amniski obes;
LETO XXXI
KAMNIK, 13. JUNIJA 1991
Vlada
Nujne bodo kadrovske spremembe
Predsednica izvršnega sveta Marija Sitar je v uvodu zadnjega zasedanja skupščine odgovorila na nekatere še nepojasnjene zadeve v zvezi z interpelacijo. Med drugim je dejala, da se strinja s tam zapisano ugotovitvijo, da je kadrovska sestava sedanje vlade slaba, zato so tudi učinki temu primerni. V izvršnem svetu pa ni le premalo znanja, ampak tudi premalo izkušenj.
Po njenih besedah predvsem neprofesionalni člani ne dajo niti strokovno niti organizacijsko pravih rezultatov. Pomanjkljiv je tudi sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, zelo uspešna pa sta sekretariat za ljudsko obrambo in sekretariat za notranje zadeve, sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti pa je predvsem mnogo preobremenjen. Na vseh področjih se pomanjkljivosti kažejo tudi zaradi zaostajanja v novi zakonodaji.
Organizacijske in kadrovske spremembe v občinski vladi so tako nujno potrebne, vendar pa jih ni možno izvesti kar čez noč. To bo dolgotrajna naloga. K tej ugotovitvi se je oglasil tudi župan Maks Lavrinc in poudaril, da čimprej pričakuje predloge ukrepov za reorganizacijo izvršnega sveta in upravnih organov. Omenil je še, da bi morala stroka teči povsem mimo oziroma neodvisno od političnih nihanj.        R. G.
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC
Lani delovna razmerja, letos preobrazba lastnine
Dve tretjini vseh zadev, ki jih je lani obravnaval družbeni pravobranilec v naši občini, se je nanašalo na uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Najpogosteje so bili predmet pritožb delavcev osebni dohodki, sledili so problemi v zvezi s sklepanjem delovnih razmerij, dalje razporejanje delavcev na delovna mesta, stanovanjski problemi itd.
Letos pa je dejavnost pravobranilca usmerjena predvsem na vprašanja in probleme, ki jih prinaša s seboj preobrazba dosedanje družbene lastnine v druge oblike lastnine. To je ena izmed ugotovitev iz poročila družbenega pravobranilca občine Kamnik, ki ga je občinska skupščina obravnavala na seji konec maja.
Ker je delo pravobranilca predvsem preventivnega značaja, je pomemben podatek, da je bilo s strani odgovornih organov v podjetjih v celoti upoštevanih več kot tri četrtine njegovih opozoril in pobud, ostale pa delno.
Ob ustanavljanju delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo je DPS posredoval več pisnih mnenj, tako na lastno pobudo kot na pobudo poslovodnega organa. Pobude DPS so se nanašale zlasti "a ureditev konkurenčne prepovedi v splošnih aktih podjetij in družb, na realnost ovrednotenja vloženih sredstev oz. deležev, na postopke odločanja o teh vlaganjih v organih upravljanja podjetij, na vprašanja Vezave odkupa delnic s strani delav-cev in delovnega razmerja ter podobna vprašanja.
Posamezni primeri kažejo, da samoupravni organi v podjetjih ne opravljajo funkcije nadzora, zato se Problemi, ki ogrožajo družbeno lastnino, ne razrešujejo v podjetjih.
primerih, ko je družbena lastnina °8rožena, organi upravljanja ne obveščajo organov družbenega nadzora in kontrole, zato so možnosti ukrepanja ter organov zelo omejene.
Ker imajo delavci v podjetjih sedaj precej manj vpogleda v konkretne poslovodne odločitve, ni realno pričakovati, da bodo delavci opozarjali organe družbenega nadzora na nepravilnosti.
Tudi slab gospodarski položaj, Zmanjševanje števila zaposlenih, "Sotavljanje presežkov v posamezen podjetjih povzročajo med de-avei in člani samoupravnih orga-
nov strah za lastno socialno varnost in zmanjšujejo njihovo aktivnost ter odgovornost za varstvo družbenega premoženja.
Družbeni pravobranilec zato v sedanjem prehodnem obdobju opravlja pogovore z vodilnimi delavci v družbenih podjetjih in spremlja probleme, ki se pojavljajo pri preoblikovanju družbenih podjetij v delniške družbe in v družbe Z omejeno odgovornostjo ter v druge oblike družb. Medtem ko v večini družbenih podjetij čakajo na zakon o privatizaciji in pripravljajo cenitve premoženja, pa so ponekod pohiteli z ustanavljanjem mešanih družb.
Po stanju konec letošnjega maja deluje na področju gospodarstva v občini 34 pravnih oseb, od tega 20 družbenih podjetij, 8 delniških družb z mešano lastnino, 1 delniška družba z družbeno lastnino, 4 družbe z omejeno odgovornostjo z mešano lastnino, 1 družba z omejeno odgovornostjo z družbeno lastnino. Torej gre za sorazmerno pestro sliko organiziranosti podjetij in družb, ki spričo nepopolne zakonodaje na tem področju prinaša s seboj precej odprtih vprašanj in problemov, p £
Zeleni vabimo
crna
odlagališča odpadkov
Zeleni Kamnika želimo registrirati vsa črna odlagališča odpadkov in gramozne jame v naši občini. Ker sami tudi fizično ne zmoremo tako obsežnega dela, prosimo krajane in krajevne skupnosti, da nas pisno ali po telefonu obvestijo, kje se taka (divja) odlagališča nahajajo. Naslov: ZELENI KAMNIKA - Cankarjeva 3, 61240 Kamnik ali na telefon 831-001. Naša pisarna je odprta vsak dan, od 11. ure do 13. ure, ob sredah pa od 16. do 18. ure.
Tako zbrane podatke bomo vnesli v zemljevid kamniške občine in od pristojnih služb (pa tudi s pomočjo naših članov) zahtevali sanacijo črnih odlagališč.
Podatki, ki jih želimo:
1. lokacija (kar se da natančna),
2. velikost odlagališča,
3. približna vrsta odpadkov. Krajane in KS prosimo za sodelovanje, saj gre za skupne interese.
ZELENI KAMNIKA
Previharimo viharje zagat na Veliki planini!
Tako kličejo ljubitelji planin, planšarji, izletniki, ekologi in tudi pokončni osamelec oziroma viharnik"(v zgornjem delu) na fotografiji, ki smo jo zabeležili na poti iz Kisovca na Malo planino.       Foto: R. G.
Naslednja 12.
Kamniškega
občana bo izšla junija. Prispevke oolase oddaite c
100-LETNICA VLAKA
POSVETOVANJE O POKOJNINSKO-INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Društvo upokojencev Kamnik bo organiziralo posvetovanje o osnutku Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Republiki Sloveniji v sredo, 26. junija 1991, ob 9. uri v društvenih prostorih Kamnik, Kolodvorska 5.
Zakon bo urejal to pomembno področje, ki bo veljalo tudi za upokojence, zato organizator posvetovanja vabi k številni udeležbi in vabi tudi k razpravi s konkretnimi vprašanji.
Posvet bo vodil podpredsednik Zveze druStev upokojencev Slovenije Janez Erjavec iz Ljubljane.
STANE SIMŠIČ
Novi železniški peron
Novozgrajeni potniški peron na spodnji žel. postaji, Kamnik
Letos smo že večkrat pisali o 100. letnici prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik. Osrednja slovesnost, ki bo 15. junija, bo Kamničanom in tudi širši slovenski javnosti pokazala, kaj je bilo v tem obdobju doseženega.
Odbor za pripravo slovesnosti je vključil v svoje naloge tudi zgraditev potniškega perona, ki bo olajšal vstopanje in izstopanje iz vlaka zlasti starejšim ljudem. '
Pogled na peron je prelep in potniki so navdušeni. To je za kamniške potnike enkratna pridobitev. Luči na peronu se lepo povezujejo z okolico v zaključno celoto. Na peronu je na zgornjem delu postavljena lepa fontana s tekočo vodo.
Železniška postaja je vsak dan lepša. Sama urejenost nam pove, da tu bivajo prizadevni in marljivi ljudje, a da je v to oiepšanje bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, ni treba posebej poudarjati.
Kot kaže, bo slovesnost 15. junija enkratna prireditev in na dostojni ravni. Nikomur ne bo žal, ki bo na to slavje prišel.
STANE SIMŠIČ
VARNOST-SECURITY
Titan za varnost
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil konec maja prvi sejem Vamost-Securitv. Med 49 razstavljala specializirane opreme za varovanje je bil tudi Titan, ki se je predstavil ne samo z več novimi izdelki, ampak tudi z zanimivo atrakcijo.
V četrtek, 30. maja, popoldne so namreč na ploščadi pred Gospodarskim razstaviščem pristali štirje padalci, sami prvaki: Roman Poga-čar-svetovni prvak v paraskiju za to leto, Bogdan Jug- mladinski svetovni prvak leta 86, -Branko Mirt-svetovni prvak v skokih za preteklo leto in Borut Erjavc-večkratni državni prvak. Na ta način so javno predstavili in potrdili čvrstejše sodelovanje med Titanom in padalskim športom, saj je Titan že doslej pomagal padalcem pri nastopih, v prihodnje pa naj bi Še večkrat prevzel pokroviteljstvo nad raznimi nastopi, torej naj bi pomagal bodisi z opremo bodisi z denarjem.
Sicer pa je bil tudi razstavni prostor Titana deležen precejšnje pozornosti obiskovalcev, saj so poleg že znanih ključavnic predstavili tudi novosti. Med drugim elektronski varnostni sistem (na razstavnem prostoru je bi! povezan z računalnikom), ki je potrdil razvojni napredek tovarne. Kot smo uspeli zvedeti, je bilo zanimanje za njihov razstavni prostor in njihove novosti potrjeno tudi z uspešnim podpisovanjem pogodb.
J. T.
SINDIKATI NA KAMNIŠKEM
Enotno pristopiti k pogajanjem
Zakaj imamo toliko sindikatov, ko pa imajo delavci vsepovsod enake probleme? Vsi se zavzemajo za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, boljše osebne dohodke, vsi se ubadajo z delovnimi presežki in vprašanjem vse večje brezposelnosti. Vsi so tudi za čimprejšnjo izdelavo dobrih socialnih programov. Prav zato ne bi bilo napak, da bi v tem prostoru ustanovili neko koordinacijo sindikatov, v kateri bi bili predstavniki vseh treh sindikatov - svobodni, neodvisni in samostojni. Tako so sklenili konec maja v Titanovi sejni sobi, kjer so se zbrali sindikalisti iz kamniških podjetij na delovnem pogovoru o gospodarski problematiki občine in nadaljnji perspektivi razvoja gospodarstva v občini.
Zbrali so se res s tem namenom, premalo podatkov, argumentov, ki
vendar pa je tokrat ostalo le pri so temelj za vsako pogovarjanje
delovnem pogovoru, kjer so se sin- o gospodarjenju,
dikalisti zmenili, da se morajo »Sindikati si sami ne moremo
v bodoče na take sestanke bolje dati kruha, zato se moramo v bo-
pripraviti (sodelovali naj bi tudi di- doče dobro oborožiti in z enotnim
rektorji in predstavniki občinske nastopom doseči, da bomo končno
vlade, vendar so svojo udeležbo upoštevani in cenjeni kot enako-
odpovedali), predvsem pa morajo praven partner v razgovoru z delo-
v pogajanjih z vlado in vodstvom dajalci,« je dejal sindikalist iz Ti-podjetij nastopiti enotno. Prav zato - tana in obenem poudaril, da je
so sklenili oblikovati koordina- kljub vsemu pohvalno, da so se
tivno telo, ki bo v bodoče sestanek sešli in se zmenili za bodočo uskla-
bolje pripravilo. Po mnenju večine jeno sindikalno nastopanje v tem
udeležencev je bil sestanek, ki ga je prostoru. Tako vlada kot delodaja-
sklical sekretar kamniških Svobod- lec morata končno dobiti enotnega
nih sindikatov, preslabo priprav- sogovornika,
ljen, predvsem pa so imeli pred- Sicer pa so se sindikalisti iz po-
stavniki ostalih sindikatov v rokah djetij pogovarjali o problemih v po-
ANKETA
S čim potujete?
Pred osrednjo prireditvijo ob 100. letnici prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik je Uredništvo Kamniškega občana sklenilo povprašati nekaj naključnih izbranih anketirancev, s katerimi prevoznimi sredstvi najraje potujejo. Zanimalo nas je tudi, kaj sodijo o novih pridobitvah oziroma posodobitvah na spodnji železniški postaji v Kamniku in kako ocenjujejo urejenost same železniške postaje ter okolice.
KAJ NAM POMENIJO SAMOPRISPEVKI
Skupni interes glede na politični sistem
V mesecu aprilu in maju so v nekaterih krajevnih skupnostih kamniške občine organizirali odločanje o krajevnem samoprispevku. Krajani v več kot desetih KS so imeli možnost neposrednega odločanja o bistvenih vprašanjih nadaljnjega razvoja KS, ko so se opredeljevali ZA ali PROTI samoprispevku.
Priprave za sprejem samoprispevkov so bile temeljite, celovite in skrbno organizirane. V večini primerov so se izrekali ZA samoprispevek. Tako ravnanje krajanov je marsikoga prijetno presenetilo. Odločanje ZA je prav gotovo trezno razmišljanje o jutrišnjem dnevu. Res je tudi, da krajani skoraj niso imeli drugačne izbire, če želijo rešiti celo vrsto pomembnih zadev, ki niso zgolj v interesu KS, ampak tudi v interesu vsakega posameznega krajana.
Ob sprejemanju krajevnega samoprispevka se sočasno odpirajo številna vprašanja, na katera še ni mogoče dati točnih odgovorov. V pogovoru in razmišljanju posameznikov je čutiti marsikatero dilemo.
Na razmišljanje, kaj nam pomeni krajevni samoprispevek, nas je privede! tudi pogovor s predsednikom KS Šmartno Albertom Žibertom.
PODJETNIŠTVO
Finančna podpora razvoju malega gospodarstva
V teh dneh bo v slovenski skupščini sprejet zakon o razvoju malega gospodarstva, to je srednjih podjetij (25 do 125 zaposlenih), malih podjetij (do 25 zaposlenih oz. v industriji, gradbeništvu in rudarstvu do 50 zaposlenih), obrtnih zadrug in zasebnikov.
Namen tega zakona je podpreti gospodarski razvoj Slovenije, posebej še:
- povečanje zaposlovanja,
- pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti na mednarodnih trgih,
- pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva,
- pospeševanje ustanavljanja enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti, če so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja,
- pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije, skupnega nastopa na mednarodnih trgih in pri skupnih investicijah.
Predlog zakona predvideva pomoč malemu gospodarstvu v naslednjih oblikah:
- posojila,
- vlaganje v projekte malega gospodarstva
- vlaganja in sofinanciranje materialne infrastrukture,
- jamstva za posojila za malo gospodarstvo,
- subvencioniranje obrestne mere in drugih pogojev za vračanje kreditov.
Da bo predvideno pomoč malemu gospodarstvu lahko tudi izpeljala, bo vlada Slovenije ustanovila poseben sklad za razvoj malega gospodarstva in bo tudi zbrala sredstva za njegovo delovanje. Za sedaj je v ta namen v proračunu Slovenije za 1991. leto določenih 495 milijonov dinarjev. Republiški Izvršni svet bo tudi določil merila za dodeljevanje teh sredstev. Ti pogoji ob sprejemu zakona še niso znani, ker jih bo urejal kasneje sprejet »vladni« predpis in torej skupščina na te pogoje žal ne bo imela vpliva.
Priporočam pa podjetnikom in interesentom za predvideno in vsekakor ugodno vrsto pomoči, da se za podrobnosti obmejo neposredno na Republiški sekretariat za drobno gospodarstvo v Ljubljani, Kidričeva 5, tel. 217-872.
BRANKO NOVAK
Matej Škulj, star 17 let, dijak iz Ljubljane
»Obiskujem srednjo agroži-vilsko šolo v Kamniku. Vozim se že tretje leto in to pretežno z vlakom'. Vožnja z, vlakom se
mi zdi udobnejša in prijetna. Cene vozovnic so približno enake za vlak in avtobus.
V tem letu opažam še posebno vnemo pri urejanju okolice železniške postaje v Kamniku, čeprav je že do sedaj bila zelo lepa in spodobno urejena.
Proga je potrebna tako za prevoz potnikov, kakor tudi za prevoz blaga.
Napisi na postaji opozarjajo na 100-letnico kamniške proge.«
Ivo Humar, 75 let, Kamnik »Kadar potujem sam ali z ženo, je to največkrat vlak. Je udoben, pa tudi zaradi prtljage ima vlak prednost. Uporabljam  tudi  avtobus, posebno
M ¥ ^Sj
v krajih, kjer je več postajališč ali kjer ni železniške proge.
V Ljubljano se peljem skoraj vedno z vlakom. Sedaj, ko je zgrajen nov peron, pa je vstopanje bistveno lažje. Prej je bilo težko predvsem za starejše. Lepa pridobitev.
Sprememba voznega reda oziroma  opustitev nekaterih
vlakov po mojem mnenju ne bo bistveno vplivala na število potnikov.
Kakor izgleda, sta bila opuščena dva vlaka, ki sta prevažala najmanj potnikov.
Stoletnica je častitljiv jubilej.«
Branka Lap, 40 let, Kamnik »Največkrat se vozim z osebnim avtom, sicer mi vlak več pomeni. V Ljubljano se peljem vedno z vlakom, le včasih z avtobusom, in to takrat, ko ni vlaka. Na vlaku je udobnejše potovanje zaradi prostorske ureditve.
Opazila sem, da so zgradili nov potniški peron. Znano mi
je, da se postajenačelnik zelo trudi za urejenost postaje in bližnje okolice. Zelo so mi všeč zeleni nasadi in rožice, ki jih je tu veliko.
Kadar potujemo skupaj z otroki, smo vedno na vlaku.
Rada bi povedala še to, da bi vožnja z vlakom bila še boljša, če bi vozil nekoliko hitreje in bi zavarovali prehode, sicer bo prišlo do kakšnih nesreč.«
Brigita Okoren, 16 let. dijakinja iz Ljubljane
»Meni bolj odgovarja vožnja z vlakom, vozim pa se včasih tudi z avtobusom.
