset kempanij se je udalo vstašem pri Catarini. Enajsti infanteirjski polk. ki je nastanjen v Mmeirras, je istota-ko prestopil ter oddal dosti pušk ter strojnic. BUENOS AIRES, Argentina. 16. oktobra. — Poročevalec lista La sveta nacionalistične vlade. — Devet mesecev ječe. stika, katerega so ku. vsled kratkega pcvzroč.le igle, zapičene v kab?l. § Zavode naj'bi zgradili v različ Storilca še sedaj iščejo. oPžar se je pripetil, ko je bojna ladja čakala na prevoz skozi Pa- j jev za proučevanje J,er zdravljenje : raka. nih delih dežele in stroški bi zna-|Nacion je objavil, da prihajajo vo-šali nekako deset milijonov dolar- jaki pod poveljstvom polkovnika — Mi nočemo vojne, kajti obnova sveta je odvisna od obnove civiliziranih držav. SEDEMINTRIDESETKRAT S! JE ZLOMIL KOST BELLAIRE, Ohio, 17. oktobra. — , Lani je vse časopisje pisalo o Billy-Ne bomo se pa izogibali vojni, če bi bila mobili-;->u Neuhartu, ki je star šele enajst'iev nezavestnih zacija nemške sile edino sredstvo, da dosežemo svo- let' a je že toUkokrat tako nesreč" bodo Nemčije. 110 pad€l* ^ 51 je 36"krat 2100111 ko" namski premop. Požar je napravil bojno ladja nesposobno za nadaljno službo. Škoda je znašala več stotisoč dolarjev Mornariški tajnik je objavil, da so bile zataknjene igle v kabel, na več mestih. Takoj |po kratkem stiku je iz bruhnil požar. Razvilo se je toliko dima, da je bilo nekako 40 mornar- Gomeza na suho. V državi Parana se vrši velika Dr. Henry Schmitz iz Chicaga. je bitka med obema strankama. Poro-hvalil urad veteranov za proučeva- čila o tem so skrajno nezaneslji- nje in zdravljenja raka. Dr. F.ke iz Atlante je svaril pred operacijami na raku ter rekel, da se je na ta način največkrat po-'dajala ; slabšalo stanje dotoicnih bolnikov. Dr. Fambo iz Indije je govoril o | veliki umrljivosti med otroci ter rekel. da umre večina otrok že pred va. Očividno gre pri tem za boj za kontrolo železnic, kojih poset bo lastniku velike prednos'.i. Strasser ni govoril kar tjavendan, ampak je či-tal svoj govor, ki ga je prej skrbno pripravil. Zahteve nemških etov) so naslednje: narodnih socijalistov (faši- sti v rokah oziroma v nogah. Vsi so domnevali, da se bo zadovoljil s tem rekordom. Pa se ni. Včeraj je zopet padel s stola ter si zlomil nogo. lavne Odprava "nemoralne in vsledtega nevelj versaillske pogodbe; revizija Youngovega načrta pred nemško finančno reformo; zopetna uvedba splošne vojaške službe in sprejem prisilnega delovnega načrta za vse državljane; delati za mir ter se poslužiti vojne v slučaju skrajne potrebe; sprejem postave, ki bo obračunala^ socijalnimi demokrati; izločenje Zidov iz nemškega življenja. MORILEC SE JE SAM OSLEPIL HUNTSVILLE. Texas, 17. oktobra. V državni jetnišnici je umrl sinoči na električnem stolu Joyce Shep-hard. Obsojen je bil na smrt. ker je pred dvemi leti usmrtil nekega i mirovnega sodnika. Parkrat je hli-nil blaznost, vsled česar so ga od- BISER V OSTRIGI EAST ORANGE, N. J., 17. oktobra. — Ko je jedla včeraj v neki newyorski restavraciji Mrs. Milles iz tukajšnjega kraja ostrige, je opazila v eni velik rdečkast biser. Dra-gularji pravijo, da je vreden biser najmanj petsto dolarjev. , petim letom. Lahkoverne matere se poslužujejo opija, da preženejo "zle duhove". V ta namen namažejo prste otrok z opijem, nakar sesajo otroci prste ter sprejemajo vase strup. BRAUN BO OSTAL NA KRMILU tov. dali v blaznico, odkoder so ga pa pri operacijah v Indiji. Mu SPOPADI S STAVKARJI V BERLINU Streli v bližini Borsig naprav. — Drugače pa je položaj še precej zadovoljiv. kmalu zopet prevedli nazaj v ječo. j Videč, da se ne more izogniti smrti I PADAf n m t nm ■ 'v električnem stolu, je izbrusil ostro LhUruLD iN LOEB MORATA kost ter sl staknil z njo oči. Tri dni pred usmrčenjem se je pa ču- TRDO DELATI BERLIN, Nem&ja, 17. oktobra. _ Trije policisti so bili včeraj zvečer ranjeni, ko je prišlo do boja med policisti in stavkarji tekom velike stavke delavcev v kovinskih napravah. 26 oseb pa je bilo aretiranih. Policija je razpršila stavku j oče delavce, ki so se na drugem mestu zopet zbrali. Streli so tudi padli iz his v okolici, a policija je streljala le v zrak. Poklicane rezerve so kmalu razpršile stavkarje. ki p« so se vedno zopet zbrali. • Glasi se, da je bik) veliko število stavkarjev ranjenih, a ker so imeli svoj« lastne atreimke, ni ugotovljeno njih itevilo KOLIN, Nemčija, 17. oktobra. --Pet oseb J« bilo dane« ranjenih, ko )e prišlo do ostrih spopadov med komunisti In faJtisti. Nefca ženska je dobila pri tem strel v bok, mat pa sunek z bodal- cem . tm JOLIET, 111., 17. oktobra. — Nathan Leopold in Loebe, milijonarska sineva, ki sa usmrtila malega Bobby Franksa, morata opravljati težko delo, prvič izza časa, ko sta prišla v tukajšnjo jetanišnico pred sedmimi leti. Leopold, ki je bil dosedaj tajnik jetniškega kaplana, je napravil v "p sami neke nerednosti. Kazen za to je trdo delo. Loeba je zadela ista usoda, ker so ga že v drugič zalotili, da je kuhal v svoji celici. POTRES V CHILE VALPARAISO, Chile, 17. oktobra. — Prebivalstvo tukajšnjega mesta je čutilo danes zjutraj par močnih potresnih sunkov. Več oseb je bilo ranjenih vsled opeke, ki je padala s streh. NOREC Z REVOLVERJEM VARŠAVA, Poljska, 17. oktobra. Venčeslav Kostrzewski, predsednik lokalne trgovske zveze v Čenstoho-vu, j« včeraj nenadoma zblaznel. Pograbil je revolver ter odšel v urad boln&ke blagajne, kjer je ustrelil vladnega komisarja, vrhovnega zdravnika, dva pisarja ter smrtno nevarno ranil dva nadaljna uslužbenca. Zatem je ustrelil samega sebe. MADRID, Španska, 17. oktobra, dovito pomiril ter je jedel, pil, ka-] Splošne volitve, prve izza časa, ko dil in se šalil s stražniki. BERLIN, Nemčija, 16. oktobra. — Za ostrige je plačala trideset cen- j Pruski deželni zbor je danes porazil predlog komunistov, naj se izreče nezaupnico vladi ministrskega predsednika Otona Bra una. Za predlog je bilo oddanih 198, proti predlogu pa 233 glasov. Brueningovo stališče se je neso-liko okrepilo, ker je bil izvoljen predsednikom rajhstaga dr. Paul Loebe. Vlada išče sporazuma s so-oijalisti, da doseže uravnavo v štrajku, ki so ga proglasili kovinarji. Vsega skupaj stavka 120,000 mož. RIO DE JANEIRO, Srazilija. 17. oktobra. — J usti čn o ministrstvo je danes objavilo, da so bile organizirane nove čete za boj proti vstašem na severu. Poročila iz Bahije javljajo, da je ostala tamošnja posadka zvesta vladi. AMERIŠKE MULE ZA INDIJO HURON, So. Da k.. 17. oktobra. — Včeraj so odposlali odtukaj več vagonov mul, ki bodo služ:le angleški le so bile poslane v Karachi. VOLITVE NA ŠPANSKEM in ADVERTISE GLAS NARODA' se je bil general de Rivera polastil j vlade, se bodo vršile najbrž še pred Božičem. Ministri so izrekli zaupnico finančnemu ministru Juliu Waisu ter pozvali ves narod, naj sodeluje pri rešitvi denarne krize. SNEG NA ZAPADU CHICAGO. 111. 17. oktobra. — Prvi zimski viharji so sa pojavili v tukajšnjem mestu. Oster veter prihaja iz Centralne Kanade in ozemlja Rocky Mountain, ki je že vse pokrito s snegom. VČ3raj opoldne je kazal toplomer 70 stopinj, proti večeru pa samo 34. BOMBAY. Indija, 17. oktobra. — Oblasti so aretirale danes 250 članov Indijskega narodnega kongresa ter jih obsodile na zaporne kazni. Med njimi se nahaja tudi tajnik vojnega sveta kongresa, Aziz Huseinbej Lalji, sin občinskega predsednika Bombaya. Lalji in drugi vodilni člani kongresa so bili obsojeni na devet mesecev težke ječe. Ostali pa so dobili nižje kazni. Nova postava podkralja dela take zveze kaznjive. Le par obtoženih Indijcev je bilo oproščenih. Policija Je nadaljevala vse popoldne in večer s pogoni na sumljive lokale. V Bombayu je bil proglašen tridnevni štrajk. PODZEMSKE CEVI ZA PIVO Ko so včeraj čistili neki kanal v Ycnkers. N. Y„ so naleteli na 1500 čevljev dolgo cev, ki je biia speljana pod zemlja. Cev je služila za dovajanje piva iz pivovarne v skladišče. Kje se nahaja zagonetna pivovarna in skladišče, pa ni bilo mogoče dognati, ker so butlegarji odrezali odvod in dovod takoj, ko so se začela popravi La v kanalu. POZOR! Vsem onim, ki so vnaprej naročili BLAZNI K O VE PRATIKE, smo jih že odposlali. Glejte tozadevni oglas na zadnji strcni. Upravništvo. CHAMBERLAIN STAR 67 LET LONDON, Anglija, 16. oktobra. — ' Sir Austin Chamberlain, zunanji minister v zadnjem konservativnem ministrstvu, je praznoval danes 67. SKRB ZA JETIČNE V FRANCIJI Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri na3 izdanih potrdilih. Naslovljene] prejmejo toraj denar doma, bres zamud* časa, bra nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat T raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovinL Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo 500 ........................ $ Din 9.40 1000 ........................... $ 18.60 2000..............................S 37.00 2500 —....................... S 46.25 5000 _________________________ $ 91.50 10,000 .............................$181.80 Lir 100 200 300 500 10«f I 5.75 $11.30 $16.80 127.41 154.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nak&T žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.--. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum*-te glede načina nakazila. Nojna n »kurila izvršujemo po Gable Letter a pristojbino 75 SAKSER STATE BANK ■S GOBTLANDT STREET NEW XORX. K. 9L Telephone Barclay 0380 — 0381 GLAS NARODA F© francoskih Whiftiirih sa Mene imajo piiehae aparate, s pomočjo katerih vdihavajo bolniki zdra viine pflne, NEW YOB*, SATURPAY, OCTOBER 18, 193t r Gks Naroda" J Prick SeJuer, President Owned and Published by SL0VKN1C PUBLISHING COMPANY leto___....87.00 ................81.50 Za pol leta ...................................-$3.50 Subscription Yearly $64K>. Za četrt l«ta Advertisement on Agreement. _ "Oba Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poAiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, praeimo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 PAMETNE BESEDE Ko »o je vršila v Bostonu konvencija Ameriške Delavske Federacije, se je dan pred zaključkom zbrala pred konvercno dvorano velika množica komunistov, ki so z glasnimi klici protestirali proti delegatom in njihovim zaključkom. Policija je pobegla vmes, in prišlo je do vročega spopada, v katerem je bilo več oseb težko ranjenih. Ta dogodek ne bo služil kot sredstvo, da bi se narod znova navdušilo za idejo, da so Združene države pribežališče zatiranih vseh dežela, kolikor je to sploh mogoče veleti izwlno poostrenih priseljeniških postav. Nadalje je treba pomisliti, da se komunistov oziroma boljše vi kov ne sme smatrati za politične begunce v pro-vem pomenu besede, pač za prevratnike, ki pridigujejo anarhijo ter hočejo s silo uveljaviti svoje načrte. Navzlic temu pa zasluži vse priznanje in pozornost razsodba zveznega sodnika Bondy-ja, ker je prežeta s prisilim ameriškim duhom, katerega je v teh časih tako bore malo. Kot smo že poročali, >o Utiida Seria, nasprotnika fašistov, obsodile" priseljeniške oblasti na deportacijo. Serio je komunistični agitator, in bi proti deportaciji ne bflo pravzaprav nobenega ugovora. Toda deportiran bi moral biti v Italijo, kjer bi ga takoj vrgli v ječo ali ga eelo obsodili na smrt. Serio bi se rati izselil v Sovjetsko Rusijo, kjer hi ga, že vsaj po njegovem zatrdilu, sprejeli z odprtimi rokami. Nekaj tukajšnja komunistična organizacija mu je dala v to svrho že denar na razpolago. Z ozironi na vsa ta dejstva je sodnik Bondy takole razsodil: — Delavski department bi se moral s takimi zadevami nekoliko bolj pametno pečati. Zagovornik inozemca in zvezni pravilnik naj bi se sporazumela glede povelja, ki dovoljuje Seriu prostovoljno izselitev v Sovjetsko Rusijo. Ker je povelje za deportacijo Seria že izdano, naj bi ločitev sodnika Bandvja ne naletela na nobeno zapreko. Saj je vendar naloga oblasti držati izven dežele vse nezaželjive Elemente. K tem spadajo komunisti in vsi oni. ki pridigujejo razdejanje in prevrat ter so pripravljeni iz-premeniti svoje pretnje v dejanja. Oni nočejo graditi, pač pa podirati ter izrabljajo sedanji gospodarski položaj v to, da seje,jo nemir in nezadovoljstvo. Iz Jugoslavije. morilca travice Zaradi peskušenesa umora tri leta ječe. Žrtev steklega psa. V zagrebški bolnici je te dni u-Pred sodiščem v Novem Sadu se mrl I6-letni dninar Slavko Kouf- j je te dni zagovarjal 18-letni hla- nac iz Siujrnika pri Zagrebu. Fan-pec G j uro Ig.č zaradi poskušenega ta je približno pred poldrugim me-umora. Igič se je zaljubil v 18-let- sccem ugriznil steke! pes v nogo. no posestnikovo hčerko Pelo Igič iz Roditelji so misiiili, da se bo rana j Despot Sv. Ivana, kjer je služil za sama zacelila. Ker jc pa začel fant hlapca. Dekletu fant ni bil všež ;n 'cc-neti, so ga prepeljali v bolnica 3. oktobra zjutraj je bil obešen mrtva. Potem je položil trupli na i v Osijeku razbojnik Dragan Travi- posteljo, vzel kruh in slanino ter za- ca iz Viljeva v Slavoniji, drvar po čel mirno jesti. , poklicu. Travica je umoril 27. lebr. Kruh in slanino je rezal z istim j v gozdu pri vasi Borovika ogljav- nožem s katerim je malo prej preja Antona Plutja i« njegovo ženo b3del svojima žrtvama prsa. Šele Ano, njuno 17-letno hčerko Katjo pozno v noč, ko so prišli iz vasi je pa težko ranil. Tudi njo je ho- kmetje, obveščeni o grozneai zloči-tel umoriti, pa se mu ni posrečilo, riu, je morilec pobegnil iz kclibe. zato ga je zavrnila. Igič je sklenil csvetiti se. Dne 18. maja ponoči jc streljal na njo in jo zadel v prsa. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico, kjer so ji odstranili kroglo in jo rešili gotove smrti. Sodišče je Iglča obsodilo na tri leta težke ječe. Poskusen samomor 16-letnega dekleta. V Sv. Duhu pri Zagrebu je pila' oetovo kislino 16-letna Marija Ba-lija od Sv. Marjete. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji zdravniki iz-prali želodec. Njeno stanje je zelo kritično. Ko so jo vprašali, zakaj je hotela y smrt, je dejala, da je kriva nesrečna ljubezen. Stara je pa šele 16 let. Obsojen je bil na smrt in stol sed-morice v Zagrebu je smrtno obsod- I bo potrdil. Po prečitanju smrtne obsodbe so i odvedli morilca v posebno celico, kjer je bil ves čas miren. Za kosilo kri je zaželel polente, odnosno žgan-i cc'5v in pojedel jih je polno skle-ido. Popoldne so prišli k njemu od-! vetniki, sodniki in več meščanov, ; da bi ga zadnjič videli, kakor je | pač ne posebno lepa navada Ijudi- __i sadistov v takih primerih. Prinesli Nemški zrakoplov 'Grof Zeppelin' so mu cigaret, grozdja in drugih je prijadral nad Mcskvo 10. septum dobrot. Pri tem so se pa seveda na- v Zagreb. Toda vsaka pomoč je bila zaman, nesrečni fant je v strašnih mukah umrl. RUSIJA BO GRADILA ZRAKOPLOVE bra ob 10. dopoldne in je letal nad slajali nad zavestjo, da bo moral Zaradi uboja očeta obsojen na let'« dni ječe. Pred sodiščem v Sremski Mitro-vici se je te dni zagovarjal 19-letni sluga Žiga Palko iz Stare Pazove, ki je 19. avgusta ubil svojega očeta. Palko je bil sicer znan kot- premožen kmet, toda vse je šlo počasi rakovo pot, kajti oče je bil pijanec. Zaigral je orkester, iz kabine so V pijanosti je vedno pretepal ženo srustiii mostiček, po katerem sd in otroke. IS. avgusta je zopet pri- vstopili v njo član revolucijonarne-;šel pijan domov, ko je pa začel pre- ga vojnega sovjeta in šef vojnih jtepatt ženo, je skcčil sin nanj in ga zračnih sil SSSR P. Voronov, nem-' z nožem sunil v srce. Stari Polko je ški odpravnik poslov Twardowski, bil takoj mrtev, sin se je pa sam ja- predsednik cdbora za sprejem Zep-vil orožnikom. Sodišče ga je obso- pelina Malinovski itd. dilo na leto dni ječe. „ Ob 12.30 je izstopil iz kabine aok- tor Eckener. kateremu so priredili :Rusi prisrčne ovacije. Pozdravili so mestom dve uri. Seveda je vzbudil j drugo jutro umreti, njim pa še ni zračni erjak nad mestom veliko za- ! treba. Do zadnjega se je Travica nimanje prebivalstva, ki je drlo na i branil duhovnika, a se je vseeno ulice, čim so se začuli Zeppelinovi premislil in prosil ječarja, naj po-motorji v daljavi. Nemški zrako-išlje po pravoslavnega svečenika, plov sta spremljali ves čas dve j Zvečer si je zaželel jagnjetine in