Na progi Kamnik-Ljubljana se dnevno prevaža veliko potnikov, zato je proga še kako potrebna.
V zadnjem času z veseljem opažam viden napredek na železniški postaji v Kamniku. Pred kratkim je bil zgrajen potniški peron, ki smo ga zelo pogrešali, starejši in tudi mi mlajši.
Slišala sem, da bo 15. junija posebna slavnost ob stoletnici železnice Ljubljana-Kamnik
sameznih okoljih in o skupnih dilemah, ki trenutno prevevajo v njihovih vrstah. Malodane pri vseh je skupen nekakšen prikrit strah pred tem, da v pogovoru z vodstvenim kadrom v podjetjih igrajo podrejeno vlogo, kot se je izrazil predstavnik iz Alprema.
»Naša usoda je približno enaka. V tako kratkem času se je bilo težko dobro pripraviti. Na nek način smo še vedno razmeram nedorasli. Z direktorji se je težko pogovarjati, ker niti med sabo še nismo usklajeni. V bodoče se moramo bolje pripraviti, sestanek z direktorji pa naj skliče koordinativno telo, ki bo sestavljeno iz vseh sindikatov na kamniškem,« je predlagal Jože Vidic iz Alprema. Ostali so se strinjali z njim.
Predstavnika Zarje in Rudnika kaolina, slednji je v rednem postopku likvidacije, pa sta še posebno poudarjala, da bi se morali več ukvarjati s problemom brezposelnosti v občini in z reševanjem presežkov delovne sile ter s preraz-porejanjem v druge dejavnosti. Ve-
oziroma prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik. Čestitam!«
Franc Volčje, 47 let, Kamnik , .^Vpzim se najraje z vlakom. Ima ločene prostore za kadilce
in nekadilce. Kamničan je tudi točen in zanesljiv.
Z avtobusom pa se vozim predvsem zato. ker ima več vmesnih postaj, kar pri vlaku ni mogoče.
Kamniška postaja je vedno lepa, še bolj slavnostno pa izgleda sedaj, ko so zgradili še potniški peron. Sledim vsemu ob stoletnici, ki jo bomo slavili v tem mesecu. Veselim se načrtovanih prireditev.«
Jana Novak, 40 let, Kamnik »Največkrat potujem z vlakom. Zame je bolj udoben in tudi točnost je njegova posebnost. Sedaj je še bolje, ko je bil zgrajen nov potniški peron in tudi okolica je zelo lepo urejena.
Rada se peljem tudi z avtobusom, postajo imam namreč
blizu. V Ljubljano in nazaj se običajno peljem z vlakom.
Stoletnica in priprave za slovesnost so opazne že na zunaj. Iskrene čestitke.«
čino problemov morajo sicer rešiti v podjetjih, pa vendar je treba tudi od vlade zahtevati, da predstavi svojo vizijo razvoja, predvsem pa naj pripravi boljši socialni program. Samo izgovarjanje na republiške pristojnosti za to področje tudi ne zaleže.
Aktivno se je treba vključiti tudi v priprave na zakon o soupravljanju, so se strinjali kamniški sindikalisti. Načeli pa so še vprašanje solidarnosti pri stavkah. O tem je spregovoril predstavnik Titana. V kovinskopredelovalni industriji jih je res že več tisoč na cesti, zato njim verjetno ni težko stavkati, večji problem pa je doseči solidarnost pri tistih podjetjih iz te branže, ki delo še imajo. Dodal je tudi, da so v Titanu tik pred podpisom kolektivne pogodbe, sindikat in vodstvo pa sta v pogajanjih dokaj usklajena.
Predstavniki vseh sindikatov so v pogovoru med drugim enotno ugotovili, da morajo več nastopati v skupščini, predvsem preko dele-, gatov zbora združenega dela. Tako se bo slišal njihov glas. Na ta način se da doseči, da bodo delavci ponovno sooblikovalci svoje usode - soupravljalci. Ob dogovoru za oblikovanje koordinativnega telesa sindikatov na Kamniškem je delovni pogovor sindikatov izzvenel v geslu: pustimo preteklost, čas za pravo sindikalno gibanje se šele začenja! Treba se je le organizirati, nihče od zunaj ne bo nič ponudil.
ROMAN GRČAR
Ta mini anketa naključno izbranih občanov ne daje osnove za posplošene zaključke o uporabi prevoznih sredstev. Verjetno na razpoloženje vpliva tudi bližnje slavje. Vsi vedo zanj. Priznati pa je treba, da je železniška postaja v Kamniku vzorno urejena, kar so anketiranci še posebej poudarili.
STANE SIMŠIČ
Postavlja se vprašanje - kaj smo z odločitvijo o sprejemu samoprispevka dosegli?
Odgovor, pravijo organizatorji v KS, je jasen in nedvoumen. S krajevnim samoprispevkom bodo v KS rešili vrsto težav in problemov. To je bistvena naloga in pomen samoprispevka.
Nekateri trdijo, da je plačevanje krajevnega samoprispevka ostanek realsocialističnega sistema in nima neposredne povezanosti z dano realnostjo. Takemu razmišljanju je mogoče odrekati objektivnost. Ljudje se odločajo za skupne interese, ne glede v katerem političnem sistemu živijo in so za to tudi pripravljeni nekaj žrtvovati. Verjetno bo tako stanje prevladovalo toliko časa. dokler država ali politični sistem ne bo sposoben sam pokrivati vseh potreb državljanov in ne bo sposoben razbremeniti krajane osebnih dajatev. Do takrat bi odstopanje od samoprispevka pomenilo še nadaljnje siromašenje življenja v KS.
Samoprispevki so uspeli tudi zato. ker so skoraj v vseh KS načrtovali in organizirali odločanje izključno na interesih ljudi, pri tem pa so strankarske poglede puščali ob strani. To so nam povedali v mnogih KS. ko smo jih obiskali pred ali po sprejetju samoprispevkov.
Naslednje vprašanje, ki si ga postavljajo v KS. kjer so samoprispevek sprejeli, se glasi kakšne bodo imeli prednosti pred KS. ki samoprispevka niso sprejele ali ne razpisale.
Plačevanje samoprispevka občutno obremenjuje družinske proračune, a bodo kljub temu zbrana sredstva v nekaterih primerih ko-
majda zadoščala le za soudeležbo pri angažiranju drugih namenskih sredstev. Bodo imeli pri tem kakšne prednosti ali bodo vsi izenačeni? Večina meni. da bi morali imeti pri natečajih ali drugih oblikah dodeljevanja sredstev prednost, sicer se bodo krajani počutili ogoljufane. Dogovoriti se bo treba za način obnašanja in določiti prednostni red. Vsak drugačen pristop bi prej škodoval jutrišnjemu urejanju zadev v KS. Ljudje bi izgubili zaupanje v objektivnost in ne bi bili v prihodnje več pripravljeni sodelovati niti dajati sredstev iz svojega žepa. To so pomembna vprašanja, ki zahtevajo tankoćutnost odločujočih faktorjev.
Kdo bo usklajeval, vzpodbujal, organiziral in načrtoval skupne akcije v KS?
Do lanskega leta je povezovalno funkcijo opravljala SZDL. KS so se odločile, da bodo delovale zunaj strankarskih okvirov. Vprašujejo se, kdo bo povezovalni faktor v prihodnje. Ali naj bi to bili organi občinske uprave, ali naj bi to bili neko posebno koordinacijsko telo, ali pa je to zadeva samih krajevnih skupnosti? Trenutno so tu določene vrzeli. V času pred referendumi nekega povezovalnega dejavnika ni bilo čutiti dovolj. To bo moral biti nestrankarski organ. Končna odločitev o tem bo verjetno v marsičem začrtala nove okvire, zato je na tem področju potreben jasen dogovor oziroma odločitev.
Kaj pa zaupanje ljudi?
Krajani so se zavestno odločali za samoprispevek. V KS se sedaj polno angažirajo, da bi to zaupanje opravičili. Pred Sveti KS so velike
naloge in odgovornosti, predvsem kako realizirati sprejete programe. Poleg vseh činiteljev, ki sodelujejo s KS tudi po službeni dolžnosti, se bo v razreševanje po vsej verjetnosti morala vključiti tudi občinska skupščina, oziroma njen Zbor Krajevnih skupnosti. Ta naj postavi vsa odprta vprašanja na svoje pravo mesto, sicer bo prihajalo do nesporazumov, zapletov in do odstopanja od nalog v KS. To bi v mnogočem ohromilo aktivnosti v KS. Neurejeno stanje bi imelo tudi dolgoročne negativne posledice.
Trenutno najpomembnejše naloge? Sredstva za manj razvite.
Republika Slovenija je razpisala natečaj za razvojne in investicijske programe v tistih krajevnih skupnostih, ki so demografsko ogrožene. O tem je Kamniški občan pisal v zadnji številki. Naloga je izredno zahtevna, možnosti so dane, zato bi veljalo storiti vse in do razpisanega roka oddati zahtevano dokumentacijo. Razgovori v KS, ki so vključene v sistem demografske ogroženosti, so v teku, zato lahko pričakujemo, da bodo izkoriščene vse tehnične in organizacijske možnosti ter, da bo dana KS vsa ustrezna in potrebna pomoč. V okvir demografske ogroženosti spadajo deli KS: Šmartno, Motnik, Sela, Rakitovec, Vranja peč. Črna in Kamniška Bistrica. Sveti KS so dolžni storiti vse, da ta enkratna akcija ne bi obšla krajevne skupnosti. Rok je res kratek, toda kljub temu je možno veliko napraviti. V akcijo se bodo oziroma so že vključeni tudi pristojni občinski organi.
In kaj sedaj...
V tem prispevku smo načeli le nekatera od mnogih vprašanj, mnoga smo namenoma izpustili, ker pričakujemo odziv iz KS. Pričakujemo polemiko, pričakujemo novih razmišljanj in novih predlogov. Kamniški občan bo rad objavljal vsa taka v KS porajajoča vprašanja in oblikovane predloge. Že dalj časa daje Kamniški občan prednost Krajevnim skupnostim in objavlja vse prispevke z željo, da bi s takim pristopom pomagal pri razreševanju problemov, ki se z njimi soočajo krajani v vsakodnevnem življenju.
STANE SIMŠIČ
PROSTORSKA STISKA SODSTVA
Poročila sodnih organov niso šla »gladko skozi«
Pričakovati je bilo sicer, da bodo šla poročila o delu postaje milice, občinskega javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca, občinskega sodnika za prekrške, temeljnega sodišča v Ljubljani in sodišča združenega dela dokaj hitro skozi proceduro delegatskega sprejemanja (glasovanja), že zaradi dolgega dnevnega reda, vendar pa so imeli delegati kar precej pripomb. Nanašale so se predvsem na dolgotrajno in neučinkovito delo sodišč.
Vendar so se izzvani sodniki v večini zagovarjali zaradi pre-obmenjenosti, pomanjkljive kadrovske zasedbe (ker ni denarja), finančne stiske, pa tudi prostorskih problemov, ki jih ima kamniško sodišče zaradi neurejenih razmerij z občino. Občinski družbeni pravobranilec namreč še vedno zaseda, prostore sodišča na Tomšičevi,* Čeprav bi se moral že davno izseliti. Občina, ki je zadolžena za plačevanje najemnine, pa te tudi ne poravnava.
Delo postaje milice v Kamniku je v zadnjih letih vse boljše. Župan je v svojem nagovoru pohvalil dosedanjega komandirja Franca Potočnika, ki si je nenehno prizadeval za humanizacijo dela miličnikov
in se mu pred odhodom v pokoj iskreno zahvalil v imenu skupščine kljub vsemu, pa je še dodal, da bi se miličniki lahko večkrat pojavili v ožjem mest-
nem jedru, kjer bi na mestu samem lahko kaznovali kršilce predpisov. Pri obravnavanju dela sodišč je bilo nekaj dilem s strani delegatov v zvezi s pristojnostmi javnega in družbenega pravobranilca. Slednji je povedal, da se jim glede na predvideno denacionalizacijo obeta čedalje več dela.
Družbeni pravobranilec je nekaj več besed namenil poročilu o organizacijskih in statusnih spremembah v naših po-
Spremenjen dolgoročni plan?
»Današnji težki časi zahtevajo temeljito revizijo tega, pred dolgimi leti na široko zastavljenega dolgoročnega plana »Kamnik 2000« (z njim seje ubadal že sedanji republiški minister za prostor Miha Jazbinšek),« je po uvodni obrazložitvi predlagatelja sprememb dolgoročnega plana dodal delegat družbenopolitičnega zbora Milan Windšnurer.
Za začetek postopka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana so se na občinskem
Predlog o javnem komunalnem podjetju
Kljub temu, da je predlog kamniških liberalnih demokratov, naj bi se zaradi večjega nadzora nad porabo družbenega denarja Komunalno podjetje, pa morda tudi SKG, preoblikovalo v javno podjetje, vreden pozornosti, a med delegati vseeno ni dobil dovolj podpore. Ni bil sprejet.
Predlagatelj je v uvodu povedal, da je take odloke sprejelo že več občin. Poudaril je tudi, da s tem predlogom ne mislijo nagajati Komunalnemu podjetju, ampak želijo na nek način zagotoviti nadzor nad denarjem, ki ga za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo dajejo vsi zaposleni.
Delegati so pri obravnavanju predloga dejali, da je predlog dober, vendar bi bilo pred tem treba narediti natančno analizo o ekonomski upravičenosti oziroma potrebnosti ustanovitve javnega podjetja. To naj bi do septembrske skupščine pripravili na sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja.
Zeleni Kamnika so omenjeni predlog podprli, obenem pa predlagali, da se razmisli o ustanovitvi mešanega podjetja, saj bi tuj kapital dopri-
nesel k boljši kakovosti omenjenih del.
Poslanski klub Demosa je zatem predlagal, da se predlog zavrne oziroma preloži do sprejema zakona o gospodarskih javnih službah. Delegati so pri glasovanju osnutek odloka o organizaciji javnega komunalnega podjetja zavrnili.
R. G.
zavodu za urejanje prostora odločili povsem iz praktičnih razlogov. Poslej naj bi se točno definirali zazidalni otoki v občini, kakor tudi natančno začrtale vse kmetijske površine. Omogočili naj bi tudi urejanje prostora s prostorsko izvedbenimi akti le v ekološko občutljivejših predelih. Bojan Mlakar, direktor Zavoda za urejanje prostora je pojasnil, da je v tem trenutku vsaj okoli 300 pripomb na prostorsko ureditev in veliko želja po širitvi zazidalnih otokov ter podobno. Zato bi odslej omogočili, da bi prosilci - bodoči graditelji - lahko le z lokacijsko dokumentacijo začeli z gradnjo - do sprejema planskih aktov, in sicer na plansko opredeljenih zazidljivih površinah.
Delegati so predlog sprejeli z večino glasov.
R. G.
Bolj in manj pomembne ulice
Če že vsi spreminjajo imena ulic, zakaj jih ne bi še v Kamniku? Ni čisto tako, pa vendarle! Čeprav predlagano preimenovanje Malograjskega prehoda v Šlakarjev prehod in Mekinjskega drevoreda v Prašnikarjev drevored ne bi pomenilo nobenih dodatnih stroškov (ob njih ni hiš), so bili delegati po dolgih šestih urah sedenja že dokaj nejevoljni.
Oglasil se je podpredsednik skupščine Igor Podbrežnik in
Gondola na Veliko planino konec leta
Tudi tokrat delegati niso mogli mimo Velike planine. Predsednica izvršnega sveta jih je seznanila s potekom pogajanj o najemu posojila v višini 11 milijonov dinarjev (tolikšna je tudi višina solastniškega 90-odstotnega deleža pri novoustanovljeni družbi Velika planina - zaklad narave) za nakup novih gondol s potrebnimi mehanizmi, kijih bo po pogodbi delala italijanska firma HozI v Bolzanu.
Delegati so po dolgotrajni obravnavi le pooblastili izvršni svet, da banki izda garancijo za odplačilo posojila, ki ga bo najel investitor, seveda s pogojem, da bo izbran najugodnejši posojilojemalec.
Več razprave kot samo dejstvo, ali v nakup gondole ali ne (ali raje preurediti cesto, vendar je odgovor na omenjeno dilemo jasen - gondolo nujno potrebujemo!) je povzročil predlog o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, kjer naj bi imela večinski delež občina - 90 odstotkov. Stol pa desetodstotni delež. Tako bi bila posledica tega likvidacija sedanjega podjetja RC, vendar
bi se verjetno vseh enajst delavcev lahko zaposlilo v novi družbi.
Delegati so tokrat dvomili, če je »vse čisto« v zvezi s Stolo-vimi desetimi odstotki. Nekateri so celo izrazili strah, da ne bi to podjetje enkrat kasneje za majhen denar (ker bi imelo seveda na trgu majhno vrednost) ponovno odkupilo omenjeno družbo. Na to je odgovoril župan - očitno ogorčen nad takimi neumestnimi pripombami; češ, da je Stol zaradi podobnih podtikanj enkrat občini že vrnil to premoženje in mu zato ni nič do tega, da bi si še enkrat nakopal sitnosti.
R. G.
dejal, da bi se izvršni svet lahko ubadal s pomembnejšimi in v tem trenutku bolj nujnimi zadevami, kot je preimenovanje ulic, ki je povrh vsega še delno sporno. Zakaj sporno?
Zato, je pojasnila delegatka Marjeta Humar, ker je bil pred 200 leti rojeni Janez Šlakar zelo pomemben Kamničan in bi bilo podcenjevalno, da bi po njem poimenovali tako nepomemben in neobljuden prehod. Zato bi si zaslužil pomembnejšo ulico, na primer cesto na Žale (od Kidričeve do Poti na Poljane), ki prav tako ne bi pomenila velikih stroškov ob spremembah hišnih številk.
Predsednica izvršnega sveta je pojasnila, da je poimenovanje prehoda po Šlakarju zato, ker je pač rojen v Mesnerjevi hiši (kmalu bodo tam odkrili tudi spominsko ploščo), ki stoji ob Malograjskem prehodu. Da bi se delegati poslanskega kluba Demosa lažje odločili, kaj in kako, so si vzeli pet us-klajevalnih minut. Medtem je nekaj ostalih delegatov zapustilo »bojišče«, skupščina pa je ostala nesklepčna. Razšli so se še preostali.
ROMANA GRČAR
djetjih in o načinu, kako v kamniških organizacijah poskrbijo za odvečne delavce. Golega odpuščanja ni bilo, večinoma so delavci dobili odpravnine, dokupili so jim leta, čedalje več pa je tudi prekvalifikacij in notranjih prerazporeditev. V Titanu so tako ustanovili podjetje za zaposlovanje težje zaposljivih oseb. Delegatka iz zbora krajevnih skupnosti je ugotavljala, da je poročilo sodnika za prekrške napisano v posplošenem jeziku, v prispodobah, ki k ekzaktni vedi, kot je pravniška, ne vodi. Sodnik za prekrške ji je pojasnil, da enako poročilo pripravi tudi za republiške organe, sicer pa je dodal, da je njihov organ preobremenjen in da so vsi v zadnjem obdobju uspeli »priboriti« šele nov pisalni stroj, na nove kadre, predvsem na finančna sredstva za njih, pa še čakajo. Tako čaka nanje tudi sodnik združenega dela, ki so mu delegati na eni zadnjih sej zavrnili prošnjo za zaposlitev dodatnih kadrov. Ker pa je tudi ta organ čedalje bolj obremenjen (pa pustimo, ali se imenuje sodišče združenega dela ali gospodarsko, podjetniško), potrebuje dodatno delovno moč. Vse več delavcev, ki se jim po njihovem godi krivica pri odpuščanju in podobno, se namreč obrača na njihovo sodišče.
Zato so delegati ob sprejemanju omenjenih poročil sprejeli še dodatno priporočilo, da izvršni svet do naslednje seje prouči možnost za dodatna sredstva in rešitev prostorskih nesporazumov s kamniško enoto Temeljnega sodišča.
R. G.
PRAZNOVANJA
O prazniku občine
Skupščina občine Kamnik bo obeležila praznik občine na slavnosten način poslej le vsako četrto leto, in sicer vsako prvo leto svojega mandata, so sklenili delegati na majskem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine. Občinska priznanja, nagrade in odlikovanja bo skupščina podeljevala vsako leto. Letos bo pred tem treba uskladiti še pravilnike o podeljevanju priznanj in nagrad.
Datum praznovanja (27. julij, dan vstaje na Kamniškem) za sedaj po mnenju predsedstva še ne bi spreminjali, če pa bi prišla uradna pobuda za spremembo, pa naj bi nov datum določili na nadstrankarskih temeljih. r q
IZVRŠNI SVET
Sanacija rudnika
Rudnik kaolina v Črni je že dve leti v postopku redne likvidacije. V dveh letih so med drugim raziskave pokazale, da glede na visoke stroške podzemno pridobljen kaolin v Čmi na trgu ne more konkurirati dnevnemu kopu. Kljub vsemu je v rudniku ves čas sanacije intenzivna proizvodnja, saj je treba iz njega iztržiti čimveč, sploh pa je treba v dolgotrajnem časovnem obdobju zapiranja od nečesa tudi živeti.
Jože Kramarič, likvidacijski upravitelj rudnika kaolina v Črni je člane izvršnega sveta seznanil s potekom sanacije, ob tem pa poudaril, da je bila tedanja odločitev skupščine o začetku postopka redne likvidacije veliko boljša možnost kot stečaj, ki bi v vsakem primeru sledil zaradi nelikvidnega poslovanja.
Število delavcev so v tem obdobju že precej zmanjšali. V letih 1993-1994, ko se predvideva popolno zaprtje rudnika, pa bo brez dela ostalo še trideset delavcev. Te bo treba prezaposliti, predvsem pa dokvalificirati, saj so v večini tudi brez šol. Likvidacijski upravitelj je dejal, da prav pri tem pričakujejo pomoč občine. Ta naj bi zagotovila sredstva za prekvalifikacijo in eventuelen dokup let, saj "rudnik denarja za prešolanje nima. Dodal je tudi, da bo projekte za sanacijo in zaprtje rudnika plačala republika.
Načrti za sanacijo bodo narejeni v prvi polovici prihodnjega leta, izvedli pa naj bi jo do konca leta. Pri tem bodo po besedah likvidacijskega upravitelja temeljito poskrbeli za varno zapiranje rudnika, saj je na tistem območju že bil plaz, tega pa si ponovno ne smejo privoščiti. Sicer pa obstajajo še de-
ljena mnenja, kaj bi poslej v opuščenem rudniku še lahko počeli. Eni bi tam uredili zdravilišče, drugi bi imeli rudarski muzej, spet tretji pa menijo, da so opuščeni rovi idealni za gojenje šampinionov.
Ob predlogu, naj bi občina vsaj s polovico sredstev sodelovala pri prekvalifikaciji in dokupu let, je podpredsednik izvršnega sveta Miha Novak dejal, da občina tega denarja nima, sploh pa ne vidi vira, iz katerega bi ga črpala. Če bi občina pri vseh delavcih, ki se v kamniških podjetjih pokažejo kot presežek, zagotavljala ta sredstva, bi od proračuna ostalo kaj malo. Predlagal pa je, da Rudnik sam poišče dodatna finančna sredstva. Velike rezerve se vsekakor skrivajo v njegovem ogromnem stanovanjskem fondu. Občina lahko pomaga le posredno z navezavo stikov in s posredovanjem.
Jože Kramarič je odgovoril, da se svojega stanovanjskega fonda zavedajo, vejo pa tudi, da je na trgu kaj malo vreden, saj ni kupcev zanje - ljudje za odkup nimajo denarja. Poslovne prostore na Cankarjevi 3 bodo prodali Utoku, pa tudi na prodajo hiše na Poti na Poljane še računajo, če bodo za ta lep objekt le dobili primernega kupca. R. G.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
Socialna politika
Socialna politika se vodi na ravni republike in ne more biti neodvisna od drugih področij delovanja države. Če se v družbi pojavijo motnje (negativni socialni pojavi), zaradi katerih cele družbene skupine ali kategorije ljudi prihajajo v stisko, človeka nevreden in beden položaj, si mora država prizadevati, da z ustreznim socialnim programom, ki naj bi bil usklajen še z drugimi programi, v največji možni meri odstrani te motnje.
Letos februarja je bil sprejet socialni program po načelih socialne politike:
- da naj si socialno varnost posameznik zase in za svojo družino v skladu s svojimi sposobnostmi zagotavlja sam - država pa za to ustvarja pogoje;
- da država v okviru proračuna oblikuje nacionalne programe, ki morajo zagotoviti minimalno socialno varnost z obveznim zavarovanjem;
- da si posameznik, ki je zaposlen, mora zagotoviti socialno varnost z obveznim zavarovanjem;
- da država zagotavlja socialno varnost le tistim posameznikom, ki si je sami niso sposobni zagotoviti.
Vedeti moramo, da se je razmerje med aktivnim prebivalstvom (zaposlenimi) in upravičenci do denarnih prejemkov v zadnjem času bistveno spremenilo in je torej povsem razumljivo, da se razne pravice občanom ne morejo večati, temveč krčiti. Gospodarstvo pač ne zmore tega bremena, zato je večji poudarek na posamezniku.
Posameznik si lahko socialno varnost zagotavlja sam predvsem z zaposlenostjo in seveda z ustreznim osebnim dohodkom, saj je treba preživeti tudi lastne otroke. Nikakor pa ne moremo govoriti o zagotovljeni socialni varnosti, če že družina z dvema otrokoma in obema zaposlenima staršema zaprosi in je tudi upravičena do otroškega dodatka. Ob vse večjem odpuščanju delavcev in ob premajhnem odpiranju oz. neodpiranju delovnih mest je računati, da si bo tudi vse manj posameznikov samih zagotavljajo socialno varnost. Če upoštevamo še strese ljudi, ki ne vedo. kdaj se bodo znašli na listi presežkov in ki vplivajo na člo-
veka, da nerazumljivo razmišlja in ravna v določenih situacijah ter zaradi tega ni sposoben samostojno in trajno reševati svojih problemov, je toliko manj .verjetno, da se bo uresničevalo to prvo načelo.
Rekli boste: »Kaj pa samozapo-slovanje?!« To je ena od rešitev, in tisti, ki so za to imeli ambicije in denar, si po sedaj veljavnih zakonih bolj ali manj uspešno že zagotavljajo lastno socialno varnost, nekateri pa bodo še ugriznili v to jabolko. Nekaj denarja država zagotavlja za take primere in vsi zainteresirani boste gotovo dobili dovolj informacij o pogojih tako v delovni organizaciji kot tudi na zavodu za zaposlovanje.
Zdaj pa poglejmo še drugo plat! Kot presežki so največkrat predvideni delavci z nizkimi OD, brez ali z nizko stopnjo izobrazbe, delavci, pri katerih ni računati, da bi se dodatno izobraževali, ne da bi to od njih zahtevalo ogromne napore, delavci, ki torej nimajo denarja, znanja, sposobnosti in niti ambicij, da bi se samozaposlovali.
Kakorkoli gledano, država (družba) potrebuje zdravega in produktivnega človeka, ki bo znal izkoristiti vse svoje potenciale, da si bo zagotovil socialno varnost. Mislim, da pri tem ni potrebno posebej govoriti o zdravi prehrani, počitku, rekreaciji in zadovoljevanju drugih potreb, s čimer je povezan zmeraj bolj žgoč problem - denar. Začarani krog torej! Več kot očitno je, da se bomo morali zanesti le na lastne sile.
V povezavi z brezposelnostjo, denarnimi pomočmi in načelom, da bo družba oz. država zagotavljala socialno varnost le tistim posameznikom, ki si je sami ne morejo zagotoviti, na Centru za socialno delo obravnavamo tiste kate-
gorije delavcev in njihovih družin, ki nimajo več nikakršnih pravic v DO, niti pri Zavodu za zaposlovanje. Pri tem upoštevamo kriterije samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki so še veljavni, vendar neaktualni glede na današnje razmere.
Denarja je zmeraj manj, prosilcev pa zmeraj več.
V Centru za socialno delo smo se odločili, da organiziramo skupino ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati sočloveku in s tem tudi sebi. Dejavnost »POMAGAM TEBI IN SEBI« bi vključevala tiste, ki potrebujejo pomoč, bodisi pri osebni negi, v gospodinjstvu, pri kmetijskih ali pri vrtnarskih opravilih, pri vzdrževanju hiše oz. stanovanja (manjša opravila ali popravila), pri varstvu otrok..., in tiste, ki bi tako pomoč bili pripravljeni nuditi. Pri tem gre predvsem za dobro voljo, občutek do sočloveka, željo biti koristen, pregnati dolg čas ali zapolniti čas med čakanjem na delo. Tudi kakšen dinar bi se dalo zaslužiti. Pozivamo vse, ki potrebujete pomoč ali ste jo pripravljeni nuditi, da se oglasite na našem Centru ter poveste svoje želje in predloge. S skupnimi močmi jih bomo poskušali uresničiti.
Na našem Centru pa se ne ukvarjamo le s takimi, ki jih pesti prazna denarnica, opravka imamo, tudi z otroki in mladoletniki, ki jih nihče ne razume, z ženskami, katerih mnenje in nasvete nihče ne upošteva, ubadamo se z moškimi težavami in poskušamo zgladiti nesporazume med mlado in starejšo generacijo. Človeku je lažje, če svoje težave nekomu zaupa in če mu še ta pokaže rešitev, težava morda sploh ni več težava, pač pa rešljiva zadeva.
O tem, kaj še delamo na Centru za socialno delo, vas bomo seznanili v eni prihodnjih številk »OBČANA«.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
KAKO PREŽIVETI?
Kmetijstvo je lahko socialni amortizer
Če še ozremo v preteklost ali povojno zgodovino razvoja kmetijstva, lahko mirne duše ugotovimo, da vsaj za zasebni sektor velja Kondratijeva teorija valov. Nosilec vsakokratnega hriba, ko je bilo kmetijstvo najbolj uspešno, je zadružništvo, ki so ga vsaj delno narekovali ekonomski faktorji. Žal po začetku šestdesetih let, ko so bile administrativno prepovedane takratne zadruge, se zasebni sektor nikoli več ni pobral. Delno mu je to uspelo v začetku in sredi sedemdesetih let. Od takrat naprej je opazna stalna recesija, ki smo ji priče še danes.
Razlog za aktualizacijo kmečkega vprašanja pa ni samo to. V Kamniku smo bili v zadnjem času priče vrsti razprav in pogovorov na takšni ali drugačni ravni, ki se vsaj posredno tičejo kmetijstva. Eden od teh je nedavno objavljen razpis za demografsko ogrožena področja in nedavna okrogla miza o turizmu. O položaju kmeta in razvojnih vizijah smo se pogovarjali z Marjanom Jermanom, pred-
sednikom podružnice Kmečke zveze - ljudske stranke Kamnik.
Enostranska usmerjenost kmetov
Kar se kmetijstva tiče, geografsko gledano, se v občini srečujete z dvema »ekstremoma«, ravninskimi ali nižinskimi kmetijami in povsem hribovitimi kmetijami. Kakšna je nasploh struktura zasebnega kmetijskega sektorja v občini?
»Kar se geografske razporeditve tiče, je to točno in z razvojnega vidika izredno pomembno. Ko sva se začela pogovarjati, ste omenili teorijo valov. S tem se je možno strinjati. Povrnil se bom v sedemdeseta leta. ko je bil zasebnemu sektorju dan nek zagon. Vendar sedanji položaj kmetijstva v občini dokazuje, da pri tem zagonu ni bilo
ekonomske avtonomije kmeta in smo prišli do zgrešenega rezultata. Znano dejstvo je, da prevladujejo v občini polkmetje, na drugi strani pa smo se usmerili v intenzivno proizvodnjo, predvsem v živinorejo, čeprav še posestna sestava kmetij dokazuje, da to ni ravno najbolj rentabilna usmeritev. Govorim seveda o nižinskem delu kamniške občine.«
To ni samo vaša ugotovitev. Nasploh je opazno, da je delovno intenzivna proizvodnja v našem kmetijstvu povsem zamrla, četudi so posamezna okolja, kot denimo Kamnik, imela in še imajo izrazite komparativne prednosti za tovrstno proizvodnjo.
»Nedvomno. Kamniško območje poleg mesta Kamnika namreč gravitira na močne urbane centre, ki so sorazmerno blizu in po moji oceni ne bi bilo nobenega problema tovrstne pridelke plasirati na trg. Prepričan sem, da to po konkurenčnih cenah in z dobrim zaslužkom kmetov. Edino, kar nam je glede na geografske danosti in prednosti uspelo ohraniti in razvijati, je pridelava semenskega krompirja.«
Vse kljub temu ni odvisno samo od kmetijstva samega, ampak tudi od industrializacije?
»To je res. Za polkmete je najenostavneje, da se usmerijo v delovno ekstenzivno proizvodnjo, ki jo ob zaposlitvi lahko obvladujejo. Dejstvo je, da se je velik del plač pretakal v opremljanje kmetij, predvsem strojnega parka. Ta je v pretežni meri neizkoriščen in se ne bo amortiziral. Glede na to, da so cene mehanizacije izredno poskočile, lahko to pomeni določeno oviro za nadaljnji razvoj, saj se tudi tu srečujemo s stalnimi posodobitvami, ki močno vplivajo na kakovost pridelka.«
Združena tržnica
Ne glede na gornje ugotovitve, ko sva ugotovila strukturno neskladje pri dosedanjem razvoju zasebnega kmetijstva, se odpira vprašanje vloge sedanje zadruge pri plasmaju tržnih viškov in njene vloge pri preobrazbi zasebnega kmetijstva. Kajti v delovno intenzivno proizvodnjo se bo moč usmeriti le z zagotavljanjem tržišča.
»Dosedaj smo imeli skozi za-
drugo organiziran odkup mleka in mesa. Pretežno smo se preko zadruge oskrbovali in se oskrbujemo z repromaterialom. Cene reproma-teriala so v zadnjem času vrtoglavo naraščale, toda naša zadruga je v primerjavi z ostalimi dobavitelji repromateriala, kljub vsemu konkurenčna. To pa zaradi izkoriščanja prednosti, ki jih ima pri transportu in minimalnimi režijskimi stroški pri dobavi. Poleg tega smo se na zadružnem svetu z vodstvom zadruge dogovorili za naročanje predvsem gnojil po predvidenih potrebah, tako da nismo obremenjeni z velikimi zalogami.«
Poleg ohranitve enakih sredstev za potrebe kmetijstva v proračunu smo uspeli še z nekaterimi normativnimi premiki. V pripravi je odlok za zaščito komend-skega območja za pridelavo semenskega krompirja. To pa predvsem zaradi tega, da se izognemo nekakovostni proizvodnji in pogostim okužbam.
Omenili ste nove programe oziroma ideje, ki naj bi jih uresničili skozi zadrugo.
»Ena od takih je ustanovitev zadružne tržnice, preko katere bi poskušali plasirati vse naše pridelke in polizdelke direktno, kajti če se ozrete po kamniški tržnici vidite, da je ta slabo založena. Vendar je to precejšen organizacijski zalogaj, saj si pri tem ne smemo dovoliti stihije in neredne preskrbe. Z oživitvijo te ideje bi bil storjen že eden od korakov k delni usmeritvi v delovno intenzivno proizvodnjo. Ena od možnosti za hribovske in gozdne kmetije je v ponudbi lesa oziroma polizdelkov in izdelkov domače obrti. Zadruga se je pred , kratkim registrirala za opravljanje prometa z lesom. V okviru tega programa mislimo preko nje ponuditi potrošniku vse od .prekle' do .grušta'.«
Predelovalni monopolisti pritiskajo na kmeta
Kakšen je odnos med predelovalno industrijo in kmeti. Ali se ne srečujete s pojavom, ko ti poskušajo izriniti zadruge kot posrednika in zaščitnika kmeta?