esk~ iri s Zjutraj c'o -i. so začeli na dvorišču sodnega poslopja pripravljat, vse potrebno za justifikacijo. Krvnik Hart in njegov pomočnik sta postavljala vešala. Zabila sta v zemljo isti stebrič, na katerem je visel zloglasni razbojnik Čaru^a. Čimbolj se je bližala zadnja ura. tem zgovornejši je postajal Travica. Ob pol 6. je prišel v ceLeo pravoslavni svečenik Lazar Bcgdanovič. ki jc obsojenca izpovedal. Travica je sprejel zadnjo popotnico fizično in moralno strt. Pristopili so orožniki in mu zvezali reki na hrbtu. Obkolili so ga je';arji in orožniki ter krenili z njim na dvorišče, kjer je čakal senat z manjšim številom gledalcev, vstopnic k justifikaciji niso izdali | mnogo. Za mizo na dvorišču so sedeli Peter Zgaga nrnimr-1 "-it Vso je b.io pripravljeno za poroko mlade Marjance. Že šest mesecev sta bila zaroie-na, in šest mesecev zaroke je dovolj za vsakega krščanskega človc-ka. Naenkrai se je pa vse razdrlo. — Zakaj se je razdrlo? — ,so vprašali Marjane©. — Ali ti razdrla. ali je cn? — Kaj bo on razdiral — odvrnila, — jaz sem razdrla. Takega moža pa že nocein, da bi mi lagal. O. lažnjivca pa že ne. V-akega prej ket lažnjivca. — Ali te je nalagal"' -- so jo vprašali. — Pa še kako grdo. Rekel je. da bo šel v mcitc m ostal tam tri dni. Jaz sem res misiiia. da ga ne bo tr. dni. pa je že drugi dan prišel in me našel v objemu mojega pr.jatclja. x, Mcžiček je pripovedoval svoji kajtl [sladki ženici: lahkih in težkih sovjetskih polic v:na. Dobro se je najedel m ^^ senaU Radeka ^ letal s poročevalci mnogih listov, napil vina. petem je pa vso noe v ^^ kateremu ,c mif kinooperaterji in fotografi. Ob 11.50 družbi orožnikov kadil. Dvakrat Je ^ sodne formalnosti pred ju_ se je cojavil zrakoplov nad aero- poskusil spati, pa je samo zadre- ... , . . ... . J nt*" f f st^iikacijo m državni tožilec dr. diomcm kjer ie b;lo zbralo nad mal m se taicoj prebudil. Pravil ]e, „ c . . _ . .. jiuiuv.u. .. jc ^.uiaiu iiau ^ Schubert. Travica je stopil mirno 60,000 gledalcev. V 10 minutah je ~ ~ ~ ^ bila vse opravljeno in Zeppelin je bil prvič pritrjen na sovjetska tla. Tragedija slepega starčka. V mestni ubožnici v Veliki Kikin-di je hotel izvršiti samomor 81-letni slepi Miloš Stankov, ki je že pet let v ubožnici. Mož je pred dvema letoma oslpel. Drugim siromakom je bil nesrečni staček trn v peti. dražili so ga. tepli in mu nagajali, kadar so le mogli. Vse njegove pritožbe pri upravi so bile boo cb steno. Kc so mu te dni ukradli 40 Din. je starček v razburjenosti potegnil iz žepa nož in se štirikrat sunil v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, ftjer so ga takoj o- da ga peče zgaga. Ko so ga orežni-niki vprašali, če bi lahko ugasnili petrolejko, da bi petrolej ne gorel po nepotrebnem, je Travica odgo- ' voril, naj puste luč goreti za njegovo dušo. Vse ncč je preživel Travica v po- ; govoru z orožniki o svojem groznem ' zločinu. Pripovedoval ie, da je prišel kritičnega večera okrog 8. pred kolibo ogljarja Plutiča, dobro ve-doč, da pride mož ta čas iz kolibe. Čim je ogljar stopil iz kolibe, ga je krc-snil Travica s sekiro po glavi in ko je ležal na tleh. ga je oplazil pred senat, kjer ga je sodni nik Novak vprašal: — Ste vi Dragan Travica? — Sem. — Imate še kako željo? — Nobene. svei- — Oh. ti ne veš. kaj se mi je no-jcoj sanjalo! Sanjalo -e mi je. daje prišel v hišo sirašen tolovaj in te idne sel. j — Kaj si pa ti storil? — ga je j vpra-ala. — Na prag sem stopil in zakUcal Iza njim: i — Kesal se bos. k;-r ai jo vzel. * — Zakaj tako zaspana? — je 'vprašal zjutraj mož svojo žen o. I — Oh. roman sem brala. — je In sodni svetnik Novak je pozval 'odvrnila in zazehaia j;a sta se rim -so je zahvalil v kratkem govoru, naglašajoč, da ga posebno ve- krvnika Harta, naj stori svojo doiž-no=t. Prota Hogdanovič je dal Travici poljubiti križ. Morilec, ki je vso noč kadil, je držal tudi pred vešali cigareto v ustih. Brž jo je vrgel proč:, si obrisal usta z rokavom in poljubil križ. Tedaj sta ga zgrabila krvnik in njegov pomočnik. — Pustita me. sam stopim na svoje mesto! — je dejal Travica, in šele ob štiiih zjutraj vzeia. seznanil z ne- ji. nictsar sla- prav ve?eli, da ker sem že ga zastopniki sovjetske vlade, ka- še parkrat. Starčevi kriki so prebu- i dili njegovo ženo in hčerko, ki sta j prižgali luč in prišli pogledat, kaj ' seli, da more pokazati uspehe nem-,se je zgodilo. Čim sta se pojavili mimo na pru-ico w pa ške avijatike tam, kjer se tako ze- na pragu, je udaril Travica s seki-^. ^ ^^ tavJjena. Premaic. lo zanimajo za nove pridobitve mo-!ro po glav. in po roki ogljarjevo sc in Travica io derne tehnike. Po oficijelnem spre- i hčerko, ki ji ie padla luč iz rok.' jemu si je posadka "Zeppelina" o- Žcmki sta se ustrašili in zbežali v gledala Moskvo, popoldne je pa I kolibo. Travica je pa planil za nji-» "Zeppelin" od letel nazaj v Fric- !nia začel udrihati s sekiro po o drichshafen. S seboj jc poštel Poset "Zeppelina v Moskvi bo perirali. Mož je izgubil mnogo krvi imel za sovjetsko Rusijo dobre po- in bc najbrže umrl. i Izsleden morilec. I V neči od 29. na 30. maja jc bil | v Jugovičevi ulicin v Beogradu u-jbit ugleden beograjski meščan Mirko Kcrtič. Policija je dolgo poizve- sledice, kajti vzbuditi je splošno zanimanje za zrajtoplovstvo. V Moskvi so takoj pokrenili akcijo, da za?ne sovjetska Rusija graditi lastne zrakoplove. Kolektiv sotrudni-kov moskovske "Pravde" se je obrnil na javnost s proglašam, v kate- vzel 60 kg glarjcvi ženi. ki jo je pobil na tla ! in ubil. Potem je začel iskati njeno hčerko pod posteljo. Nesrečnica je videla, kako prižiga morilec vžigalico, da bi bolje videl. Dosegel po je; s sekiro, kolikor je mogel, in enkrat jo je udaril po glavi. Prosila ga je, naj o ne ubije, češ, da je še j tako mlada. Morilec ji je obljubi!,' da jo ne bo ubil, češ. naj se priko-baca izpod postelje. Čim je pa deklt jpcmclilo glavo izpod postelje, je dovala za ubijalcem, te dni ga je pa rem poziva vse zavedne tiržavlja-." ... , . J Lt 041 -1 ^ 1 Travica zamahnil s sekiro m zakri- končno izsledila. Gre za Ivana Ko- ne, naj prispevajo za prvi sovjetski -al. ..Tudi lL mora§ umreti!" vačeviča iz Garčina, ki je po Beo- zrakoplov, ki se bo imenoval "Prav- j" nila se je in Travica je omahnil. Toda hitro je vstal in stopil nazaj : na svoje mesto. ' Krvnikov pomočnik ga je prijel ekrog pasu in dvignil, krvnik ga je pa prijel pod pazduho in dvignil za glavo, da mu je zadrgnil zanjko o-krog vratu. Ko je imel že zanjko o- ; krog vratu, je Travica zaklical: i — Z Bogom, bratje! Nisem bil razbojnik! Nesreča me je zadela. Kaj hočem? To so bile npegove zadnje bese- ) de. Gez 12 minut sta zdravnika Po- ' povič in Jagorič ugotovila, da je morilčevo srce nehalo biti. Krvnik Hart je stopil pred senat, se odkril in priklenil rekoč: — Slavno sodišče, pravici je za- gradu ukrade!. Pol cija ga je osu- da". Kolektiv sam je prispeval ta-{ Nesrečnica se je brž umaknila j doš.-eno! mila. da je v zvezi z umorom Mirka koj 3200 rabljev. Znani sovjetski \ pod posteljo. Travica je pa mahal j Potem se je vrnil k vešalom in Kcitiča in zato ga je po aretaciji tribun-satirik Dcmja.i Bjedni je 's sekiro in ji večkrat presekal sraj- ; vrgel črne rokavice pod obešenče- temeijito zaslišala. Mož je sprva tajil. pozneje je pa priznal, da je Ko-stiča res ub:i. Dejal je_ da je hotel usodne noči pri Kostieu krasti. Kcstič ga je pa zalotil in pre-, gnal. Tekel je za njim. Kovačevič se j je pa ustavil in zasledovalca ustre-'lil. Policija je nevarnega zločinca {izročila sodišču. zložil kratko pesem kot poziv, najjcc. vsi prispevajo za prvi sovjetski zra- ; Katja je izrabil?, ugoder. trenutek, kcplov. Sam je dal v ta namen 100 ko je morilec prižigal vžigalice, da rubljev. MOŠKI V KRILU NA PROMENADI Francoski Usti poročajo, o zanimivi zgodbi z rivijere. Nekega dne se jp pojavil na promenadi pod palmami na obali mož v brezhibni promenadni obleki, toda čez hlače je imel oblečeno se kratko krilo, kakršno nosijo Skoti k svoji narodni nosi. Ko so vprašali revolucionarja v moški modi, zakaj pro-e&enira v hlačah In krilu, je odgovoril, da so krive ženske. Dame na riiljerl hodijo v pižamah in hlačah Ufdo po promenadi. Krojači so tako sapo&leni z damskimi pižamami. da do Učni gospod nikakor ni mogel prttt na vrsto, da bi mu krojač 2»pn*v$ novo obleko. Ker nosijo kratke lase in hlače, se Je U«ba pač vsaj v nečem raaliko-vatl od njih Zato je oblekel čez M krasto Škotsko krito. Ko so gospodje v letv&u »vedeli, kje tiči vzrdk, da se je pojavil na gg&mmoM mo&ki r krilu, so mu pri-m čmz&t&t, da je tako imenitno tSčfrteiill hipermoderne šenske. De 'te IRA fW» a svrtiA _ NATEČAJ ZA HIMNO Pariz razpisuje velik mednarodni natečaj za najboljši himno narodov in vabi vse skladatelje in pevce sveta k sodelovanju. V večini držav so že sestavljeni odbori iz najboljših skladateljev, ki bodo zbirali dela skladateljev in pevcev do-tične države ter jih predložili mednarodnemu odboru v Parizu. Mednarodni pevski turnir se bo vršil 30. novembra v Velki operi Pariza, kjer bo irbrana izmed najboljših pesmi pc j edinih narodov ena, ki bo potem proglašena za svetovno himno narode v. Avtor in skladatelj dotič-ne pesmi dobita po 50,000 frankov nagrade. Besedilo pesmi bo preloženo v jezike vseh narodov, ki se turnirja Udeleže. Poleg tega dobi zmagovalec triletni angašma pri zvočnem filmu. HČERKA ZASTRUPILA RODITELJE Sampmitr prej^oinega rentaika. V Pančevu se je v svojem stanovanju obesil tamkajšnji premožni zasebnik Krsta Tomič, star nad 70 let. Ututovilo se je. da je izvršil lesni Im, mwniinr«Miiiaii,i«r V Domžalicah na Češkem je bil izvršen pred kratkim grozen dvojni umor, ki je razburil vse prebivalstvo. Hčerka, starih' roditeljev, ki imajo v Domažl.cah hišo. kjer so preživljali zadnja leta svojega življenja, Ana Kacerovska, je primešala svojemu S3-letnemu očetu in 79-letni materi v kavo toliko arzena, da 3ta oba umrla. Zastrupljen je bil tudi 50-letni brat zločinke. ki pa ni popil toliko kave da bi podlegel zastrupljen ju. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec in zdaj je že izven'nevarnosti. Urrtor je estal prikrit do pondelj-ka zjutraj. Šele ko se je raznesla po Domažlicah vest, da sta umrla stara zakonca skopaj, se je začela policija z orožništvom zanimati za njuno smrfc • ' Preiskovalni afrgani so prvotno mislili, da je bil strup tudi v kruhu in zato so ga dali kemično preiskati. Izkazalo se je, da je bil strup samo ▼ krvi. Morilko so aretirali in izročili sodišču. Kaj jo je napotilo, Travica jo je iskal, ker je pa ni mood It. do 12., soba itv. 3M, ali pa v igel najti, se je vrnil v kolibo, kjer | pondcljek In sredo ob S. do t, oo-jje še enkrat udaril s sekiro starca uradnika ondotne lesne tvrdke Anko 411. in njegovo ženo, čeprav sta bila že)^^ Starčka. Mož se je vrnil 31. J __________j avgusta iz Tatrainske Poljanke z dopusta in naslednjega dne, ko je za * Ko sem se nekoč i ko gr.spcdično. sem bega sluteč, rekel: ! — o. Vi te! Mc sem se seznanil z vami itol ko slišal o Vas. Ona se je pa poredno n a smeh ni-ila rekoč: — Ja. ljudje vse sorte čenčajo, . toda dokazati mi nobeden ne more. * Dragi rojak je pisal uredniku: — V listu sem cilal cglas. da bi ■se rada poročila neka žen>ka. ki ima deset tisoč dolarjev premoženja. Ali vam je mogoče .-lika poslala? Jaz bi rad sliko videl. Urednik mu je odgovoril: — Dragi rojak! Ženske, ki imajo deset tisoč dolarjev premoženja in • se ženijc po časopisih, se ponavadi ne dajo fotografirati. I * j _ oh, — je stekal zavrnjeni rau-bač — zdaj se pa res ne bom nikoli oženil. Nikar ne obupaj. — ga ]e tola-— saj rila dri — Bud; , govor. •dm odgo- ti Kakšna umetnost pa resnico! Priznati pa raš, da je velika umetnost la«a-Poglej na primer tisto drevo tam-le! TI pogledaš tja in reče4:— To je drevo! Vsak tepec zna povedati to. kar re gleve j i pamet ter pokazati, kaj Perzijska pripovedka. zločin, ki se je zgodil. so ga zvau-!i na tigra-krvoloka. Za tatove in podobne tiče je napočila zlata doba. Vsem se je godilo, kakor še nikoli detiej. Državljanom je šlo tako sijajno, da jim je začel sam emir zavidati življenje. Dolgo a razmišljal, kaj bi storil, naposled ! čila? Glej, še sama si nesrečna, preje poklical ?la in ga poslal v Te- ! ganjajo te iz kraja v kraj in bežijo he run k šahu s oisanjem. j tebe, ker vedo. da jim ne moreš — Bole-t in radost se menjavata dati več nego tisto, kar že obstoji, kakor dan m noč. Noč. ki je zagri- j Jaz pa govorim tisto, česar nihče ne njala nase mesto, se je nenadoma , ve in zato me imajo vsi radi. i prt tvorila v velik ^olnčen dan. A j In sopotnici sta se razšli, da se ne ! v našem mestu, o vladar, se je na- | srečata več tako kmalu. selil krvoločni tiger. Nihče mu ne j ______ more v okom Ves božji dan skače j Zato Ll :na. Laž ime !•> f?. mena Ali : V 9 MESECIH 547 USMRTITEV d. ves niča na Laž se nasmehne in pravi — Ves kaj, pcjdiva v me skusiva. Rada oi videla, med naju bo osrečila več niča je prista sta se cbe nap vroč d Kdor pa laže. mori (čez ograje in napada ljudi 1 imeti mora mo- | sem sklenil, da rešim tvoje in moie j državljane ter za po vem pogon na zverino. In sluča' ie nanesel. da i j ^em v neki tesni ulici res naletel , j na tigra. Zverina me je že hotela J - požreti, az pa «era prijel za orožje ; če primerjamo podatke o uimr-j •n mu preklal slavo. Vesel sem, da t.tvi. objavljene v uradnih listih so- I ti lahko sporočim to vest. Tigrova vjetske Rusije. *'Izve3tija" in "Prav-: koža se že suši. poslati ti je na še da pridemo da zaključka, da je . r.r moremo, ker je večina taka. da bilo v Rusiji letos od i. januarja do 'bi se utegnila pokvariti, preden 25. septembra Izrečenih 547 smrtnih pride do tebe. ebsedb. Smitne obrabe so izrekla In re>. iz Teherana je pršla po- deloma redna javna sodišča, delo-, hvala zj emirja in zraven še zlata ma pa kolegiji državne politične Že nad 100 let si angleška vlada prizadeva zatreti v Indiji običaj, da ___: bi se vdove ne dale s svojimi umrlimi možmi sežigati na grmadi. An-Na letošnjem zborovanju društva fija. Toda navrotični t:p takih pa-!gleži so morali v svojem prizadeva-agleskih zdravnikov v Winnpegu; cijentov ni nikoli zadovoljen. koli-.nju premagati odpor domačega je vzbudilo veliko zanimanje pre- čine morfija ali op.ja morajo biti J prebivalstva, pa tudi vdov samih, davanje dr. Diona. ki je predaval o \edno večje, dokler ne nastop: po-!od leta 1905. ko so v Bombay-a an-čezmemem uživanju opojnih lekov, polna degeneracija duha in telesa, 'gieikc kolonijaine oblasti prvič na-in o pataljšk: strani tega pojava. Med tremi leki. katerih čezmer-'stopile proti sežiganju vdov. so bid: Dejal je. ria S2 je grda razvada uži-[no uživanje postane navadno po- primeri, da je šla vdova po možev.! vat: c p-j na sredstva tako razširila,' gub&nosnc. je najnevarnejši he- smrt: prostovoljno na grmado, si-da je postala pr nckate rih naro-!rcin. Pacijen::. ki so imeli navado C€r zeic redki, vendar se pa ta čud-I dih nevarne njihovi civilizaciji.J omamljati se z morfijem, se po- ni indijski obiraj n: c. ^ ... Pr: Mt:l vzroki, ki podpirajo to strast, j pravijo v 6 do 3 tednih dočlm tra- pogrebu poglavarja S.kkov seje navajal dr Dion splošno in red- .'a okrevanje ijudi. zastrupljenih s ž>?li n vdov. Leta 1S4-1 ,e umrl nc-no uživanje kekaina v kavi in thei- heroinom. 4 do 5 mesecev. ki indijski knsz. je imel vehk ha- na v čaju. Največ čaja in kave po-j hero na «e daio na,'ez-! rcrR" *jegcva smr: je pomenila tu- pijeja narod., govoreči angleško. V . hero.na se dajo naj.ez- . . . , Jt' zagladiti. Uživanje kokaina se je J ie na.ea.a. ou me,! •>kt.Jc ie. aebrega čaja je navadno , 1 ; m r,- t tw, . l. ^ - - zaeolo proti koncu preteklega slo-,' j ženami m ljubicami ta k > nad 1 g the:n.i. tako da zauzne cio- , f & rHiiuh^n i v.-r-i n- irtja, ncsljanje pa leta 1910. Nos-jp*u- u,xjen- dl Jt Mo V*€A 310 ljanje kokaina saje razširilo v za-•-ljc*o vi smrti P^tovoljno na ^r-etiku svetovne vojne po Parizu in *1 . f . . se Je kmalu preneslo tudi v Lon-1 Tc dni je na snv^o neka kCi.