»Velik pritisk je s strani Ljubljanskih mlekarn, ki hočejo od največjih proizvajalcev organizirati direkten odkup brez posredovanja zadruge. Ob tem je zanimivo to, da jim v začetku ponudijo nekoliko ugodnejše pogoje, vendar dolgoročno kmet izgublja, ker mora
prevzeti na svoja pleča ves riziko, pa tudi v pogajanjih za ceno in pri jemanju vzorcev ostaja brez zaščite. Tako na ravni stranke kot tudi v zadrugi smo prepričani, da mora zadruga nastopati v imenu vseh proizvajalcev in ščititi interese kmetov. Nenazadnje mi od mlekarn zahtevamo korektno jemanje vzorcev za mleko in ustrezno ceno.«
Po tem, kar ste povedali, imate kmetje v zadrugi precejšen vpliv. Kako pa bo z organiziranostjo v prihodnje?
»To je res. Naša zadruga je sicer, če uporabim staro terminologijo. TZO domažalske zadruge, vendar smo že sprejeli odločitev za osamosvojitev. S tem in s samo vsebino delovanja, ki smo jo zastavili, mislim da imamo osnovo za preoblikovanje te zadruge v pravo zadrugo. Na eni strani čakamo na sprejetje ustrezne zakonodaje, istočasno je za nas pomemben zakon o denacionalizaciji in rešitvi problema nekdanje zadružne lastnine. Kar se tiče pretekle zadružne lastnine že pripravljamo in zbiramo dokumentacijo. Vedeti je le potrebno, da je bila ta lastnina zadrug pred njihovo likvidacijo precejšnja.«
Svetovalna služba in trženje kmetijskih pridelkov
Omenili ste zametke novih programov v okviru zadruge, ki naj bi prispevali k boljšemu položaju kmetov. Kako pa se v te programe vključuje svetovalna služba? Ali se vam ne zdi, da je, če izhajam zgolj iz imena svetovalna služba, svetovanje premalo, da bi ti programi zaživeli in boste v zadrugi morali ponovno iskati ljudi za uresničitev zastavljenih projektov, predvsem za organizacijo in marketinško izvedbo?
»Sam osebno nikoli nisem bil zagovornik, da bi se svetovalna služba povsem oddaljila od zadruge. Tako, da je v vaši misli nekaj resnice. Res je, da služba pri svojem delu več ni omejena samo na kmete kooperante, ampak je s svojimi uslugami na voljo vsem kmetom. Po drugi strani pa je njihova uspešnost odvisna od zainteresiranosti kmetov samih in od pospeševalcev, koliko so se ti dejansko pripravljeni angažirati. Res pa je, da naši programi zanje niso. zavezujoči. V tem trenutku je sicer težko dajati prve ocene, ali je ta koncept uspešen ali ne. Priznati pa je potrebno, da je nekaj pobud kljub vsemu prišlo od nekaterih pospeševalcev.«
Bonitete prisklednikom
Preidiva na državno raven. V preteklosti so se zbirala precejš-
nja sredstva za popeševanje kmetijstva, ki so se vlagala v proizvodnjo in urejanje zemljišč.
»Veste, s temi so se dogajale čudne reči. Ne moremo sicer oporekati temu, da sredstva niso bila uporabljena v kmetijstvu, vendar se jih je del odtekel na družbena posestva. Enakopravno smo jih bili deležni vsi kmetje le pri regresih. Bolj čudne reči so se dogajale z nepovratnimi sredstvi in krediti s tega naslova. Vendar se pri tem pogosto ni upoštevalo potreb in načrtov in če hočete delovnega potenciala na
Sam razmišljam, da bi se preusmeril v delovno intenzivno proizvodnjo. Nenazadnje poleg razvite predelovalne industrije za tovrstno proizvodnjo - Ete in delno Frucktala, so glede na bližino urbanih središč velike možnosti. Žal ugotavljamo, da smo tu še preslabo organizirani, saj odkupa sadja z ekstenzivnih sadovnjakov sploh nimamo.
No kar se tiče delovno intenzivne proizvodnje, so tu še zametki lastne predelave, saj nekateri kmetje že pripravljajo polizdelke. Prepričan pa sem, da bi tovrstno proizvodnjo morali podpreti tudi na ravni občine ob že omenjenih spodbudah, saj je tovrstna proizvodnja dohodkovno zanimiva, poleg tega pa bi lahko bila dober socialni amortizer za vse večjo brezposelnost.
kmetiji, ampak se je to urejalo po zvezan. Zato se mi zdi smiselno, da vztrajamo pri tem, da se ta sredstva uporabijo za subvencioniranje socialnega in pokojninskega zavarovanja in se s tem kmete izenači in jim omogoči boljši izhodiščni položaj .-To bi pozitivno delovalo na mlade, ki bi se odločali za kmetovanje. Sicer pa kar se regresov tiče, se tu pogoji spreminjajo in bodo sedaj deležne subvencij in regresov samo hribovite kmetije. Poleg tega bi te
kmetije morali oprostiti vseh davščin in ostalih dajatev, če hočemo ohraniti vsaj minimalno poseljenost teh območij.«
Kmet kmetijski minister
Kaj pa na ravni občine? Koliko ta vidi v kmetijstvu eno od svojih komparativnih prednosti?
»Na ravni občine nam je v okviru proračuna uspelo zagotoviti neokrnjena sredstva za kmetijstvo. V primerjavi z ostalimi občinami se ta sredstva skorajda niso zmanjšala. Delno lahko to pripišemu temu, da smo v vlado predlagali čistega kmeta, ki ščiti naš interes. Iz proračuna delno sofinanciramo zavarovanje pridelkov, polovico stroškov za osemenjevanje, še naprej imamo zagotovljene nekatere brezplačne veterinarske preglede, regresirana je bila še semenska koruza. Regresu za gnojila smo se odpovedali in sredstva iz tega naslova usmerili v druga področja, predvsem v čebelarstvo.«
Nedavno je potekala okrogla miza o turizmu. Tu kmetijstvo kot ena nosilnih panog ni bil veliko omenjano.
»Mislim, da bi v tem sklopu morali kmetijstvu dati ustrezen poudarek, kajti tu je cela vrsta dopolnilnih dejavnosti, s katerimi moramo računati, če hočemo doseči kakovostno turistično ponudbo. Sedaj se preveč omejujemo na kmečki turizem in delno na domačo obrt. Pri kmečkem turizmu so dosedanji poskusi bili neuspešni in imamo opravka s polgostin-stvom. Tu bi morali zastaviti jasno strategijo in usposobiti določeno število kmetij, ki bi bile sposobne ponuditi kakovostne domače speci-alitete. Mislim pa, da delamo še eno veliko napako, preveč smo namreč usmerjeni v samo mesto, krajinska zasnova podeželja pa je povsem zanemarjena.« In kako priti do teh ciljev?
»Mislim, da bi se morali nasloniti na mlade, ki so se sposobni prilagajati zahtevam časa in jih ustrezno izobraziti ter seznaniti s tujimi modeli. Poleg tega bi se pri dedovanju morali zgledovati po tujih modelih, namreč kar se tiče dedovanja kmetij in zaščite posestva, da se posest ne bi naprej drobila.«
J. VOTEK
O taksah, prometu, poslovnem času
Brez večjih nestrinjanj so delegati sprejeli odloke o komunalnih taksah, dopolnjen (z vsemi sprejetimi amandmaji) odlok o ureditvi cestnega prometa v občini in osnutek sprememb odloka o poslovnem času. Prav pri slednjem je predlagatelj poudaril, da so si prizadevali pustiti čimbolj proste roke, predpisali so le tisti minimum odprtja javnega lokala, ki je potreben za osnovno delovanje.
Gostincem, ki nimajo lokala v strnjenem naselju so dopustili možnost za podaljšanje poslovnega časa, tisti v naselju pa bodo za pridobitev dovoljenja za podaljšanje poslovanja lahko zaprosili tudi krajevno skupnost.
R. G.
Marjan Jerman je mlad kmet iz Duplice, sicer predsednik podružnice Kmečke zveze - LS Kamnik. Svojo kmetijo je usmeril v živinorejo, predvsem v mlečno proizvodnjo in pridelavo semenskega krompirja. V hlevu ima 22 glav goveje Živine, od tega pretežno krave mlekarice in pitance. Kot neke vrste hobi ali tradicija sta tudi dva konja. Jer-manovi imajo 3,5 hektarja lastne zemlje in približno toliko je imajo v najemu. Kot pravi, se poleg tega ukvarja še z nuđenjem strojnih kmetijskih uslug in popravilom mehanizacije.
25 LET DRUŠTVA ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM
Pot je dolga, hodimo jo skupaj
Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik v teh dneh praznuje 25-letnico svojega delovanja. Malo za šalo, malo zares lahko ugotovimo, da je to skorajda edina ustanova, ki združuje obe sosednji občini, kar pomeni, da morajo biti skupni interesi zelo močni. In tudi so, saj je v društvo včlanjenih kakih 250 ljudi - staršev prizadetih otrok, pedagoških delavcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem področjem.
Petindvajsetletni«) so proslavili s slavnostno akademijo konec minulega meseca. Za svoje vodilo, ki so ga zapisali ob tej priložnosti, pa so si izbrali stavek. Pot je dolga, hodimo jo skupaj. Kako dolga je bila pot. ki jo je društvo prehodilo od tedaj, ko so ga ustanovili predvsem za pomoč osnovni šoli s prilagojenim programom na Homcu, do današnjih dni. je povedala Alenka Novak, predsednica društva. Naloge, ki so jih v tem času opravili, so številne in pomembne, zato omenimo le nekatere - denimo delo s starši ob strokovni pomoči, nekakšna šola za starše, številna letovanja, izmenjave obiskov s podobnimi društvi, pikniki, počitnice... Še posebej so ponosni na pred nedavnim odprt oddelek bivalne skupine za odrasle v Domu počitka v Mengšu, kjer lahko odrasli duševno prizadeti, ki sicer delajo v delavnici INCE v Mengšu, živijo samostojno v okviru skupine. Uspelo jim je zagotoviti tudi posebno zobno ambulanto v Mengšu, veseli pa so bili tudi odmevnosti prireditve Iskrica v žalostnih očeh.
Zbrane, teh je bilo za polno dvorano, je pozdravil Matija Malešič. podpredsednik slovenske vlade, ki je članom društva čestital ob jubileju in dejal, da so storili veliko več. kot zahteva le dolžnost. Družba je dolžna skrbeti za duševno prizadete, dolžna je poskrbeti za osnovne pogoje za njihovo življenje in na tem področju je bilo že precej narejenega; veliko denarja so vložili predvsem v gradnjo in obnovo različih domov. Družba s tem kaže svoj civilizacijski čut. saj je vedno in povsod določen del ljudi, ki ne morejo sami skrbeti zase. imajo pa ravno tako pravico do polnovrednega življenja. Žal je med njimi veliko otrok in tem naj bi po besedah Matije Malešiča namenili še posebno pozornost - od vrtcev, šole in varstva do rehabilitacije in nege.
Vse to pa je še vedno premalo, predvsem zato. ker je znano, da je dobra rehabilitacija možna le ob vključevanju duševno prizadetih v vsakdanje življenje, v okolje, kjer pa imajo velik pomen prav takšna društva.
Matija Malešič je povedal, da so ob izdelavi nove zakonodaje in socialne politike mislili tudi na to populacijo, tako da bo precej novosti, ki bodo olajšale življenje tako duševno prizadetim kot tudi njihovim staršem, saj bodo le ti denimo lahko socialno in zdravstveno zavarovani, če bodo doma skrbeli za svoje otroke. Samo zakonodaja pa je premalo, potrebno je veliko ljubezni in entuziazma. kar člani Dru-
štva za pomoč duševno prizadetim nedvomno imajo in Matija Malešič se jim je za to zahvalil.
V kulturnem delu, ki je sledil, so se na prikupen način predstavili učenci osnovne šole Olge Avbelj iz Domžal in 27. julija iz Kamnika, ki so pripravili zanimiv program, njim pa so sledili simfoniki orkestra Kamnik-Domžale. Dodajmo še to, da so ob tej priložnosti v prostorih mengeškega razstavišča Edigs, imenovanega tudi Oranžerija, predstavili likovna dela in skulpture duševno prizadetih, del razstave pa so ob slavnostni akademiji predstavili tudi v avli kulturnega doma v Mengšu.
R. M.
Lep večer
Hvala, ker ste nas »slišali« in z nami, slovenskimi amba-sadorkami dobre volje na kolesih podelili doživetja iz popotovanja po daljni Avstraliji.
Niso bile samo slutnje, ampak je Silvo Teršek znal izvabiti besede iz globin. Doživetjem je dodal krila, ki so se dotaknila tudi vas. Morda so ob zvokih bratov Krt celo poplesala!
Gostoljubnost Stolove trgovine INTERIER nas ni presenetila. Zanjo že dolgo vemo in vesele smo, da zanjo po tem večeru ve več ljudi. Doživetje prijetnega popotovanja so se zlila v en lep večer.
ŠKD »DOBER DAN, NAŠI«
Izidi glasovanj o krajevnem samoprispevku
V Kamniškem občanu smo 16. maja v št. 9 poročali o izidu referendumov za sprejem krajevnega samoprispevka za 10 krajevnih skupnosti.
Od tedaj so bili opravljeni še naslednji referendumi:
1. Krajevna skupnost Čma Glasovanje je bilo razdeljeno v dva dela.
I. del - glasovanje 19. 5. za naselja: Gozd, Kališe, Krivčeno, Podlom, Podstudenec, Smrečje, Zavrh in Žaga.
Izid glasovanja:
Volilnih upravičencev 378, udeležba na glasovanju 284 ali 75,2%, za sprejem je glasovalo 193 ali 51,1 % vseh volilnih upravičencev. Samoprispevek je bil sprejet.
II. del - Črna in Potok, 2. junija 1991 Izid glasovanja:
Volilnih upravičencev 173, udeležba na glasovanju 145 ali 83,82%, za sprejem je glasovalo 93 ali 53,75% vseh volilnih upravičencev. Samoprispevek krajevne skupnosti Črna je bil sprejet.
2. Krajevna skupnost Motnik, 26. maja 1991 Izid glasovanja:
Volilnih upravičencev 263, udeležba na glasovanju 245 ali 93,16%, za sprejem je glasovalo 164 ali 62,36% vseh volilnih upravičencev. Samoprispevek je bil sprejet.
3. Krajevna skupnost Volčji potok, 2. junija 1991 Izid glasovanja:
Volilnih upravičencev 239, udeležba na glasovanju 189 ali 79,08%, za sprejem je glasovalo 130 ali 54,39% vseh volilnih upravičencev. Krajevni samoprispevek je bil sprejet.
4. Krajevna skupnost Vranja peč, 2. junija 1991. Krajevni samoprispevek ni bil sprejet.
Za mesec junij so razpisale odločanje za sprejem krajevnega samoprispevka še nekatere krajevne skupnosti. O rezultatih glasovanja bomo naknadno poročali.
STANE SIMŠIČ
TURIZEM V KAMNIKU PRED 100 LETI
Kneipov način zdravljenja
Turizem se je začel razvijati v Kamniku že v prejšnjem stoletju medtem ko v večini krajev na svetu o njem se ni bilo ne duha in ne sluha. Tujce je prignalo v to prikupno mesto pod istoimenskimi planinami zdravilišče, ustanovljeno okoli 1. 1875. Vrelce tople vode bi seveda pri nas zaman iskali, pač pa je ustanovitelj zdravilišča Alojz Prašnikar uvedel Kneippov način zdravljenja v ugodnih vremenskih razmerah. To klimatsko zdravilišče je bilo v kotlini med Starim in Malim gradom v vzhodnem delu Kamnika. Ta arhitekturni objekt, kije upodobljen na starih razglednicah, bi sedaj zaman iskali. Na njegovem mestu bi našli Delavski dom in opuščeni plavalni bazen. Občina Kamnik ali vsaj njeno spomeniško varstvo bi lahko postavilo spomenik nekdanjemu živahnemu življenju ob sotočju Bistrice in Nevljice.
Prašnikarjevo zdravilišče ali Kurhaus, kot je bilo od zunaj označeno, je 1. 1883 obiskal celo sam cesar Franc Jožef. Imelo je za ta-krtne čase moderne naprave za zdravljenje, ki so našle svoj prostor kasneje v zdraviliščih širom Slovenije, zlasti po drugi svetovni vojni. Ob prelomu stoletja pa se je turistični promet v Kamniku celo kosal z onim na Bledu. Za infrastrukturo je bilo dobro preskrbljeno: Pošta s telegrafom je bila dvakrat na dan, zlasti še železniška povezava, ki je stekla prvič od 28. januarja in 15. junija 1891 za tovorni oziroma potniški promet. Bila je tudi čitalnica, kot so včasih rekli knjižnici, pa restavracija in hotela Fišer in Kenda. Gostilne so bile pri Grašku, Krištofu in Rodetu. Poleg zdravilišča je bilo tudi kopališče, kjer so bile kopeljne sobe s toplo vodo in prhami. Številni meščani so gostom oddajali sobe. Bila je tudi dvorana s klavirjem za kulturne prireditve, kot n.pr. za koncerte, plese in veselice. L. 1893 je izšel lep prospekt na 34 straneh »Kopališče in Kneip-povo zdravilišče v Kamniku na Kranjskem«, v katerem je bila zbrana celotna turistična ponudba Kamnika, od naravnih lepot do strokovnega zdravljenja. Poleg zdraviliške zgradbe so bile v neposredni bližini štiri vile: Neptun, Mlin, Lujiza in Ivana, ki so služile
namenu kot dandanašnji moteli. V Kamniku so pričeli zdraviti tudi z blatnimi, parnimi in sončnimi ko-pelmi kot tudi z elektroterapijo, masažo in telovadbo. Vse to so s časom postali postopki vseh zdravilišč.
Kneippovo zdravljenje v Kamniku je uvedel zdravnik, ki je imel »sposobnostno spričevalo« od samega g. Kneippa. Sebastijan Kneip (1821-1897) je zgradil zdravilišče v Worishofenu na Bavarskem, ki še zdaj deluje, kjer je uvedel zdravljenje na osnovah hidroterapije, zeliščnih kopeli in diet. Ti postopki naj zdravijo bolnega človeka, medtem ko imajo lahko že pri zdravem človeku preventivni učinek pred morebitnimi obolenji. Kamniško zdravilišče je imelo po tri zdravnike, kar je število, s katerim se je takrat lahko ponašalo le malo krajev, kaj šele zdravilišč. Jedilniki so bili pripravljeni pod nadzorstvom zdravnika, saj so ugotovili, da di-etalno zdravljenje zavzema enakovredno mesto ob zdravljenju z zdravili. V zdravilišče so prihajali ljudje z najrazličnejšimi boleznimi, od onih z migrenami do onih z želodčnimi, srčnimi in pljučnimi obolenji.
Danes sta Kneippova podoba in podpis zaščitni znamki. Moderne kemične tovarne, ki hodijo po Kneippovih     stopinjah, n.pr.
v \Vurzburgu, izdelujejo oljne preparate in soli za kopeli, mila, kreme, pa sokove in dražeje, ki so sestavljeni iz raznih zdravilnih rastlin. Naj naštejem nekatere rastline, ki jih uporablja današnja Keippova industrija: iglavci (krepijo in ogrevajo), rožmarin (osvežuje), melisa ali pomaranča ali lipa ali baldrijan (pomirjajo), kopriva ali brezovi listi (delujejo proti izpadanju las), trpotec ali lapuh (proti kašlju), radič ali artičoke ali črna redkev ali regrat (delujejo ugodno na žolč in ledvice), zelena ali peteršilj (ženejo na vodo), encijan ali pelin (deneta dobro želodcu in vzbujata tek), zelje (proti zaprtju), rman (ustavlja notranje, krvavitve), česen (deluje prot' črevesnim težavam starejših, deluje ugodno na žile in celo preprečuje raka) in kamilice (proti glavobolu, prehladu in želodčnim težavam).
Zdraviliški gostje so v Kamnik prinesli novo industrijo, imenovano turizem ali z lepšim imenom letovanje, za katerega pa mnogi Kamničani niso bili pripravljeni storiti kaj več. Tako so nekateri napačno ocenjevali, češ da ima Kamnik od zdravilišča samo škodo. To je težko doumeti, saj se gostje prav gotovo niso prišli zdravit na kamniške stroške. Starinski pogledi pa gotovo niso bili blagodejni za novi način življenja, kar je turizem postal, pri katerem bi Kamnik lahko zaživel v boljše čase.
Propadanje zdraviliškega turizma je precej povezano s smrtjo Alojza Prašnikarja ob koncu 19.
stoletja. Tudi slaba železniška povezava z Ljubljano - v Kamnik je bilo treba presesti na postaji Ljub-ljana-Šiška - je pripomogla k slabšemu donosu zdravilišča. Zraven tega so bili Slovenci in Hrvati postrežem le v nemškem jeziku, kar jih ni privabljalo na ponovni obisk. Med prvo svetovno vojno je zdravilišče služilo vojakom ranjencem, beguncem itd.
Po 1. 1900 je zdravilišče ostalo v lasti Prašnikar in Kecelj. Potem so se Keclji s poroko povezali s Hermani, ki so ga prodali Karlu Polaku Starejšemu (1853-1937) 1. 1918, a ga že naslednje leto darujejo Konventu usmiljenih bratov v Novem mestu pod pogojem, naj bi napravili zavetišče za onemogle duhovnike. Konvent je razglasil, da bo znova odprl kopališke obrate 1. 1920., a iz vsega tega ni bilo nič. Namesto zdravilišča so 1. 1930 zgradili kopališče za uporabo vseh Kamničanov, ki ga je priporočilo Tujsko prometno društvo. Med drugo svetovno vojno je bil zgrajen Delavski dom na parceli nekdanjega zdravilišča. Opustili so še kopališče, tako da je bila transformacija Kamnika v neturistično mesto popolna, seveda če izvzamemo, da je Kamnik še vedno odskočna deska na Kamniške planine.
Za več podatkov glej »Olga Janša-Zorn, Prispevek k zgodovini turizma v Kamniku« v knjigi Kamnik 1229-1979, str. Hl-120, izdana 1. 1985.
MILAN PREŠEREN
Evidentiranje naravne dediščine
Pred Vami je kratek sestavek o naravni dediščini. Pošiljamo Vam ga z namenom, da dopolnimo vedenje o tej vrsti dediščine v domači občini, da izpopolnimo evidenco, ki je osnova vsega nadaljnjega strokovnega dela in ohranimo posebne vrednote narave. Zato Vas prosimo, da po svojih močeh poskušate pomagati.
Varstvo naravne dediščine je omejeno na tisti del narave, katerega družba določenega kraja in časa spozna za vrednoto. Za varovanje pa potrebujemo predvsem dobro poznavanje narave in evidentiranje objektov ali območij naravne dediščine.
Tipološka razdelitev naravne dediščine je seveda umetna in predstavlja zgolj pomoč pri delu. Zvrsti naravne dediščine so:
a) geološka in paleontološka naravna dediščina (npr. nahajališča fosilov...)
b) geomorfološka površinska naravna dediščina (npr. skalni osamelci, ledeniški balvani, značilni površinski kraški pojavi, okna...)
c) geomorfološka podzemeljska naravna dediščina (jame, brezna),
d) hidrološka naravna dediščina (ohranjene reke, potoki, slapovi, brzice, mlake, močvirja...),
e) botanična naravna dediščina (ogrožene rastlinske vrste, ogroženi biotopi...),
f) gozdna in drevesna naravna dediščina (izjemno stara in debela drevesa, zaščitena drevesa - npr. tisa...),
g) zoološka naravna dediščina (ogrožene živalske vrste)
h) oblikovana naravna dediščina, ki pa zavzema že vmesni položaj med naravno in kulturno dediščino (parki, drevoredi).
Nepopolne so seveda evidence vseh zvrsti naravne dediščine
- saj narave nikdar ne moremo prebrati v celoti - predvsem pa je pomanjkljiv seznam drevesne naravne dediščine. Sem sodijo tako drevesa v gozdu, kot tista izven njega - v naseljih, ki zaradi izrazitih dimenzij in starosti sodijo v naravno dediščino. Neko drevo ima lahko tudi kulturno vrednost: znanstveno, poučno, estetsko, je značilnost kraja, pomnik, simbol, ponos,... in tudi to je vrednost, zaradi katere je pomembno drevo ohraniti.
Tu pričakujemo vašo pomoč. Zadostovalo bo:
a) .če kratko opišete drevo. Iz opisa mora biti razvidno, zakaj naj bi sodilo med naravno dediščino, vsebuje pa naj tudi približno višino drevesa, če je možno obseg debla, vitalnost drevesa, morebitno ogroženost...
b) če čim bolj točno vrišete njegovo lego (posebej, če raste v gozdu ali nenaseljenem območju).
V primeru, da želite opozoriti še na kakšno drugo zvrst zgoraj naštetih naravnih znamenitosti - morda manj poznano, skrito
- bomo še toliko bolj hvaležni, predvsem pa bo olajšano delo varovanja naše skupne naravne dediščine. Tudi v tem primeru ne pozabite na kratek opis in označitev lege.
Podatke pošljite na: Komisija za varstvo okolja pri IS občine Kamnik Titov trg 1, Zeleni Kamnika, Cankarjeva 3, lahko tudi na tel. št. 831-001 od 11. do 13. v sredo od 16. uri do 18. ure.
pripravila: TEA LUKAN-KLAVŽER
Življenje mladih v Komendi - druga stran
Sigurno ne razpolagam s toliko odvečnega časa kot avtorici sestavka »Življenje mladih v Komendi« N. Prašnički in B. Kern, objavljenega v Kamniškem občanu dne 30. 5. 91, vendar si bom vseeno vzel toliko časa, da bom njima in somišljenikom pojasnil nekatere stvari. Ni v moji navadi, da o problematiki kraja razglabljam preko medijev, saj so v krajevni skupnosti ustrezne institucije za reševanje problemov, a naj bo.
Da avtorici in soavtorji članka, ki se skrivajo za pojmom ostalih mladincev, nimajo pojma o problematiki kraja oziroma določenih stvareh, govori kar nekaj dejstev.
Stavba - Kulturni dom je bil res zgrajen pred več kot štiridesetimi leti, vendar pa ni bil namenjen zabavi, temveč kulturi - zato se tudi tako imenuje, a nočno razgrajanje po stavbi in okolici ter uničevanje družbene imovine vsekakor ni kulturnega značaja.
Če te nekdo ugotavlja razlike med starim in novim vodstvom KS, potem naj se o stvareh prepriča. Dejstvo je, da zdravnika splošne prakse ni v Komendi že kar nekaj let, zobozdravnika pa od januarja 1991, vendar ju ni ukinila KS, kot nam to podtikajo v članku. Nasprotno, močno si prizadevamo, da bi zravniška praksa v Komendi ponovno zaživela in mislim, da smo kar na pravi poti. Če pa želijo avtorji članka zvedeti, zakaj trenutno v vasi ni zdravnika, naj se obrnejo na Zdravstveni dom Kamnik, ali pa naj se zglasijo pri meni, pa jim bom povedal.
Kar se tiče razvoja kraja, se bo pač potrebno ozreti po okolici, o določenih stvareh pa je bilo moč izvedeti preko medijev, pa se bodo tudi tu odprla obzorja. Jasno pa je, da razvoja ni možno videti in opaziti, če dneve in dneve čepiš na stopnišču Kulturnega doma.
Dejstvo je, da so mladi Komende pred leti imeli svojo sobo, ki so si jo prislužili z delom v vasi in ne jezikanjem in širjenjem neresnic. So pač taki časi, da si je potrebno določene stvari prislužiti. Da pa smo se na Svetu KS odločili za nekatere ukrepe glede mladinske sobe, ki je mimogrede še vedno last KS, nas je vodilo kar nekaj dejstev:
- že dlje časa se sploh ne ve, kdo je uradni predstavnik mladine v Komendi in hkrati odgovoren za najete prostore,
- v mladinski sobi so se organizirale zabave, ki niti enkrat niso bile prijavljene pri pristojnih občinskih organih,
- ker mladinska soba nima na voljo sanitarij, je bila okolica objekta ob takih dnevih vidno zaznamovana.
Zaradi vsega tega smo se na Svetu KS odločili, da prepovemo kakršnekoli zabave s točenjem alkoholnih pijač. Nikdar pa nismo preganjali mladih, ki so v sobi igrali namizni tenis, šah ali gledali TV. To lahko potrdijo tudi mladinci sami.
Ker s strani mladincev ni bilo nobenega odgovornega za red in varnost v omenjenih prostorih, je kmalu prišlo do popolnega nereda. Nekaj mesecev je v mladinski sobi ležal razdrt moped (last mladinca), pomito in pospravljeno pa ni bilo že lep čas.
V zadnjem pol leta je bilo v prostore že štirikrat vlomljeno - zadnjič 31. 5. 91, o čemer je bila obveščena tudi PM Kamnik. Nekdo si je pod odrom uredil ljubezensko skrivališče, o čemer pričajo tudi dokazni predmeti. To, da se kuri s svečami na mestu, kjer je zares velika nevarnost požara (hiša je v precejšnji meri zgrajena iz lesa), daje vsemu temu tudi svoj pečat.
Ob zadnjem vlomu je prišlo do kratkega stika na električni napeljavi in kinodvorana, od koder je napeljana elektrika, je še sedaj v temi.
Dragi mladinki in somišljeniki!
Če menite, da boste na tak način dobili mladinsko sobo, potem se hudo motite. Tudi jaz sem bil precej let mladinec, toda takega odnosa do družbene imovine le nisem imel.
Da hočemo Dom zapreti prvič slišim. Nobena stranka v hiši si ga ne more lastiti, saj je še vedno last KS in SKG Kamnik - in ne strank. Dejstvo pa je. da se morajo vsi uporabniki držati nekih norm, ki se jim reče »HIŠNI RED« in da je le-tega treba spoštovati. Pa naj gre za stranke v Domu ali najemnike lokalov. V kolikor pa kdo tega ne bo spoštoval, bo za posledice odgovarjal sam.
Mladina ne trpi zaradi strank, saj le-te od vas ne zahtevajo nič drugega kot mir. S plačevanjem najemnine pa naj bi jim bil ta tudi
pisma, mnenja, stališča
zagotovljen. Obratno pa lahko trdim, da stranke trpijo zaradi nekaterih mladincev. Zato tudi disko ne more biti izbrisan iz vaše mladosti zaradi stanovalcev in krajanov Komende, temveč zaradi vas samih.
Kako slaba je razgledanost avtoric in ostalih skrivajočih, govori tudi dejstvo, da poznajo le tenis, konjeniški šport in disko. Menim, da bi se bilo pametno zglasiti na Športnem društvu, kjer bi vam povedali o vseh mogočih aktivnostih na športnem področju, ali pa povprašati zrelejše mladince o možnosti kulturnega udejstvovanja.
Če boste samevali in samo čakali, da bo kdo v Kmendi kaj naredil namesto vas za vaše dobro, potem kar čakajte tja do starosti.
Kar se tiče spopada z menoj, bi vam prihranil te sitnosti in vam predlagal, da se spopadete z lastno neaktivnostjo in nekulturnim ponašanjem. Kar pa se tiče mojih otrok, srčno upam, da jim ne bo treba posedati po stopniščih Zajčeve 23, ampak se bodo ukvarjali s čim pametnejšim.
Kot predsednik KS sem predvsem odgovoren Svetu KS ter ljudem, ki so me izvolili in ki pošteno plačujejo obveznosti, za katere smo se zmenili na referendumu pred petimi leti. Nikakor pa se ne čutim odgovornega šestnajstletni(kom)cam, ki za družbo, z nekaterimi izjemami, še niso ničesar storili. Dejstvo je, da naj bi kot predsednik delal v interesu vseh krajanov Komende (tudi stanovalcev Kulturnega doma in ostalih ljudi, kijih motijo nočni hrup in ostale aktivnosti). Zato to ne pomeni, da se ne bom dogovarjal in pomagal pri reševanju mladinskih problemov, vendar pa samo z resnimi mladinci in na nivoju, ki ga avtorici članka žal nimata.
Za konec bi svetoval vama in grupi, ki se skrivajo za vajinim člankom (po pogovoru z mladimi je vajinih somišljenikov prav malo), da se v bodoče prepričata o stvareh, za katere obdolžujeta KS ali mene, saj za preprečevanje širjenja neresnic obstajajo določene državne institucije.
Ob bližajočem koncu šolskega leta močno upam, da ne bom morda krivec tudi kakšnega slabega uspeha.
Če so vama po vsem tem ostale še kakšne stvari nejasne, me mirne duše ustavite na stopnišču Kulturnega doma, pa vama jih bom razložil.
predsednik KS Komenda ROMAN GROŠELJ
CTV impulz - slab okus
Dovoljujemo si izraziti, v imenu marsikaterega Kamničana - posebno v imenu vseh mamic, ki imajo svoje sinove v rokah JLA in se vsak dan sprašujejo, kaj bo jutri, da ste s celovečernim filmom SLAB OKUS, v torek, 25. maja 1991, dodali žerjavico te tako psihično izmučenim ljudem. Kot da te ni bilo dovolj prelite krvi.
Kljub vašim opozorilom glede filma samega se iskreno sprašujem, kdo je ta film v celoti gledal?
Večer pred filmom smo priiigali svečke in iskali mir v srcih in vsak si je pri sebi sigurno rekel: »Oh Bog, pomagaj, da se iivi in zdravi vrnejo domov!«
Kot zasmeh vsem našim prošnjam in marsikateri pretolčeni solzi, ste nam postregli z nasiljem, streljanjem, bruhanjem in na litre krvi.
Resnično rečeno, do si je pri Vas na IMPULZU dovolil predvajati ta nečloveški film? Po vrhu vsega pa še ne veste za avtorja. Naj Vam v svojem osebnem imenu povem, da takšen film ne more snemati nekdo, ki ima vsaj malo razuma in človeške logike. Takšen film posname kvečjemu neuravnovešena in psihopatska oseba. Oprostite, ampak drugače si ne morem predstavljati avtorja.
Za nas ljudi, s še kar dobrim ielodcem glede sedanje situacije v Sloveniji, je takšen film popolno zaničevanje človeka samega in njegovega duha.
V imenu vseh mamic s strtimi srci, se Vam zahvaljujemo za vse »klanje in bruhanje« in Vas prosim, če nimate boljših - kvalitetnejših filmov, poiem zaključite program brez njega. Mogoče ste pa pozabili, da v kamniški občini iivijo tudi otroci in predvsem odraščajoča mladina in to naj bi bil resnično »slab okus« za vzgojo.
Torej, dragi starši, če se zvečer slučajno odpravljte od doma, dobro premislite, kako Vam bo tisti čas »naša« in »vaša« televizija »vzgajala« otroke.
DARJA BARLE in somišljeniki
Dostavek
V članku »Protest proti ekonomski kratkovidnosti« (KO, 30. V. 91) sem med drugim zapisal tudi naslednji stavek - citiram: »...toda država oslepljena od svetniškega sija državotvorja bo mečkala in administrirala do onemoglosti«. Ker se ta stavek glede na aktualni tok dogodkov lahko bere tudi v izrazito neljubi konotaciji, poudarjam v zvezi s tem, da se strogo ograjujem od možnosti interpretacije v smislu petokolonaškega ali drugačnega miniranja slovenske samobitnosti in državnosti.
BOJAN ZUBIČ
Drugič in zadnjič
Zaradi nestrinjanja z uredniško politiko, na katero člani uredniškega odbora nimamo več nobenega vpliva, izstopam iz uredniškega odbora Kamniškega občana.
G. VOTKA prosim naj moje ime izbriše iz okvirčka na zadnji strani in izbere drugo, ki bo popolnilo kvoto.
Pa še nekaj besed o njegovem odgovoru v 10. številki. Dovolj žalostno, da urednik ne ve. kako so bralci prej sprejemali črno kroniko. Sam bi pričakoval, da se bo urednik pred prevzetjem dolžnosti pozanimal, kaj ljudje radi bero in česa ne. Tudi odkrit pogovor s člani UO ne bi bil odveč. Pa ni bilo ne prvega, ne drugega. In kaj je posledica; to da na zadnjih sejah uredniškega odbora ni bilo Janeza, Toneta. Damjana, Dušice, Iva in Bojana, na naslednjih pa tudi mene ne bo. vsaj za časa urednikovanja g. VOTKA ne. Dejstvo je. da nas ne potrebuje.