-mn povzroča navadno nervoz- , ' ivrio—. i p mi •• - in ,dcu. Ljudje so .segali po tem opoj- j ■ o^^jU Patna » ?Jnji In- nem redstvu. da bi si pregnali mi-idli- Ko 50 truPl0 njene=u raož:i sli na mračno bodočnost. Posledice so bile seveda zelo težke. i POZOR, ROJAK! Is naiUva na Ustm, prejemate, le mridst, Tam ie naročnina pail« K« ia- j kajte to raj, da m Vu opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri čib naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Lauahlp them a, vc : ri d. n 5 d 3 gramov. veLk prijatelj čaja pa še več tega opojnega sredstva. Redno zauživanie nest. Seveda pa ne vpliva kofein na vvc ljudi enako. Kavo so imenovali v prej.šnjih časih pijačo intelektualcev. ker vpliva v prvi vrsti na možgane. M zlerua laziskovanja so pa po- nje uče. da je kazala, da kofein še daleč nima ti- bi imeli toliko žlgali na grmadi, je skočila vdova vpričo vel ke množice pogrebe*: v v c gen j. V zadnjem hipu je pri: k Glede lečenja samega nas iz k uš- angleški polica; in je potegnil z gr-l celo malo ljudi, ki!m?de, Uda bila moči in volje, dajna. ria je kmalu umrla. je ze i KO ojz^a- več 1st jap->red povzroči dispozicijo ra nervozo in iahkD privede? tu- ;to m katera ljudi: Angleške gjL uč nka. kakor se je prvotno ti se sami odvadili epojnih sredstev, joblosti o uvedi« >troso ?rel: ka-. > mislilo. Ce-mtmo zaaživanje kave Lečenje ze zato tako težko, ker ne Ker j? izkazalo da s jr.no°. dere samo za razvado, temveč na-jmaiini vedeli da namerava vdeva a dno v prvi vr. .i za značaj. Pre- } na grmado. Več p^grebcev jludi. k: se vrne iz 0 aretiral: in zagovarjat: se bodo morali /.aradi udeležbe pri prepo- COLORADO Denver. J. Bchutto Pueblo, Peter Cullg. A. SafUC. Saiida. Louis CosteLic. Walsenburg. M. J. Buy um INDIANA Indianapolis. Louia »anico ILLINOIS Aurora. J. Verblcn Chicago, Joseph Bllsh. J. Bevčič, Mrs. F Laurich. Andrew BplUar. Cicero, J. FabU*3. Johet, A. Anzelc. Mary Sambicn, J Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellcb. i Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan. Joža Zelene m ili n in bliž, predlog in me to. Bil tla se je že k: se vrne iz zdravstvenih zavodov, začne čez nekaj mesecev *ope: segati po epoj-r.ih sredstvih. Pozabiti tudi ne sme-prenapetostjo modernega mc. ca spadajo narkotična lekar-Porast živčne občutljivo- stva med najcenejše c.rož,e. katero iroti bolečinam in v: aa.iam obrcau poldan s\ na cesti gcstilno mizami, vati. kaj i uri. Laž Žii obleka za vernega in požrtvoval- uprave ■ črezvičajka i. V vseh pri-ni bi!o Rega iahovega služabnika. Vse me- 'merih je šlo za zlobno špelcuiacijo govnjac pregrize svinčene cevi n Resuica sta šli v o Ju tako •ta videli nisem vi- Pesnira Je bila vedno in je dejala: — Priznati moram, da dtii nic posebnega. Laž pa. ki si je rada stvari, je rekla: — Na poti v me^to sem videla tigra, ki je šel mirno svojo pot. Tako:o? — so zazijal! pivci. — Da, tako! — je potrdila laž in pristavila: — Bil je silno razdre-m Kazal je zobe in ne vem. kaK-Snemu naključju se imam zahvaliti, da me ni opazil. Kajti če bi me bil opazil, bi zdaj gotovo ne sedela tuksj med vami. Ni dol covorilo .sirili In dopolnili v tolik sprehaja grozni ti -to je g- verilo samo o tem. kako ic- (prikrivanje srebrnega denarja po emir ubr tigra. 'kmetih' za sabotažo '43 mo=kov- Rr-nici pa \e ta laž jela preseda- skih bakterijolov. katerih delovati, zato je začela govoriti: aje je b lo baje v zvezi s katastro-Kako moret- tako lagaU. ljud- falno kužno boleznijo, ki se je po-je božji? Saj vendar ni prišel tiger javiia med konji rdeče armade• in med vas. to je bajka, ki si jo je iz-jzarad: protirevolucijonarne agita-misiila Laž jCije propagande. Zdaj je vse mesto obrnilo plašči v Plvi polovici leta je bilo pov-iz:ni>ljala po vetru in je govorilo ravno naro- ;prečno 50 smrtnih obsodb vsak me- IJamburška plinarna i< napravila gnala, da eli i*prašf-oji poti. »na kal:or be. Tudi te govorice so prišle emir- v -drugi polovic: je pa število iu na uho. Ukazal je torej. da. m"- .smrtnih obsodb močno poskočilo. V raio privesti Resnico predenj. 'januarju je bilo usmrčenih 36 na- sprotnikov sovjetskega režima, v Kako se drznc.s trositi po mestu februarju 50. v marcu 66. v aprilu - jo je vprašal emir. , G3 v m? ju 44 v juniju 59 y Juliju samo 22. zato pa v avgustu 107 in v 25 dneh septembra 100. Te po-iciatke objavljata kot rečeno ofici- Re-nico. praviš? A kaj je res-jjelua ovjetska lista "Izvesti j a in niča? Kadar se razgovarjava s ša- ."Pravda". Usmrtitev je b:lo najbrž laži. — Jaz ne lažem. jaz govorim resnico. - 'e deiala Resnica. 0 trajal«- pa je v?e mc-to hom. je resnica tisto, kar pri pove- ; več, kajti državna politična upra- 1 ti-ru V>>1 -u celo raz* du e on. Kadar pa iaz govorim s te- | Va navadno niti ne pove. koga u- boi, je resnica to. kar čuješ iz mojih streli. Poročila o usmrtitvah v od- ob- er po me-tmh ; u«t. Ce hočeš vedno govoriti resni- daljenih provincijalnih krajih »to m . to ljudi. co. mi moraš najprej povedati, če I javijo samo lokalni listi. Največje razburjenje je povzročila usmi titev 48 moskovskih pro- na ušesa, pa so zločinci padli pred njim na kolena in vpili na ves glas: ulicah. Našlo se je sto in sto ljudi, co ki so celo potrdil* da so vidoii zver.' je resnica vobče na svetu. Isti dan so emirjevi služabniki | — Resnica je, ker sem to jaz, — :>r: »eli na če ti nepridiprava, so ! je dejala Resnica. — In še enkrat feserjev in strokovnjakov na polju .1 tako pretolki, da je izdihnil. Ko I povem, da tigra ni bilo v mes-tu. bakteorogije. Ruski emirantski tisk ■ ur.- «1 glas o tem umoru emirju ( - Ka: pa je to° — je vprašal c- se obširno bavi s to justifikacijo. in sazaje na svojo obleko. ^ pripisuje velik pomen za bedoč- Zlata obleka, — je dejala Res- jnost akcije proti sovjetskemu reži- : mu. Suhancv. Grcnian. Kcndrat- — Veš li. kako sem jo dobil? jev in drugi obsojenci so bili naj- — Ven-. Prinesel jo je tiger. fbclj iskreni in dosledni zagovorniki Kako torej moreš reči. da ni Qnlh načei. pa tudi onih iluzij, ka- io tigra? — je vprašal dalje. terih se ie oklenila ruska inteligen- — Pa ga le ni bilo. — je dejala ca v dol>i nove gospodarske poli-•snica. tike in ki so premostile prepad med Resnica je. kadar molčiš^ —i inteligenco in sovjetskim režimom. Po mnenju ruske emigracije po- di do fizične depresije. Od tod pa ni 'ežna večina več d?leč d. alkoholizma in strastne kaje. Neverjeten porast kon-zuma tebaka v zadnjih 30 letih je v zvezi ■ življenja' sti je posledica preveč intenzivne- rabimo v boju ga življenja, razkošja in čezmern?- trpljenju tako. da je potrebna ga uživanja čaja. Zauživanje epoj- krajna opreznost pri njihovem c-nih lekov n; bolezen v pravem po- irejrvinju. da ne pahnemo trpečih menil nue-rde. kajti v tem primeru ljudi v obup. Najbolje bi bilo. da bi se dala ta razvada odpraviti vsaj imela vsaka država tc.vprno pod zanimivo razkritje in d v začetku. Zdravniki pa dobro vedo. strogo in neposredno kontrolo via- ie naš na videz nedolžni hr jšč ?ov-da tu ni nobene pomoči, če človek do in da bi bile tudi cene opojnih njač prav za prav opa.sčn škodlji-sam nima dovolj krepke volje, da sredstev strogo določeno. T o: bi- vec: Delavci, zaposleni s poprav- la cbenem uspešna kontrola trgovl- ljanjem plinovoda. - > opazili na ne-ne z narkotičnimi sredstvi. Civlli-jkein mestu v cevi luknjo, skoz: ka-"ucije n? ogrožata samo naravna tK'° uhajal pim. Preiskovali so. produkta opij in kokain, temveč kai b vzrok temu. pa ni^o mo- narejen: iz P'-'1^* jasno. Neki mladenič pa je na skrivaj osumil hudodelstva govnjače. ki jih je bilo precc-; (.keli luknje. Da si ne nakoplje sramote. je pobral nekaj hroščev in jih zaprl v škatljico iz svinčene plocc-vine. Res se hrošči lotili posla in so v nekaj urah pre^loaal: svinčeno steno. Mladi mož ic povedal o svojem odkritju mojstrom, ki so se mu j smejali, vendar po so napravil: isti 1.20 poskus. Tudi to pot o hrošči teme-.60 ljini.0 opravili svoje delo. KANSAS Girard, Agnea Mocnlt. Kansas City, Frank ?»afar Maryland Steyer. J Cerne KltzmlUer, Fr. VodoplT«r MICHIOAN Calumet. M F. Kob« i Detroit. Frank Slular. Aot. j nezich. MINNESOTA b. nehal piti kavo ali čaj. So ljudje. ki '.ve življenje zaužtvajo v manjših količinah opij ali morfij in na videz jim nič ne škoduje. Dr. Dicn pozna trgovce, ki niso za no- ! tudi kemični peparati beno delo. če ne dobe injekcije mor- ! ieh dveh struoov. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. Izirl g. Kronika........... Jibmni >j)jni dr. II. liolenea Iz ImjuMti prirode.............. .50 1.60 RAZNE POVESTI in ROMANI: Iz modernega »veta, trtlo vez. Ana harem t la (Tol>t«j) , jeračke Ur^irano ............. ziittiiuivi muiau (J zrezka i . < igralec Amerika, povsod dobro, doma Jagnje ........................ najbolje ......................65; Janko in Metka (za otroke) ____ Agitator < Kersnik i l»ruš. .......gt>'Jern»f Zm»euvač. Med alazovi.. Andrej iiofer................... Jutri (Stru«> trd. v............. s i 14,000 h0landsk1h gol- .75 .30 O gO«p< >d, velika nesreča se jc zgodila! V mesto je vdrl tiger, mi pa smo ujeli nepridiprava. Ravno koi smo pa piiieli pa ti^er hop pol n em in bil Je mrtev! Emir je odvrnil: — Slišal sem že o tej nesreči, eč je tiger vdrl v mesto in raztrgal nepridiprava, ni storil nikake škode Če je že tako. da mora tiger nekoga požreti, je bolje, da požre nepridiprava kakor poštenjaka. Tako je šlo življenje naprej. Vsak ulca. je rekel emir in ukazal, naj se Res niča pobere izpred njegovih oči. Tako je odšla Resnica z emirjeve-ga dvora. Vsi so se je ogibali. In ker ji ie bilo vsega preveč, je odšla \z mesta. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čit» samo ni« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. USE ZA OGLASE SO ZMERNE .................... meni usmrtitev 48 moskovskih profesorjev in strokovnakov idejni prelom med inteligenco in boljševiško diktaturo. Ta justifikacija, pravijo ruski emigranti, simbolizira pogreb nove gospodarske politike in zabija zadnji žebelj v krsto njenih iluzij. Nekateri emigrantski politiki celo j menijo, da bo imela ta justifikaci-Ija zelo važne politične posledice. IDEALNA METODA Na svetu je mnogo nesrečnih zakonov, vendar ostanejo zakonci skupaj, ker za ločitev nimajo poguma ali pa se boje sodnih stroškov in drugih neiwijetnih posledic. Mnogi pa tudi nimajo tako tehtnih razlogov, da bi sodišče prepričali o nebhodnosti tega zadnjega sredstva. Zelo enostavno je pa to vprašanje za nesrečne zakonce v Birmi v zapadni Indiji. Zakonca se zakleneta v svojo sobo. sedeta vsak na £voj stol in prižgeta pred seboj dve sveči. Potem molče čakata, katera sveča prej dogori. Kdor ima smolo. da njegova sveča prva dogori, mora nemudoma zapustiti hišo, ne da bi smel vzeti kaj s seboj. Druge mu zakoncu ostane se premože nje. Najbrž bi bili tudi pri nas mnogi zakonci zadovoljni s tako enostavnim izhodom is nesrečnega zakona Beneška recJežeralka _....... Belgrajski biser ............. Beli meeeeen ................ Bele nori, mali junak ....... Balkansko.Tur&ka vojska ... Balkanska vojska, s slikami . Boj in zmaca. povest ....... Blagajna Velikega vojvode ... Boy. roman ................. Burska vojska............... Beat in dnevnik ............. Božični darovi ............... Božja pot na Bledu ......... Cankar: Grešnik Lenard, brofi... .10 Mimo iivljenja ......80 Mrtve mesto .........75 Romantične duše......G0 Cvetke ........................ .25 Cesar Met D. ................ M Cveti na Borocrajaka ............ -50 Čarovnica ..................... .35 Čebelica ........................ .25 Črtice it življenja na kmetih____ .35 Drobiž, in razne povesti spisal MilCinskl .............. M Darovana, zgodovinska povest .. .59 Dekle Elixa .................... .40 Dalmatinske povest*.............35 Dolga roka .................... M Do Ohrida in Bitolja...........7« DoU t si sij>m ................ J9 Osa Ki šot is Ln Manhe.......... .40 Dve sliki. — Njiva, Starka — (MeSko) .................i Devica Orleanska .............. .5« Duhovni boj . .................. JO Elizabeta Fabijota ali cetfcev v Katak« Fran Filozofska Fra Diavolo Gozdovnik (2 zrezka) ...........1M Gospodarica sveta..................40 GodfatAi katekizem............ .25 Gostilne v stari LjnMJnnl ...... -00 Grška Mytotoctta.............. L— Gosarji .........................W Hadil Slant (Tolstoj) ........ M Hektarjev meč........ ......... JS0 Hodi čast Mafto duše, veseloigra .73 Helena (Kneton) .40 □nusoroske. Groteske la Satira. broAfftlO •asoooos.ssssosse« M$ Iz pdMNV m • §75 * dinarjev brez lastnika .50 .751 --- Amsterdamski pclicijiki predsed- INilMilua izdaja v«eL tU avezkoT. i nifc 1Zr°C:1 15 312 ^Clandiklh gol- | OREGON lefH* vezanih..................10.-- dinarjev in 54 centov hišniku Ari- ; Oregon City, J Sosedov sin. broft............... ,4t van Willigenu in ta je v zahva- 8. xvezek: Dr. Zober — Tugomer lo prepustil policijskemu muzeju broširano ...............0.. .70, denarno terbo. v kateri je bil pred Juan Miserija Povesil lz Spna^kega tremi l?ti našel 14.000 goldinarjev. Takrat jih je prinesel na policijo in II tri leta sc zaman čakali, da bi se 'javil mož. ki jih ie izaubii. Po pre-.C« te'ca te^a zakonitega roka so po .stall la=t najditelja in ju mu jih izro-S0 čili z obrestmi vred. ■i^ | broi...... flurči^evt spisi: •40; .60! .80 1 .25 .80 .00 .40 .00 .35 .20 Ohisholmn, Frank (iouie, rrank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth. Louis Oouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Pov*e Virginia, Fra»>k Hrvailch MISSOURI SC. Louis. A. Nabrgo). MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodertck NEW YORK Qowanda, Karl Bierniana Little Falls. Frank Masi« OHIO Barberton. Jonn Balant, Joe Hitt Cleveland. Anton Bo be k, Chaa. Karllnger. Anton Blmclch. Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. KumOo NUes, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Racuar Youngstown, Antou Kikelj. Roaiai življenja ........... Kako sem se jaz likal (AleSorec) I. zvezek Kako sem se Jaz likal (AleSovecf II. zy. ... Kako sem se jaz likal (AleSovec^ 1JI. zvezek BO" A NAZNANILO in ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je umrla naša ljubljena hčerka Mary Franko Rojena je bila 23. septembra 1911 v So. Chicagi. umrla je 8. septembra po štiri mesece trajajoči kruti bolezni sušici. Pogreb se je vršil od cerkve Sv. Jurija na pokopališče St. Mary. Zahvalujemo se vsem za darovane cvetlice, kakor tudi onim, ki so dali vozila na razpolago, ker ne moremo vseh imenovati po imenih. Torej še enkrat lepa hvala vsem. Posebno se zahvalujemo Father Leonu za tolažbo in lepi govor. Vence so darovali: Ansick družina, Dekleta od R. H. Donnelly. Bakse družina, Pevsko društvo Zarja,J5o. Chicago Telephone Operators, St. Florian Boosters, Owl Jrs., družina Ribar, Družini Milak in Smrekar, Mr. in Mrs. Marlnoff, Helen in Agnes Krizman. Susek družina, Mr. in Mrs. Whity, Mr. in Mrs. Fr. Gasvoda. Mr. Eddie Kusic, Mr. Spans in fantje, družina Mubi, Mr. in Mrs. Joseph Franko in družina, družina Strus in Irondale Elevator Co. Žalujoči ostali: John, oče; Johana, mati, John, Tony in William, brati, Jennie, Josephine, Frances in Helen, sestre PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSo. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresovec. V. vaniek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Privlft. Louis Japan« čič, A. SkerlJ. Farrell, Jerry OKorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg. Frank Novak. Homer City >n okolico, Frank F*-> renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Korosheta Krayn. Ant. TauteiJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlvfek. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. Podmlliek." Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Alh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Pead^rc. Bteelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SfctiCif. Pr. Schifrer. West Newton. Joseph J o van Willock. J PeterooL UTAH Helper. Fr. Krehs. WEST VIRGINIA: Williams River, Antra mi WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ft Jos. Koren. Sheboygan. Johr Zorrnan WEST ALLIS: Frank Skok. WYOMING Rock Bprino, Lovi« Diamond vllie. T. KRATKA DNEVNA ZGODBA tiiB Neljubljena žena. SOMAN IZ bTUOUi. Z« Glas Naroda priredil G. P. VT\mP ■. l -"1 17 (Nadaljevanje.) Ah, — kako krasno je, bilo, da lahko stori nekaj, da z molkom ohrani njegov srčni mir! Kakšna vznešena misel je bila, da počiva izključno je v njenih rokah čast In sloves Imena njegovega očeta! * » 'i t Rolf Ma tem in njegova žena sta bila že tri mesece na počitnicah. Sedaj pa sta si oba želela zopet priti domov. Te tri mesece je najbrž smatral za nekako odškodnino zanjo za dolga, samotna leta. Vsako minuto je posvetil njej in Malvina je bila t rečna brez vsakega pridržka! Sedaj pa Je postal Rolf Ma tern zopet nastrpen. Njegova častihlep-rost ni bila ie vtolažena. Hotel je izpopokiiti svoje delo. Ko mu Je Fric Rotmar na dan pred svojo smrtjo izročil načrte ter ga prosil, naj dela naprej v njegovem imenu, je to povsem pošteno obljubil. Doma se Je zamislil v Iznajdbo in napolnila ga je zavist nad ienljalnostjo svojega prijatelja. Sedaj je bil v posesti sredstva, s katerim se lahko tako povzpne navzgor. Fric Rotman Je bil mrtev in nikdo ni vedel za njegovo iznajdbo. V rokah vdove bi prinesla le malo dobičkov, ker se ni spoznala na kupčijo. Zakaj ne bi izkoristil on, kar mu je usoda naklonila? Ko so mu od vseh strani zagotovili, da bo ostala prevara neodkrita, Je podlegel skuinjavi ter izdajal delo Rotmana za svoje lastno! Od one ure naprej je bilo njegovo življenje strašno uspešno, a izgubil je svoj notranji mir in pokoj.... Ria Je dala slovesno okrasiti vso hišo za povratek hišnega gospodarja in gospodinje. Sedaj je stala pred portalom, držeča v roki šopek krasnih rož. Poleg nje je stal Heinz Matern ter zrl smehljaje nanjo. — Ali te veseli zopet sni ti se z mojimi stariši? — jo je vprašal. Vzdihnila je g obok o ter dvignila nato svoje oči k njemu, da je bil naravnost presenečen od krasote teh oči. — Da, Je odgovorila. — zelo sem vesela, ker prihajata zopet. Meni se idl, da sem Ju pregnala s svojo navzočnostjo.*To me Je zelo mučilo! — TI neumna mlada deklica! — Je vzkliknil smeje. Prt tem pa Jo je bratovski pogladil pi laseh. Stresla se Je ter preblcdela. On pa je imel tudi blažen občutek, ko je občufla njegova roka njene mehke lase. — Ti Imaš krasne kodre, Rla. Ti vise prav do tal, kadar Jih razpneš! V glavo jI je takoj udarila kri. — Tako, dolgi pač niso! — Je odvrnila. — Sedaj jih nosiš bolj nabrane kot preje. Ali si postala pač gledava? — Ne, — Je odvrnila, vsa zmedena. — Teta Malvinsa jih hoče imeti tako urejene! — Torej le radi moje matere hočeš biti tako krasna? — jI je nagajal. Ona je zopet plaho zrla na tla. Ti mala. neumna stvarica, kdaj se boš navadila poslušati par laskavih stvari? — si je mislil. V istem trenutku se je pripeljal voz. Rolf Matern je skočil ven in njegova žena mu je sledila. Prisrčni so bili pozdravi med štirimi ljudmi- Nato pa je vzela Malina rože iz rok Rije. — Ali si dobro gospodarila, mala? — je vprašala smehljaje. Rla se je takoj obesila teti za roko. — Kot sem pač mogla, teta Malvina, vei.i_ar pa upam, da boš zadovoljna z »""noj! — Najbrž si dobro napravila stvar, — je rekel stric Rolf, ki je sledil s Heinzom. Ozrla se je naaaj ter mu pokimala. — Kako dobro, da sta zopet tukaj! — je rekla iskreno. — Ali si imela hrepenenje po nas? — Da, zelo pogosto! Eno uro pozneje so sedeli vsi v malem salonu tete Malvine pri čaju. Ria ga Je pripravila na. njen lastni, tihi način ter ga nato podajala naokrog. Rolf Matern Jo Je smehljaje gledal. Kako lepa Je postala Ria. Na tihem pa je tudi Heinz pričel motriti jo na sličen način. Na vsak način Je našel, da Je krasno videti mlado deklico, kako spretno se suče krog čajne mizice. — Ali ti Je mraz, teta Malvina? Ali naj te ogrnem nekoliko? — je vprašala nežno — Do, otrok, daj sem šal. Že tekom vsega potovanja domov me je zeblo, kljub gorkemu vremenu!- — Najbrž si se pred kratkim pre hladila, ko sva se peljala preko Bo-denskega Jezera. Malvina. — je rekel Rolf Matern v skrbeh, dočim je Ria zavila teto v gorkejši plašč. — BUo Je tako lepo. Rolf. — je odvrnila Malvina smbehljaje. — Naj-orž se bom morala pokoriti za to s prehladom! To ceno plačam rada za krasni večer na Bodenskem jezeru! Ko so zaviili čaj, sta se oče in sin umaknila k strokovnim razpravam. Ria pa je podala teti M al vini podrobno poročilo glede njenega delovanja tekom odsotnosti obeh. Pri tem Je zapazila tudi. da se je teta M al vi a večkrat čudno stresla. — Ti moraš nekoliko leči. draga teta! — je rekla vznemirjena. Malvina Je za trenutek zaprla oči ter stisnila skupaj zobe. — Meni res ni dobro, Ria. človek pa se ne sme pustiti premagati od vsake majhne neprilike. Jutri bo že boljše! Vožnja preko Bodenskega jezera pa je stala Malvino dražje kot pa navadni prehlad. fte v Uti noči je zbolela gospa Malvina resno in poklicani zdravnik je ugotovil pljučnico! Sedaj so se pričeli težki, skrbipolni dnevi. Malvina Matern je bila v ttvljenski nevarnosti. Mrzlica je rasla na strašljiv način. Malvina pa je imela še od preje lahno srčno napako, ki je vzudila •-"-v se je šele sedaj pojavila tako odločno. Skrb In strah sta hodila krog hiše. Prim pa naj -bi še hujši čas* za vilo Matern. Petega dne po obolenju Malvine je moral Rolf Matern peljati se ven Pri agradbl nekega poslopja m razstavo je bila navzočnost obeh c biDtM t>tno potrofers s Komaj p« «U potoku dve uri, odkar sta se odpeljala, — so prinesli domov Roti Matoma s težko rano na glavi! (iMuniM J* *al poleg HMnza pri stavbi, je padel neki kos železa na nepojasnjen način na njegovo glavo! ^^^■oaesi -.» ah. ' S m j T . & NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER II, 1930 1,1 LABOm ILOT01 DAILY «• VS. *. & BLAZNIKOVE PRATKE za leto 1931 , SO DOSPELE Cena 25 centov SLOVENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR za leto 1931 bo v kratkem gotov. LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena 50 centov ZASTOPNIKI: Zastopnike prosimo, naj takoj javijo, koliko Fratik in koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA'* 216 West 18 Street New York, N. Y. BOŽIČ v "STARI DOMOVINI'* Obiščite svoje sorodnike in prijatelje tekom bodočih božičnih praznikov. VOLENDAM 9. decembra ROTTERDAM 13. decembra Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov naše proge. Za pojasnila vprašajte kateregakoli zastopnika ali HOLLAND-AMERICA LINE 24 STATE STREET NEW YORK n (Cretan je Parnikov — Shipping Newt — PRED KOLONIZ ACIJO SIBIRIJE O. Heller opisuje v svoji knjigi "Sibirija" začetke kolonizacije te ogromne, neizmerno bogate in dolgo neznane dežele. Sibirski arhivi, katere 'je proučil prof. J. E. Fischer, nudijo bogat in točen materij al o kolonizaciji Sibirije. Te arhive so ustanovili boj ari, kozaški atamani in guvernerji, ki so morali večkrat proti svoji volji zapustiti Rusijo in se napotiti na vzhod. Prvi so prodrli v Sibirijo novgorodski kupci, ki so prišli preko svoje kolonije Vjatke in preko ustja Dvine in Pečore prvi do "Pasu sveta". O takratni Sibiriji vemo malo. Tudi Marco Polo nam podaja samo približno poročilo o ogromni deželi na severu, kjer je baje sam les z belimi medvedi in ljudožrci. Tatari so prišli z Mongoli iz Azije v ruske ravnine, toda prodirali so od jugovzhoda, ne pa od severa. Džingis-hanovi in Ogotajevi jezdeci so potisnili prebivalce sibirskih step v gozdove, kjer konji niso mogli naprej. Tatarska plemena so potisnili na skrajni severovzhod Azije, v sedanjo Jakutsko Oblast. Drugi so potovali skozi stepo ob toku Irtiša in Oba ter dosegli vznožje srednjega Urala. Tatare in Mongole so v prejšnjih stoletjih mnogi radi zamenjavali. Zdaj se ne da več točno ugotoviti, ali so bila plemena označena kot Tatari, Turkotatari ali čisti Mongoli. Znano je samo, da je nastala v začetku 15. stoletja ob Obu in Ir-tišu država, podobna državam Zlatega stana, hanatoma Kazanu in Astrahanu. Tatarska plemena so bila pod vlado mongolskih hanov, katerih dinastije so zvirale iz Džingtsh a novega rodu. Tudi takrat, pravi avtor omenjene knjige, ko so kozaki prekoračili Ural in se napotili proti vzhodu. je bila Sibirija dežela zago-netk. Pohod kozakov ni šel nepretrgoma, temveč se je ustavljal za cela stoletja. In tudi ko so postali kozaki vojaški kolonisti, njihove stanice pa etape za tisoče in tisoče političnih izgnancev, tudi takrat, ko so se kmetje v hrepenenju po svobodni zemlji pomikali proti vzhodu, ko so prihajali v deželo staroverci, molokani, skopci, CENA NLKERHOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-slovensko Berilo (imun aumn mm $2.