Gremo naprej. Izgovora, da je bilo pomanjkanje prostora razlog za krajšanje kronike, ne sprejemam. G. VOTEK. kaj niste vzeli nobene starejše številke Kamniškega občana v roke in pogledali vsebino in obliko »stalnih« rubrik? Tam bi lahko videli, kako kronika izgleda. In ker je v prvem delu časopisa natisnjen še članek o eni izmed ljubljanskih firm. ki je vsaj štirikrat daljši od mojega, vas še enkrat prosim, da puhlico, kot je pomanjkanje prostora, opustite. Tega ne razumem, saj časopis beremo Kamničani. honorarje pa bodo očitno vlekli Ljubljančani! Honorarje omenjam samo zato, ker sem v zadnje »zaslužil« 200 din bruto, kar pomeni, da je moj žiro račun na novo pridobil 130 dinarjev.
Vendar denar pri Kamniškem občanu ni bil nikoli najpomembnejši (to lahko potrdijo vsi moji -nekdanji sodelavci) bili smo »klapa« - to je glavno.
Kar se političnih vicev tiče. (če je bil tisto v uvodu sploh političen vic) in raznih »humorističnih, satiričnih prebliskov«, pa naj urednik sodbo prepusti bralcu. Po dogovoru s postajo milice, do sedaj nismo nikoli objavljali podrobnosti, po katerih bi se storilci lahko prepoznali. Pa še to. pod vsakim mojim prispevkom je vedno natisnjeno moje ime in priimek. To pomeni, da priznavam avtorstvo in sprejemam odgovornost, ki jo avtorstvo nosi. Naj bo dovolj, pisanja se bom res lotil na drugem mestu, izbiro oblike pa naj g. VOTEK prepusti MENI!
MATIC KOMSAK
Pripis urednika
Z. g. Romšakom ne mislim polemizirati. V pojasnilo le toliko, pri urejanju časopisa se driim programske zasnove, ki sem jo predstavil in ki je bila sprejeta pri ustanovitelju časopisa - torej skupščini in časopisnem svetu kot organu ustanovitelja. Dokler se bo ustanovitelj strinjal s taksno uredniško politiko, bo imel časopis taksno formo, kot jo ima. Kar se avtorskih honorarjev tiče, so ti takini. kot jih določa cenik in jih dobijo vsi avtorji, ki sodelujejo pri časopisu. (G. Romšak je v zadnjih dveh Številkah, ki sem jih uredil in obračunal honorarje dobil nekaj čez 1000 din honorarja neto).
Glede očitkov, da se moč okrog urejanja kot tudi honorarji odtekajo v Ljubljano, pa le toliko: Prelest je pridobil izdajateljsko Kamniškega občana na osnovi javnega natečaja, ki je bil objavljen v Delu. To pa pomeni, da so enake motnosti imela podjetja iz Kamnika, ali »klape" in tudi posamezniki iz Kamnika. S tem bi seveda preprečili odtok honorarjev in koncentracijo moči pri urejanju Kamniškega občana izven Kamnika.
S tem polemiko z g. Romšakom na to temo zaključujem, to pa ne pomeni, da so mu zaprta vrata za nadaljnje sodelovanje.
J. Votek
FOTOREPORTAŽA
Take in drugačne poti do Velike planine
Od konca aprila na Veliko planino ne morete več z gondolo. Kako za zdaj? Peš ali pa z avtom po dolini Črne, do Kranjskega raka in Kisovca, od koder je pol ure hoda do prvih koč na Mali planini in dvajset minut do planšarskega naselja na Veliki planini. Prav lep sprehod za enodnevni izlet. Za tiste, ki pa se odpravljajo na planino za več dni in jemljejo na pot tudi več tovora, se lahko zapeljajo po gozdni cesti (zelo slaba, zato priporočamo terenski avto!) do Marjaninih njiv, lahko pa še naprej (dodatnih petnajst minut vožnje) do odcepa za Ušivec oziroma dalje do Mačkovega kota. Slednja pripelje prav v zaledje Tihe doline.
izvršnega sveta, kjer je načelnik in-
Večji problem predstavlja dilema, ali postaviti pri lesi na Marjaninih njivah fizično zaporo (naj bi bila zaklenjena, ključ pa bi imeli le uporabniki - gozdarji, planšarji, bajtarji?) ali morda tam na nek način pobirati cestnino. O tem so razmišljali na eni izmed majskih sej
špektorata zagotovil, da bo odslej na tistem območju vsekakor večji nadzor nad kršilci odloka o redu na Veliki planini. Tako bo komunalni inšpektor beležil (fotografiral!) vse kršilce in jih prijavil sodniku za prekrške - tiste seveda, ki nimajo dovoljenja pristojnega upravnega
Kranjski rak - od tod vozniki vozijo na lastno odgovornost (podrti znak je bojda sedaj že postavljen). Cesta se tam odcepi proti Rakovi ravni in naprej na Marjanine njive, desno pa zavije na Podvolovljek - tu čez so v času novembrskih poplav pripadniki občinskega štaba CZ oskrbovali poplavljence v Ljubem oziroma Podvolovljeku. Cesta je torej strateškega pomena!
Cesta proti Veliki planini je močno načeta.
tttl
Salon Preserje pri Radomljah
Oblikovanje postave
brez diete in napora
Po vzoru ameriških in zahodnoevropskih salonov tudi pri nas oblikujemo postavo brez diete, napora, izčrpanosti in utrujenosti.
- oblikovanje postave
- odstranjevanje celulita
- masaža
- razgibavanje sklepov
- boljša prekrvavitev telesa
- izboljšanje telesne in duševne kondicije
- sprostitev
Vzemite si urico časa, samo zase. Vse to boste dobili pri nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Informacije in naroČila po telefonu (061) 728-539 od 15. do 21. ure vsak dan, razen nedelje.
organa, da lahko vozijo po Veliki planini.
Stanje je sedaj takšno, da fizične zapore na Marjaninih njivah ne bo, ker je po besedah gozdarjev menda v neskladju z zakonodajo, tudi cestnine ne bodo pobirali, ker se to dela le v primeru prekomerne obremenitve cest. (?!)
Ponovno se je torej izkazalo, da imamo reda na planini vsi le polna usta, ko pa se pojavijo predlogi za ukrepanje, pa vsi vidijo nekakšne ovire. Anarhijo vožnje po planini bo preprečil le povečan nadzor. Za
prevoze po planini sami je pooblaščena le organizacija RC (prevoz tovora za izletnike, ki bi to želeli, odvoz smeti, ipd.) in kmetje, ki bodo za to dobili dovoljenje. Vsi ljubitelji narave, zeleni in ostali, si zato lahko le želimo, da bo ne le slaba cesta, ampak vest vsakega posameznika preprečila vožnjo po neokrnjeni naravi. Čisto dovolj je, da se pripeljemo do Kisovca, kjer je prostora za parkiranje dovolj, od tam pa jo mahnemo na planino peš! R. Foto: ROMANA GRČAR
Rakova raven - tu se cesta odcepi na desno na Marjanine njive, levo pa na Kisovec.
Na Kisovcu je dovolj prostora za parkiranje. Od tu je pol ure hoda do Male planine in od tam slabih dvajset minut do planšarskega naselja v Tihi dolini.
Lesa pred vstopom na Marjanine njive, kjer naj bi bila po predlogu inšpektorata fizična zapora. Vendar se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo.
Bundercovo bajto v planšarskem naselju v Tihi dolini so konec maja na novo prekrivali. Polaganje skodel jim je šlo kaj hitro od rok. Material pa so si pripeljali do Mačkovega kota v Tihi dolini (gozdna cesta proti Dolu, še naprej od odcepa za Ušivec).
ETA
»Etine kumarice so najboljše«, še posebej iz nove trgovine
»Rad imam kumarice, najrajši jem Etine...,« je na otvoritveni slovesnosti med drugim iz svojega spisa prebral Miha Žnidar iz osnovne šole Komenda-Moste. Tamkajšnji učenci so namreč sodelovali v kulturnem delu otvoritvene slovesnosti ob odprtju nove Etine samopostrežne trgovine, ki so jo konec maja odprli na Kajuhovi ulici (ob tovarni Eta). Da je bila trgovina, ki bo imela poleg Etinih kislih dobrot še precej drugih izdelkov iz Mercatorje-vega programa (sadje, zelenjava, meso, mlečni izdelki, vina...), zelo pričakovana, so izdajale številne gospodinje, ki so se tistega dne po otvoritvi množično odpravile po nakupih. Trgovina je sedaj tudi dostopnejša kupcem, saj poslej ne bo treba več čez tovarniško dvorišče do njihove trgovine. Foto- R G
Naj bodo kamniške i^LJ^pl^^ l£u m
Naš sodelavec Tone Svetelj nam je poslal pobudo in le prvi prispevek za novo rubriko KAMNIŠKI KRIŽ KRAŽ ali KAMNIŠKE KISLE KUMARICE. Mi smo se odločili, da rubriko poimenujemo kar Kamniške kisle kumarice. Resda so kisle kumarice v novinarstvu sinonim za »sušne« poletne mesece, toda Kamnik in kisle kumarice imata preveč skupnega, da rubrike ne bi poimenovali kar s KAMNIŠKIMI KISLIMI KUMARICAMI. SKRATKA S PRVIM PRISPEVKOM IN POBUDO G. SVETELJA ZAČENJAMO S HUMORISTIČNO SATIRIČNO RUBRIKO - KAMNIŠKE KISLE KUMARICE. KAKO BO RUBRIKA ZAŽIVELA IN PREŽIVELA, PA JE ODVISNO OD VAS, SPOŠTOVANI BRALKE IN BRALCI.
Uredništvo
KAMNIŠKI KRIŽ KRAŽ ali KAMNIŠKE KISLE KUMARICE
Občinski delegati v »Komunali«
Napočil je čas, da kamniška občinska skupščina zagotovi drugačen vpliv na to področje, so zapisali odborniki-liberalci, ko so utemeljevali sprejem odloka o javnem komunalnem podjetju.
Niso pa povprašali sedanjih delegatov občine, ki sedijo v delavskem svetu Komunalnega podjetja, kaj tam počnejo, če sploh prihajajo na seje. Nova tabla problema ne bo rešila.
Če že pomaga, naj Marija pomaga planšarjem
Sedaj bi se pa vsi, tudi tisti, ki so zdaj obrnili ovratnike, obešali na Marijo, ker pričakujejo, da bo takrat največ padlo (denarja namreč), je bil ogorčen planšar na zboru planšarjev Velike planine, ko so govorili o tem, ali bi na praznik Marije Snežne prireditev spet pripravili bajtarji ali pa bi ta dan stopili skupaj planšarji in imeli pastirski praznik. Kaže, da si planšarji letos ne bodo pustili posneti smetane.
Skriti zaklad narave
Na vprašanje, katera zemljišča, zgradbe in opremo bosta družbenika občina in Stol vložila v novo družbo Velika planina - Zaklad narave, odborniki občinske skupščine že drugič niso dobili odgovora. Niti ne vedo, ali seznam objektov in naprav, ki je sestavni del pogodbe o ustanovitvi, nosi oznako »državna« ali »vojaška skrivnost«, ker ga niti od daleč niso videli.
Cestnina za zdravo pitno vodo
Slišimo predloge, da bi na Kranjskem raku postavili mitnico in avtomobilistom, ki bi želeli na Veliko planino pobirali cestnino.
Ali so ti predlagatelji izračunali, koliko je vredna zdrava pitna voda, ki priteče prek velikoplaninskih skal in globač v dolino, da bodo lahko določili višino cestnine?
F. S.
Okrepčevalnica
Križ 42/a, Helena Grintal, tel. 841-074
Odprto vsak dan, tudi soboto in nedeljo, od 7. do 22. ure.
PRIDITE IN V PRIJETNEM OKOLJU BOSTE TOPLO SPREJETI TER PRIJAZNO POSTREŽENI!
82
II.....W
Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik je povabil na »zmenek« znano psihologinjo Marjo Strojin, ki se že vrsto let ukvarja s šolsko problematiko in že nekaj let vodi Klub staršev za boljšo šolo v Ljubljani. Zato je kamniški Klub staršev tokrat svoje srečanje - OD-PRIMO OKNA - namenil njej, da bi nam približala svoje izkušnje in razširila obzorje pri doživljanju in reševanju različnih stisk, ki jih doživljamo tako otroci kot starši.
Kako seje povilo »ljubljansko dete«?
Klub staršev za boljšo šolo v Ljubljani se je ustanovil pred leti na pobudo staršev iz dveh razlogov: starši so doživljali podobne stiske zaradi šolskih težav otrok, nerazvozljivi pa sta bili predvsem dve uganki - od kod neuspehi otrok ob zamenjavi osnovnošolskih s srednješolskimi klopmi in kon-trolke, ki so v osnovnih šolah skoraj v celoti izrinile ustno preverjanje znanja. Takšne in podobne stiske so starše potisnile, hote ali nehote, v podrejeni položaj in ponižnost pred avtoriteto šole, predvsem pa si kot posamezniki niso znali in zmogli pomagati.
Iz peščice staršev se je krog le-teh, ki so želeli sebi in otrokom
pomagati iz stisk v sodelovanju s šolo, širil po vsej Sloveniji.
Kaj pa lahko Klub staršev stori za boljšo šolo?
Predvsem si starši drug drugemu prisluhnejo, izmenjujejo medsebojne izkušnje in si pomagajo po preprostem ljudskem običaju - svetujejo iz lastnih doživetij. Kot neprofesionalno druženje seveda Klub staršev ne more in ne sme posegati v strokovno pristojnost šole, lahko pa pohvalno in kritično »glasno razmišlja« o »poteh«, po katerih hodijo naši otroci od doma v šolo in obratno. Ljubljanski Klub staršev se tako tudi »oglaša«.
Otrokova največja dobrina je znanje.
Znanje je vsekakor najdragocenejša dobrina, ki je v najširšem pomenu besede odraz naše kulture in civilizacije. Tega se vsi premalo zavedamo, predvsem pa nam še ni prišlo v zavest, da je največji porabnik le-tega prav naš otrok. Zato smo starši še kako zainteresirani, da bi bili naši otroci deležni čim večje ponudbe znanja, ki ga lahko dobijo največ v šoli. Slutimo tudi,
da si sodelovanja s starši želijo tudi šolski delavci. Ti lahko svoje znanje dajejo le otrokom, ki pa so ga pripravljeni sprejemati.
'Sodelovanja s šolo ne moremo začeti in končati le s preprostimi zahtevami: starši od šole znanje, šola od staršev vzgojene otroke.
Nešteto je poti med obema zahtevama in le poglobljeno in razumevajoče obojestransko sodelovanje bo naše otroke naredila v porabnike znanja.
Izvor težav je treba poiskati in določiti.
Otrok živi doma in v šoli, zato je treba izvor njegovih težav iskati na obeh krajih. Ključ za rešitev vseh težav lahko najdemo tako v šoli kot
pred lastnim pragom. Največkrat iz majčkene stiske zraste velika in njene korenine se prepletajo na obeh krajih in zato je »krik« staršev po sodelovanju s šolo tako glasen in je predvsem dobronameren.
Kaj pa »kamniško dete«?
Klub staršev v Kamniku je za poslušanje, pogovarjanje in izmenjavo izkušenj ponudil URICE RAZUMEVANJA (vsak četrtek od 17. do 18. ure v prostorih Mladinskega centra v starem Zdravstvenem domu). Nekajkrat na leto bo organiziral »zmenke«, imenovane ODPRIMO OKNA, na katerih si želimo širiti obzorje o poznavanju težav pri odraščanju naših otrok in iskanje poti za njihovo razreševanje.
Razmišljamo o organizaciji včla-njevanja v Klub staršev in o srečanjih, kot jih ima .ljubljanski klub, na katerih počnejo vse mogoče: skupaj sledijo novostim v šolstvu, oblikujejo mnenja o zanimivih prispevkih v časopisih in revijah... Skratka, živo sledijo vsemu, kar prizadeva otroke in starše.
»Zmenek« z Marjo Strojin je bil prijeten in koristen.
IVANA SKAMEN
liiiiBiftill
VABIMO VAS NA
JPRIJEINO BAZMEDRltO
ki bo v soboto, 15. 6. 1991, ob 15. uri »PRI KOROBAČU«.
1		
		
		
Vozniki 86 do 19 let starih avtomobilov so v Kamniku ponosno parkirali svoje konjičke in jih za nekaj ur prepustili očem številnih obiskovalcev...
MEDNARODNI MARATON STARIH VOZIL
Priznanje za poznavanje slovenščine
Letos so učenci 8. razredov že tretjič tekmovali za Brejčevo priznanje na temo spoštovanje in poznavanje slovenskega jezika. Tekmovali so tudi nekateri sošolci in so dosegli lepe uspehe. S tem so pokazali svoje spoštovanje do materinščine. Odločil sem se za pogovor s Simonom Snablom in Andrejem Lindičem.
Slišal sem, da sta se udeležila tekmovanja iz slovenskega jezika. Zakaj sta se odločila za to?
Simon: Ko sem bil majhen, sta mi starša govorila, naj se svojega materinega jezika pridno učim in naj se ga ne sramujem. To je vplivalo name, da sem ga vzljubil in se tudi udeležil tekmovanja.
Andrej: Tekmovanje je izredna priložnost, da pokažeš svoje znanje in ljubezen do materinega jezika.
Na tekmovanju ste pisali testno nalogo in spis. Bi lahko na kratko povedala, o čem sta pisala v spisu?
Simon: Izbral sem si naslov »Kako bi spremenil ta svet«. Pisal sem o politiki, gospodarstvu in drugem, kar bi morali spremeniti, če bi hoteli lepše živeti. Seveda nisem pozabil na okolje. Razmišljal sem, da bi morali vsi upoštevati zakone narave. Le tako bi lahko srečno živeli na zdaj še zelenem planetu Zemlji.
Andrej: Izbral sem si naslov »Kaj bogati naše življenje«. Naslov je bil primeren za razmišljanje. V spisu sem pisal, kaj napravi nas ljudi srečne. Srečni smo, če nam drugi pokažejo, da nas imajo radi. Imamo tudi različne hobije, ki plemenitijo naše življenje. Nekateri ljudje niso nikoli občutili sreče, a so narobe spoznali, da si jo lahko pridobijo s silo.
Kakšne vtise sta doživljala na tekmovanju?
Simon: Na tekmovanju sem se poskušal čim bolj osredotočiti na test in spis. Oboje mi je šlo dobro od rok. Po končanem tekmovanju sem se sprostil in poskušal pozabiti nanj.
Andrej: Pred tekmovanjem nisem imel treme, saj je bil to le preizkus znanja. Sprva nisem verjel, da bom dobil priznanje, zato sem ga bil na proslavi toliko bolj vesel.
Trgovina z otroško konfekcijo »KIM« Kamnik, Trg talcev 8
Cenjene stranke obveščamo, da poleg
IZREDNO BOGATE PONUDBE OTROŠKIH OBLAČIL
nudimo tudi pestro izbiro:
- moških in ženskih svilenih ogrevalnih trenirk,
- ženskih kopalk iz najnovejših materialov,
- ženskih mornarskih kompletov.
Ljubitelje jeansa pa vabimo na nakup original jeansa -znamke:
- By Diesel,
- Leviš 501,
- bermuda jeans hlače,
- jeans jakne v svetlih tonih,
- jeans mini kril itd..
vse po izredno ugodnih cenah!
Stranke vabimo na našo modno revijo, v soboto, 15. junija ob 15. uri pri Korobaču na Kidričevi.
Obiščite našo trgovino od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
S ponudbo In ceno boste sigurno zadovoljni)
Kaj vaju je najbolj presenetilo na tekmovanju?
Simon: Na tekmovanju me je presenetilo, kako tudi slabši učenci poznajo in spoštujejo svoj materin jezik.
Kakšne misli so se vama porajale ob razglasitvi rezultatov?
Simon: Ob razglasitvi rezultatov sem bil dobre volje. Zadovoljen z uspehom sem sprejel nagrado (Poezije Dr. Franceta Prešerna). Najbolj mi je bilo všeč, da sem nagrado prejel pred vsemi tovarišicami.
Andrej: Nisem verjel, da bom dobil priznanje, kajti testne naloge so se mi zdele težke. Toda vseeno sem bil ponosen na svoj uspeh.
Na proslavi mi je padel v oči velik lipov list, ki je bil pripet ob sliki Franceta Prešerna. Kaj vama kot Slovencema pomeni ta list?
Simon: Lipe so sadili že naši pradedje. Pili so lipov čaj in se hladili v lipini senci. Zame je to najlepši simbol slovenstva in sem nanj zelo ponosen.
Andrej: Lipov list je simbol Slovencev. Lipa je že dolgo drevo, ki ga Slovenci spoštujemo. Nekateri se tega ne zavedajo. Temu so priča polomljene lipe ob osnovni šoli Frana Albrehta.
Verjetno kot poznavalca materinega jezika veliko bereta. Katere knjige vaju najbolj privlačijo?
Simon: Najbolj me privlačijo knjige z znanstvenofantastično vsebino.
Andrej: Najraje berem pustolovske knjige in kriminalke.
Kot bralca imata med pisatelji
tudi svoje vzornike. Zakaj so vama všeč prav ti pisatelji?
Simon: »Med pisatelji sta zame najboljša Vid Pečjak, ki je med vrsto dobrih knjig napisal zame najboljšo z naslovom »Socializem v Kozji vasi« in pisatelj Adams Douglas, ki je pisal in še piše knjige z znanstvenofantastično vsebino. Všeč sta mi, ker znata napisati napeto in zanimivo knjigo, kar je zelo težko.
Andrej: Moja vzornika sta Kari May in Edgar Walasse. Všeč sta mi zato, ker se ob njunih knjigah vživim v zgodbo in lahko ob njih razmišljam.
V zadnjem času se veliko govori o neodvisni slovenski državi. Kako vidva gledata na to?
Simon: Sem za neodvisno državo, saj v Jugoslaviji živi toliko različnih narodov, ki se ne razumejo med seboj. Mi nimamo nič skupnega z njimi, zato je najbolje, da se po mirni poti raziđemo in se postavimo na svoje noge. Tako si bo vsak narod krojil svojo usodo sam.
Andrej: Mislim, daje to edina možnost Slovenije, da ujame razviti svet in vstopi v Evropo 92.
Bi sošolcem svetovala, naj se udeležijo podobnega tekmovanja?
Simon: Svetovala bi jim, naj se učijo materinega jezika. Tako se bodo lahko udeleževali podobnih tekmovanj, a kar je bistvo, znali bodo svoj materin jezik.
Andrej: Priporočil bi jim takšna tekmovanja, na katerih lahko izpopolnjujejo znanje materinega jezika in se ga naučijo še bolj spoštovati.
ROK BOJKOVIČ, 8. a OŠ Toma Brejca
NOVO!
NOVO!
NOVO!
NOVO!
F C} TOKCJPIRAlNJE
FOTOKOPIRAM DOKUMENTE FORMATA A4 IN A3 TUDI ZA ZUNANJE STRANKE IN PODJETJA. TEKSTE POVEČUJEM IN POMANJŠUJEM V ŽELJENI VELIKOSTI.
Fotokopirnica je v občinski stavbi, Titov trg 1.
Delovni čas od ponedeljka do petka od 7.45 do 15., v petek
od 7.45 do 14. ure.
SE PRIPOROČAM!
FOTOKOPIRANJE I. BIZJAK Titov trg 1, 61240 Kamnik
Oldtimerji
Del dvodnevnega mednarodnega maratona starih vozil »Slovenija classic marathon '91 na gorenjskih cestah (proga Brdo pri Kranju - Kamnik - Ljubljana - Brdo pri Kranju - Radovljica - Bled) je potekal v soboto, 1. junija tudi v Kam niku.
Organizatorju tega zanimivega tekmovanja Codelli classic & sportscar club ob sodelovanju Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra Ljubljane so pomagali še Turistično društvo Radovljica in Bled, AMD Kamnik in Radio Glas Ljubljana. Pokrovitelji prireditve so bili Mesto Ljubljana. MS za turizem, Dnevnik in RGL, generalni pokrovitelj pa Ballantines.
Člani AMD Kamnik in Dominik Krt so v prireditev v Kamniku vložili precej truda. Razširiti tehnično kulturo in prijateljstvo med ljubitelji in lastniki starih vozil - veteranov je glavni namen tega tekmovanja, ki naj bi bilo v naslednjih letih še v večjem obsegu. Dirka »oldtimerjev« pa je tudi atraktiven turistični dogodek in marsikdo je bil mnenja, da se stara vozila lepo podajo in skladajo s starim mestnim jedrom Kamnika.
Rallvja se je udeležilo 69 tekmovalcev s 86 do 19 let starimi avtomobili iz ČSFR, Avstrije, Italije in Slovenije. Z organizacijo in zasnovo dirke po Sloveniji so bili zelo zadovoljni in so že zdaj napovedali snidenje prihodnje leto.      VERA MEJAČ
Kako prijetna bi bila vožnja z »oldtimerjem« po kamniških ulicah, so razmišljali zlasti mladi obiskovalci...
Atraktivna vožnja starih avtomobilov in motorjev po Kidričevi ulici.
GOSTILNA PLANINKA KAMNIK
Titov trg 4, tel. 831-451
V PRIJETNEM AMBIENTU ORGANIZIRAMO OHCETI IN DRUGA DRUŽABNA SREČANJA.
Obiščite nas!
MEDNARODNA LIKOVNA RAZSTAVA PRI ZAKONCIH CIRAJ
Nov Kulturni hram
Sobota, 18. maja, je bila prav gotovo eden od pomembnih mejnikov v življenju mag. Marte in dipl. politologa Jožefa Ciraja iz Komende. Tega dne je bil v večernih urah v njunem novem domu odprt razstavni prostor 75 kvadratnih metrov, v katerem bodo domovale različne umetnostne zvrsti. Poimenovala sta ga Galerija Ciraj, vanj pa sta vložila veliko denarja, truda in zlasti ljubezni do umetnosti.
Otvoritveno slovesnost sta združila z mednarodno likovno razstavo in lepim ter dovršenim kul-turnoumetniškim programom. Svoje likovne mojstrovine so razstavili znani umetniki: Zora Bren-čič-Zalokar iz Maribora, prof. mag. art. Adolf Anton Osterider in Emil Kiigler iz Gradca. V kultur-noumetniškem delu programa so
sodelovali člani Mariborskega okteta, violinist prof. Franci Rizmal in pianistka prof. Brina Zupančič-Rugelj.
Med 120 gosti je bil tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije prof. Lojze Peterle, ki je z izbranimi besedami odprl galerijo in razstavo. Od ostalih častnih gostov so bili navzoči generalni konzul Republike Avstrije v Ljubljani dr. Jutta Stefan-Bastl, predsednik Skupščine občine Kamnik Maksimilijan Lavrinc in predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Marija Sitar. Precej je bilo tudi uglednih gostov, ki sta jih Marta in Jožef Ciraj spoznala, ko je bil Jožef vice-konzul v Gradcu.
Večer se je začel s protokolarnim sprejemom posebej povabljenih gostov, nato pa z umetniškim
Predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle odpira slikarsko razstavo, ob njem je g. Jožef Ciraj
MATIČNA KNJIŽNICA
KAMNIK
v ustanavljanju
obvešča obiskovalce, da je knjižnica od 10. 6. do 14. 6. 1991 zaprta zaradi selitve. Od ponedeljka, 17. 6. 1991 dalje, Vas vabimo v nove prostore knjižnice na Ljubljanski 1, Kamnik (stari zdravstveni dom). Delovni čas začasno nespremenjen.
delom programa. Navzoče je pritegnila dovršeno zapeta pesem pevcev Mariborskega okteta, nastop Rizmala in Zupančič-Rog-ljeve, pozdravni govori Osteri-derja, predsednika najstarejšega avstrijskega umetniškega društva »Werkbund« iz avstrijske Štajerske (Marta in Jožef Ciraj sta bila imenovana za njegova častna člana), prvega podpredsednika tega združenja g. Schneckerja, slavnostni govor predsednika slovenske vlade g. Peterleta in tudi same besede galerista in velikega ljubitelja umetnosti Jožefa Ciraja, ki je povedal, zakaj sta se z ženo Marto odločila za galerijo v njunem domu.
Za dobre odnose med sosedi
Predsednik Peterle je dejal, da bo kratek v svojih besedah, kajti «kadar naša ušesa in oči božajo čudoviti zvoki in barve, ki odsevajo s sten. kjer so razstavljene likovne umetnine, takrat politikom ni treba veliko govoriti«. Opozoril je, da mora biti politik najprej človek kulture, politika pa kulturno delovanje. Zlasti se je razveselil gostov iz avstrijske Štajerske. Med njo in našo Štajersko so že dobri odnosi. Takšne kulturne prireditve in stiki jih bodo samo še poglobili.
Da bi bilo res tako, je že pred njim zaželel g. Schnecker. »Umetnost naj bo spet kot nekoč povezujoči most med narodoma in ljudmi Slovenije in Štajerske. Naše sedanje srečanje naj prek vseh še obstoječih meja prispeva k nadaljnjemu utrjevanju že navezanih stikov, odnosov in povezav.«
Jožef Ciraj je v govoru, ki ga je začel z domiselnimi besedami »Človek želi navzgor«, med drugim tudi povedal, da bo »galerija namenjena predvsem povabljenim gostom«. Ne bo pa čisto zaprtega tipa, saj bosta zakonca Ciraj rada odpirala njena vrata pravim ljubiteljem umetnosti. Vanjo »bomo povabili tudi ravnatelje šol, učitelje likovnega pouka in učence bližnjih
šol«. Povedal je tudi, kako je prišlo do nje: »Sklenil sem svoj dom oblikovati tudi kot mesto za sprostitev duha.«
Galerija Ciraj bo tudi zapolnila določene vrzeli in odpirala nove možnosti kulturnoumetniškega udejstvovanja v kamniški občini. Svetovalka za kulturo SO Kamnik Biserka Močnik pravi, da si na občini prizadevajo, da ne bi bile kulturne dejavnosti in prostori omejeni le na večja središča, ampak razdeljeni po vsej občini.
Kulturnoumetniškemu programu, ki so ga navzoči sprejeli z veliko hvaležnostjo, je sledila domača zakuska, predvsem pa se je dolgo v noč nadaljevalo ubrano prijateljsko vzdušje med navzočimi. Tega je najbolj napolnjevala slovenska narodna pesem in pa seveda ogled razstavljenih likovnih umetnin. Del jih je mogoče tudi kupiti, saj bo razstava odprta do 20. junija. Zakonca Ciraj bosta vsem, ki bi jih to zanimalo, posredovala naslov razstavljajoči!) umetnikov, kupci pa se bodo sami dogovarjali z avtorji umetnin.
Lep spomin na arhitekta Plečnika
Cirajeva sta del razstavnega prostora poimenovala Plečnikova soba. V tej sobi nastaja tudi knjiga o Komendi, ki jo pod vodstvom Jožefa Ciraja pripravlja skupina petih članov uredniškega odbora. Izdala jo bo predvidoma poleti Glavarjeva družba d.o.o., natisnila pa tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani. Glavarjeva družba je bila registrirana 22. aprila 1991, Jožef Ciraj pa je tudi njen direktor. Njen prvenec bo ravno knjiga o Komendi, sicer pa ima ta družba precejšnje in zahtevne založniške načrte. Knjigo o svojem domačem kraju, župniji Komenda, bo posvetila spominu na velikega komend-skega rojaka Petra Pavla Glavarja, ki se je rodil 2. maja 1721. Ko-mendska župnija letos praznuje 270. obletnico njegovega rojstva.
V galeriji so tudi nekateri zani-
Dom Cirajevih na Gmajnici pri Komendi, v katerem je galerija
mivi predmeti. Štrcinova peč, ki jo je leta 1900 izdelal pečar Gregorc iz Mengša, pianino, gramofon iz leta 1929 s precejšnjo zbirko gramofonskih plošč iz tiste dobe, dva Plečnikova stola, zasnovana leta 1929, bogata korespondenca Cirajevih z znanimi tujimi in slovenskimi umetniki, veliko knjig o likovni umetnosti in umetnikih, plošče klasične glasbe itd. Galerija je tako opremljena, da je to res prijeten in tudi ustrezen razstavni prostor, hkrati pa kot nalašč za zaključene umetniške prireditve. V njej je tudi spominska knjiga, v katero je že na otvoritveni dan zapisalo svoje vtise 110 povabljencev. Dr. Jutta Stefan-Bastl je svoje
vtise strnila v besede: »To je bil moj doslej najlepši večer v Sloveniji«. V naši republiki je nekaj več kot tri mesece.
Kako velikega pomena je Galerija Ciraj za Komendo in Slovenijo, je dobro izrazil radijski novinar Jurij Holly: »Slovenci smo dobili nov kulturni hram, a ne le mi, saj je že sedaj mednarodno vpet.«
Ker se prebivalci Komende in drugih krajev precej zanimajo za ogled razstavljenih umetnin v Galeriji Ciraj, sta njena lastnika sklenila, da jih bosta pokazala širšemu krogu ljudi. Tako sta 2. junija priredila dan »odprtih vrat« Galerije Ciraj.
JOŽE PAVLIC
Slike Zore Brenčič-Zalokar.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS. . .
PETEK, 14. junija 1991, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
OTVORITEV RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV
PUBLIKACIJE
»KAMNIČAN - PRVIH 100 LET«
Razstava bo odprta do 10. junija 1991.
Vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah
le dopoldne.
PETEK, 14. junija 1991, ob 20.30
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik VOZI ME VLAK V DALJAVE
Koncert Revijskega orkestra Domžale - Kamnik Dirigent Tomaž Habe
SOBOTA, 15. junij 1991, ob 17. uri
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik
PROMENADNI KONCERT PIHALNE GODBE DKD SOLIDARNOST KAMNIK
Dirigent Franci Lipičnik
SOBOTA, 15. junij 1991, ob 20. uri
Frančiškanska cerkev, Kamnik
KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA ŠKOFJA LOKA
Dirigent Janez Jocif
PETEK, 28. junija 1991, ob 21.30
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik
KONCERT SKUPINE »DOLINA ODMEVA«
Lado Jakša - sintetizator, klavir, saksofon Braco Doblekar - saksofon Andrej Trobentar - glas, bugarija Matjaž Weingerl - klavirska harfa
VABLJENI!