— KKJKARJd'GLAS NARODA ns nemški menoniti in drugi sektan-ti, ko so se selili v Sibirijo- iskalci zlata, lovci, pijonirji in končno tudi inženjerji, je bila ta ogromna zemlja še vedno knjiga s sedmerimi pečati. Osvajalci so jo osvojili, a vendar jim je ostala zaprta. Novgorodski kupci so prišli prvi k "Pasu sveta", kakor so nazivali ob koncu 15. in v prvi polovici 16. stoletja pogorje Ural. Našli so tam Zirjane, vogule in Samojede, ki so živeli še kot ljudje proti koncu kamenite dobe. Kot lovci in ribiči so si ipomagali z naj primitivne j-šim orodjem. Novgorodci so se pomikali v dveh smereh, ob obali Ledenega morja in od enega pritoka Volge k drugemu, do vznožja Urala. Takrat se je imenovala ta zemlja Jugrija j>o narodu Jugrov ali Ugrov, veji mongolskega naroda, kateri se ima Evropa zahvaliti za Madžare, pa tudi za Fince in najbrž tudi za Estonce in Latiše. Novgorodci so trgovali z dragoceno kožuhovino, pozneje so pa našli sol in druge minerali je. Pošiljali so ob obali pogumne mornarje, ki so prodirali do Karskega morja in tja do reke Kare v južnem zalivu morja Kara. Od tu so pluli do Jaimala po manjših rekah in prenašali čolne Jc jezerom. Med potjo preko nizkega gorskega grebena so našli pot po "Zeleni reki do ustja reke Ob". Ob je veljal za reko, ki prihaja naravnost iz skrivnostne zemlje Kataja, iz jezera. Kataj pa ni bilo nič drugega nego Kitajska. Ob ustju reke Taz so ustanovili Novgorodci utrjeno mesto, katerega zgodovina še vedno ni pojasnjena. To je mesto Mangazejd, o katerem se trdi, da je bilo ustanovljeno I. 1450. Drugi pa pravijo, da so ga ustanovile prednje straže donskih kupcev odnosno kozakov šele L 1601. Tu se je zbiralo do 2000 kupcev, ki so trgovali v prvi vrsti z dragocenimi soboli. Okrog L 1620 je pa mesto propadlo. Baje so ga uničili Ostjaki. To je vse, kar ve zgodovina povedati o njem. Nekateri pa pravijo, da so kozaki mesto zažgali na povelje moskovskega carja. Zgodovinar Sibirije Fischer meni, da je propadlo samo od sebi, ko so donski kozaki zgradili mesto Turuhansk, ki je imelo za promet ugodnejšo zemljepisno lego. Mesto je bilo pozabljeno in šele v novejšem času so našli v tundri njega razvaline. BOŽIČ v stari domovini Posebno odplutje parnikov Iz New Yorka DEUTSCHLAND 11. DECEMBRA ST. LOUIS 12. DECEMBRA Tam vas C-aka velik sprejem. I>ospeli bt»sre praroEaMio za ttožičue praznike. Hitro ]X)t<,-vanje iz Hamburga «lo sti se obrnite na kateregakoli lokalnega agenta al: na Hamburg-American I. Line 39 Broadway, _ New York SUKAM AKAN2DUNIH KON- CEBTOV. - 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. HL 7. decembra: gostovanje r operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. HL 14. decembra: gostovanje ▼ operi "Hoffmanove pripovedke", Chica-j go, in. Ker odpotujem ▼ Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki tele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov M B a n • o. - f ttS9 8t Clair Ave., Cleveland. O. Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen r potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Yam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne bno-parnike. Tudi nedrzavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za pa vrnitev (Return Permit) is Wash-inrtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoč* priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile* osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo prekc New Yorka je najbolje« da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. g. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim Ju! i jem. znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanav, možie a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 192$. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa m opravičeni žene in neporočeni otroci ispod ti. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-pnščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila ae obračajte aa in 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de Franca. Havre Saturnia. Tret Europa, Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne «ur Mer. Rotter* dam 29. oktobra: Deui*<^iiand. Cherbourg. Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berengarla. Cherbourg 31. oktobra: Majentlc. Cherbourg Augustua, Napoti. Genova t. novembra: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 4. novembra: { Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg I Hamburg, Cherbourg. Hamburg J5- novembra: | Stuttgart, Cherbourg, Bremen I 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hanfburg j Stutendam, Boulogne Sur Mer, Rot-| tera-Atn 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Cotite Liajicamano, Napoli, Genova 12. novembra: Vulcaiiia, Trst Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Ko'tterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli. Genova 19. novsmbra: Berer.garia. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 20. novembra: L>resdeii, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Come Grande. Najioll, Genova. 25. novembra: Europa., Cherbourg, Bremen 26- novembra: Mauretania Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg 2P. novembra: Saturnia. Trst Homeric, Cherbourg Deutschland. Cherbourg. Uambure 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5.1 Paris. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 6. decembra: Leviathan. Cherbourg 10. decembra: Viilcanla, Trst Berertffaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg Conte Biancamano. Napoli. Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Roma, Napoli, Genova 12. decembra: I'e de France. Havre St Loul*. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg, Bremen 16. decembra: Mauretania, Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt. Cherbourg. •Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: l>resd~n, Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Hallin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: Am*-rii a. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: I'hris. Havre l>ev:.i.tJ:an, Cherbourg 31. decembra: President Hardiug. Cherbourg, Ham* burg 6 DNI PREKO OCEANA! **•)«■ ajt# »n najbolj ugodna act a«1 ootovanj« nr esromilh •arnlSLlh: | He de France 24. okt.; 21. nov. FRANCE 1 PARIS (7 P. M.J 14. nov. 5. dcc.; (7 P. M.) <7 P. M.) 24. dec. (4 P. M.) <4 P. M.J NaJkr»jia pot ixj ■«i«raiel. VukAol Je v p"aeonl kabini a vi«mi aa^erc)-' ml Bdobcowil — Pijaf-a in alavna! franrn*ka kvhlnia Iaredno niake eana. VpraJajt« kateregakoli poobUAdaaaga agaata •it FRENCH LINE 1» VTATE f T REST NtW YO«K. N. Y. SAKSER STATE BANK 82 CORTLAXDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 9.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posložajmo »e vsi bres tsjeme, tc »tare in atacoTltne domače banke. SAKSER STATE BANK H COKTLAXDT STREET NEW YOBS POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo-Jraosti čimprej obnove. — Uprava lista. Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To !eto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom He de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra « 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA" dne 28. novembra 1930 Nadaljni Izlet po isti progi: 10. decembra — "Vulcania f Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mltov itd., pLšite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto In sto-tlsočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro In solidno postrežbo in pa. kar je najvaineje, da boste o vsem točno in pravilno poučenL H SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 9380 mg