IZ PRETEKLOSTI
Bistriški gozd
Pestra in zanimiva je zgodovina gozdov, ki pokrivajo slovensko deželo. Tisti, ki so imeli moč in oblast, so imeli seveda tudi bogastvo in del tega bogastva so bili tudi gozdovi. Zaradi lažjega obvladovanja gozdne posesti so se v avstrijskih deželah, kamor je spadal pretežni del današnje Slovenije, začeli pojavljati t. i. gozdni redi (na Slovenskem v začetku 15. stol.). Ti so prinesli pri gospodarjenju z gozdom določena pravila in odnos do gozda. Seveda so si pravice nad gozdovi lastili poleg vladarja, še deželni knezi ter drugi zemljiški gospodje (fevdalci). Na Kranjskem so zadeve z gozdom urejali rudarski red oziroma gozdni redi ostalih avstrijskih dežel, saj je dežela Kranjska v AO monarhiji dobila svoj gozdni red šele v času vladavine cesarice Marije Terezije (1771.). Več kot 250 let pred tem si je z določili rudarskega reda deželni knez Maksimiljan že leta 1517 pridržal pravico do uporabe lesa v območju rudnikov in rudnih ležišč (les za oglje, odnosno za rudnike). Tako je deželni knez priključil svoji komorni posesti poleg drugih gozdov tudi Bistriški gozd pri
Kamniku (ob gornjem toku reke Kamniške Bistrice), saj so tudi na tem območju delovale fužine (na zač. 17. stol.). Do leta 1667 so bili ta in še drugi gozdovi podrejeni notranjeavstrijski dvorni komori, ki je za te gozdove izdajala predpise, podeljevala lovske pravice in urejala ostale zadeve. Za izvedbo teh navodil sta skrbela vicedom (deželni namestnik) in gozdarski mojster s sedežem v Radovljici (Radmannsdorf). kasneje pa v Ljubljani. Slednji je imel za pomoč še 9 gozdnih hlapcev, od katerih so kar 4 nadzirali Bistriški gozd pri Kamniku. Gozdni mojster je predvsem čuval deželnoknežje gozdove pred pustošenjem. Kdor je imel v teh gozdovih služnostno pravico, se je moral prej javiti gozdnemu mojstru oziroma hlapcu z listino in je lahko sekal le les. ki so mu ga odkazali. Za denar ali celo zastonj gozdni mojster brez vednosti notranjeavstrijske komore lesa ni smel oddajati. Ker pa se podložnik! niso držali pravil, je gozdni mojster pogosto pošiljal pritožbo na komoro. V Bistriškem gozdu so si pravico do gradbenega lesa in lesa za kurjavo pridobili tudi kam-
Takšna je bila pot iz Stahovice v Kamniko Bistrico »POD GALERIJAMI«, to je od Konjske proti izviru Kamniške Bistrice. (Iz Kamniškega zbornika V/1959 - foto: J. Kunaver).
niški meščani. Iz listin, ki so na razpolago, pa ni razvidno, kdaj se je to zgodilo. Morda je bilo to že leta 1380, ko je vojvoda Rudolf v volilnem pismu podelil odnosno potrdil svoboščine in privilegije mestu Kamnik (mestne pravice naj bi Kamnik dobil v 20. letih 13.5 stol., najkasneje v letu 1229). Med' temi pravicami je bila tudi avtonomna uprava mestnega premoženja. Potrditve pravic mestu Kamnik ponove vladarji kasneje še večkrat: najstarejša, ohranjena listina pri nas (Arhiv Slovenije v Ljubljani) je Privilegijska knjiga mesta Kamnik, datirana z 9. marec 1528, v kateri cesar Ferdinand priznava mestu Kamnik posestne pravice in potrdi tudi vse privilegije svojih prednikov, izdane v korist mesta.
Dalje 19. sept. 1567, to potrjuje ponovno deželni knez notranjeav-strijskih dežel nadvojvoda Kari II., dalje cesar Leopold I. sto let kasneje (19. spet. 1668 in ponovno 23. junija 1702) ter cesarica Marija Terezija 16. okt. 1745. Pravice do gozdov lahko ugotovimo iz listine z datumom 28. okt. 1451. (prvič omenjen gozd mesta Kamnika, kot »mestni gozd«), v kateri cesar Friderik III. ukazuje sodniku in svetu Kamnika dodelitev potrebnega stavbnega lesa iz mestnega gozda za potrebe gradnje dvorca v Černe-lem, kar kaže na vrhovno lastninsko pravico deželnega kneza nad gozdom. Isti cesar 16. febr. 1478.
naroča deželnemu glavarju in vice-domu na Kranjskem, naj ščitita sodnika, svet in meščane Kamnika pri njihovih pravicah in pri lastništvu paše (planin), gmajn in gozdov (Friderik III. obišče Kamnik dvakrat: 1444. in 1489. - Dom in svet, Lj. 1892/V., str. 517-521). Bistriški gozd pa se s tem imenom omenja prvič v listini iz leta 1496, ko je nastal spor med meščani in okolišnjimi podložniki, ki so si lastili pravico do lesa in pa še v teh gozdovih. Na cesarjevo povelje je deželni knez spor razsodil v korist kamniških meščanov (deželni glavar Kranjske je bil takrat Viljem Turjaški). Podložnikom je bilo prepovedano krčiti Bistriški gozd in postavljati koče v njem, pasti živino pa le čez dan in se z njo pred nočjo vrniti. V listini od 27, junija 1496 je še razvidno, da si je deželni knez v Bistriškem gozdu poleg uprave pridržal tudi lovsko pravico, katero je čuval deželnoknežji gozdar ali lovski mojster, ki je imel večkrat spore s kamniškimi meščani (spor zaradi paše in v zvezi s tem ogled terena - listina iz leta 1499). Listina iz leta 1507. tudi potrjuje lastništvo mesta Kamnika nad gozdovi v Bistrici. V aprilu leta 1564 obišče na poti iz Gradca v Ljubljano mesto Kamnik in Kamniško Bistrico deželni knez notra-njeavstrijskih dežel Kari II., ki si je prišel ogledat to prelepo dolino in je prišel po vsej verjetnosti sem tudi na lov.
Mount me Kinley - Denali
Vrh! Višje ni bilo mogoče. Po milijonu korakov sem napravil samo še enega in stal sem na njem, 6194m visokem peklensko mrzlem Mount Mc Kinlevu, po indijansko imenovanem Denali, kar pomeni najvišji, najmogočnejši, najstrašnejši. Zame je bil končno ukročen.
Stal sem na najvišjem vrhu Aljaske in Severne Amerike, sam na ogromni razsežnosti gore, ki vsako leto izzove okrog tisočpetsto oboževalcev in komaj polovici pusti stopiti na svoje teme, tretjini s svojim smrtno ledenim dihom povzroči hude ozebline in petim odstotkom zlomi moč in njhovo življenje obdrži za srhljiv davek svojega božanstva v kraljestvu Alaških gora.
Te nič kaj spodbudne podatke sva s prijateljem Stanetom zvedela od rengerjev na upravi narodnega parka Mc Kinlev v Talkeetni, prijetnem kraju sredi tajge. Bili so moreča popotnica pred odhodom na goro. Sprejela sva jih prekleto resno v upanju, da bova z izkušnjami, pametjo in malo sreče ušla zakletemu številu nesrečnikov, ki so to ledeno goro le doživljali, ne pa preživeli.
Vrh! Mraz mi je ledenil čustva, pa vendar sem v sebi našel trenu-
vse sem razmišljal na vrhu. Cas vrnitve je ukazoval mraz, ne dan, taje ponoči in podnevi. Vračam se. Srečal sem ponovno dva Korejca, ki sta obnemogla čepela v snegu. Vrha nista dosegla. Danes sem bil na vrhu sam in menda edini. Ob močno bambusovo palico na vrhu Denalija sem zasadil drobno bambusovo palčico z zastavico, ki sem jo nosil s seboj. Fotoaparat je imel Stane, meni je podoba vrha za večno ostala v spominu. Na vrh Mc Kinleva sem poleg nahrbtnika prinesel tudi s svojih oseminpetdeset križev, ki sem jih resnično nosil najlažje. Menda sem peti Slovenec, ki je splezal na to spoštljivo goro, zanesljivo pa prvi Kamničan in prvi dedek.
Po vrnitvi v bazo sem bil deležen veliko čestitk, posebno vesel sem bil čestitke rengerja, ki se preprosto ni mogel načuditi, da sem v treh dneh prišel do izhodiščne baze, po dnevu počitka pa na vrh. Prisrčno
tek neizmerne sreče in drobna solza je zmrznila, predno je pripol-zela na lice. Komu naj šepnem, »zmagal sem,« komu naj rečem, »hvala,« sebi ali Denaliju? Imel sem občutek krivde za prijatelja, ki mi je komaj sto metrov pod vrhom zaklical: »Cene, obračam!« Ostal sem hladen kot gora in okornih korakov šel dalje. Stane, oprosti. Slutil sem vrh in brez egoizma hlepeče zmanjševal višino do vrha.
Gledam v neskončno daljavo, kjer se bleščeči ledeniki navidezno stikajo s polarnim obzorjem.
Danes je torek, 21. maja 1991. Ura je štiri popoldne po ameriškem času, oziroma torek, ena po polnoči po srednjeevropskem času. Na gori sva šest dni, ves čas je dan in sveti sonce. To je čar polarnega poletja. V desetih urah sem prehodil tisočdevetsto metrov višinske razlike in čakal me je zelo naporen sestop nazaj do baze. Skrbelo me je, čeprav sem se dobro počutil. Ni bilo preveč mraz. samo 35 stopinj pod ničlo, pa vseeno dovolj, da so ledeni kristali zamrznili skupaj brke in brado. Mraz me je bolel, ker je bilo že šest dni tako, in še bolj mraz. sem dobil občutek, da je kar »hladno«.
Nehote sem se spomnil aljaške basni o medvedji družini, ki se prebuja iz zimskega spanja:
»Ata.« pokliče medvedek očeta medveda in vpraša:
»Sem jaz medved?«
Ata medved zabrunda in reče:
»Jaz sem medved, tvoja mama je medvedka, razumljivo da si tudi ti medved.
Zakaj pa sprašuješ tako neumno?«
»Tako, vprašal sem. ker me zebe kot psa.«
Ni prostora, da bi zapisal vse. kar sem doživljal pri vzponu in kaj
mi je čestital in se slikal z menoj. Zanj je bilo to veliko doživetje. Po dnevu počitka je prijatelj Stane ponovno odšel proti vrhu, toda vreme se je nenadoma poslabšalo in moral se je vrniti v bazni tabor.
Po osmih dneh življenja na gori, v povprečnem mrazu 26 stopinj pod ničlo, sva se v četrtek, 23. maja od nje poslovila in odsmučala po 20 km dolgem ledeniku do baze na ledeniku Kahiltna, od koder sva z letalom odpotovala v Talkeetno in Anchorage.
Gore, življenje in svet v polarnem pasu so me že od nekdaj zanimali in prilika se mi je ponudila še v pravem času.
S prijateljem Stanetom sva letos aprila smučala na Voglu. Najini hčerki sta smučali skupaj, medtem pa sva midva na sedežnici »skuhala« odpravo na Mc Kinlev.
Navdušenje obeh je rodilo zaključek - greva 14. maja. In šla sva tja, kjer so naju čakali dobri prijatelji, slovenski rojaki in njihovi ameriški prijatelji.
Mc Kinlev je od severnega tečaja oddaljen komaj 400km. zato sva z nizozemsko letalsko družbo KLM potovala iz Amsterdama čez severne obale Grdnlanda in preko severnega tečaja do Anchoraga na južni obali Aljaske. Let je trajal devet ur brez pristanka. Pogled na ledene pokrajine je bil fantastičen.
Aljaska ima okrog pol milijona prebivalcev, staroselcev Indijancev. Eskimov. Aleutov in novih priseljencev. Odkril jo je ruski raziskovalec Vitus Bering. Leta 1867 jo je ruski car prodal Američanom za piškavih sedem milijonov dolarjev - za dva centa po hektarju. 30. junija 1958. leta je Alaska postala 49. zvezna država ZDA.
Danes je politično, gospodarsko in kulturno središče Aljaske mesto
BŠK Virtus uspešno starta! v I. slovenski ligi
Balinarji dupliškega Virtusa so Uspešno začeli prvo tekmovalno se-z°no v I. republiški ligi. V dosedanjih treh kolih so na domačem Igrišču premagali ekipi Lesc z 12:5 [J Partizana Trbovlje z 11:6. izgu-Jjli pa so v Ljubljani z ekipo IS-KRA CEO s 14:3.
Po tretjem kolu si med 11 eki-
pami s tremi ekipami delijo drugo mesto.
Dupliške balinarje vodi kapetan moštva Lanišek Cveto, igralci pa so: Žerovnik Jože. Semprimožnik Miro. Bizjak Alojz. Rutar Milan. Pavli Janez. GolobGrega. Ličen Štefan. Joger Sandi. Koretič Ivo in Šink Andrej. F. S.
Anchorage, ki leži na južni obali, na rtu, kjer je 1878. leta po naključju pristal znameniti raziskovalec James Cook. Pot naprej so mu zaprle ledene gore, zato se je tu zasidral. Sidrišče pomeni »anchorage«, od tod je ime mesta. Na rtu je Cook v steklenici zakopal zapis, da je zemljo osvojil v imenu angleškega imperija. Cook zahvale rodoljubov nikdar ni bil deležen, ker so ga na kasnejših potovanjih po Havajih domorodci umorili in pojedli. Ob reki Yukon in drugod še danes pustolovci izpirajo zlato. Od Anchoraga do Nome še vedno prirejajo tekmovanja s polarnimi psi v dolžini 1200 milj. Atrakcija je
videti grizlije, ki lovijo ribe in videti indijanska naselja in grobove, eksimsko družino pri opravljanju domačih del, hoditi po tajgi in občudovati mose, jelene, bizone, polarne lisice in zreti v kristalno čista jezera, ki so obdana s temnimi gozdovi smreke in omorike ter bleščečimi brezami. Ta svet je raj naravne lepote.
Mc Kinlev sta leta 1910. osvojila zlatokopa in stezosledca Lloyd in Tavlor, za stavo, ne iz športnih nagibov. Na vrh sta prišla po enajstih tednih obleganja, potem pa so menda tudi nekaj tednov pili...
Naju so na Alasko povabili naši rojaki. Bila sva gosta zakoncev Marijane in Vinka, Zdenke in Jožeta, Tonija in ameriških družin, ki so nama poklonile veliko pozornosti, prisrčnosti in prijateljstva. Alaska je drugačna Amerika. Prebivalci živijo trdo, z goro in cenijo vsakogar, ki se spopade z njo, tudi midva sva se in hvaležna sva ji za pri zanesljivost.
Hvala Mc Kinlev, hvala Denali.
CENE GRILJC
SREČANJE PLANINCEV M DO Ljubljana
Rokovnjaški pohod
Vsi na kolesarski maraton!
Ljubitelji kolesarjenja v KS Moste organizirajo tudi letos tradicionalni kolesarski maraton »MOSTE '91«, ki bo v nedeljo, 23. junija. Organizacijo so v veliki meri podprli domači obrtniki, za kar se jim organizatorji posebej zahvaljujejo.
Vsi tisti, ki ste se te lepe in zelo zanimive prireditve udeležili lani in prejšnja leta, in tudi tisti, ki še zbirate korajžo, prijazno vabljeni. V veliki skupini kolesarjev boste preizkusili svoje moči, spoznali nove somišljenike in v tako široki množici zopet občutili, da je naš gorenjski košček domovine še najlepši iz neposredne bližine.
Zbirališče bo od 7. do 8.35 ure pred osnovno šolo Moste. Start bo ob 9. uri. Pot bo dolga 80km in bo potekala iz Most v Stranje, Mekinje, Šmarco, Rodico, Mengeš, Vodice, Smlednik, Preba-čevo, Voklo, Šenčur, Trato, Cerklje, Zalog, Komendo in nazaj v Moste.
Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Otroci, mlajši od 14 leta se maratona lahko udeleže le v spremstvu polnoletne osebe.
Vsi udeleženci bodo nezgodno zavarovani.
Startnina je 100 din. Udeleženci dobijo po uspeli vožnji lepe kolajne.
Nasvidenje v nedeljo, 23. junija ob 9. uri na 9. tradicionalnem kolesarskem maratonu v Mostah.
S. C.
POHOD NA STOL V ZIMSKIH RAZMERAH
Na prižnici zmrzal
Planinska sezona se počasi začenja. Znatne količine zapadlega snega v zadnjih dneh maja ni odvrnilo najbolj vztrajnih od obiska gora. Ta čas je zelo primeren tudi za posamezna planinska srečanja.
Že v soboto, 25. maja je MDO - Meddruštveni odbor planincev ljubljanskega območja organiziral v počastitev 21. Planinskega tabora prvič letos 45km dolg Rokovnjaški pohod. Pohoda se je udeležilo kar 181 pohodnikov iz vseh krajev Slovenije. Iz Kamnika se je pohoda udeležilo 10 planincev. Fohod je trajal 12 ur in ni bilo posebnih težav. Bilo je nekaj manjših poškodb in en izvin noge. Organizatorje je tako velika udeležba presenetila, vendar so sproti reševali vse probleme.
V nedeljo, 26. maja so se rokovnjaški pohodniki udeležili še 21. Planinskega tabora MDO Ljubljana, ki je bil pri planinski koči na Gobavici nad Mengšem. Na Tabor so prišli tudi vsi kamniški planinci, ki so se prejšnjega dne podali na Stol. Prišli so še mnogi drugi. Vseh skupaj je bilo več kot 40.
Na taboru je govoril Andrej Ber-var, predsednik Planinske zveze Slovenije. Na kratko je orisal položaj planinskih organizacij. Navzoče je seznanil z nekaterimi spremembami predpisov, ki bodo vendarle nekoliko razbremenili gospodarjenje s planinskimi postojankami. Posebej je opozoril na ekološke probleme in naloge planincev, ki lahko bistveno pripomorejo k zdravemu in čistemu okolju. Omenil je tudi potrebo po zniževanju planinskega standarda pri koriščenju planinskih koč in pri prehranjevanju.
Obiskovalcev je bilo veliko. Planinska koča in tudi okrog nje je bilo polno obiskovalcev. Udeleženci Rokovnjaškega pohoda so dobili posebne diplome. Vreme je bilo zelo naklonjeno. Bilo je sončno in toplo.
Ob prijetni glasbi, srečolovu in družabnem kramljanju so se planinci na tej priljubljeni točki še dolgo zadrževali. To je bila tudi priložnost za kovanje načrtov pred bližnjo planinsko sezono.
STANE SIMŠIČ
Zimske razmere, ki so bile na Stolu, 2236m visokem vrhu Karavank, še v soboto, 25. maja, so marsikoga odvrnile od nameravanega pohoda.
Planinci Kamnika so načrtovali ta vzpon v svojem delovnem programu. Muhasto vreme v aprilu in skoraj v celem maju je nasulo veliko novega snega. Tudi organizatorji pohoda so opozarjali na zahtevnost pohoda in na težavnost razmer. Odsvetovali so obisk vrha vsem, ki niso imeli primerne zimske opreme in zadostne telesne kondicije. Dvajset kamniških planincev je kljub temu poskusilo srečo.
Do Žirovnice pri Jesenicah, kjer je bilo izhodišče, so se pripeljali, od tu dalje pa so pešačili. Pri Val-vazorjevi koči so se dogovorili, da bo nekaj najbolj vztrajnih odšlo proti Prešernovi koči 2174m visoko, kjer je bil cilj pohoda. Pot od Valvazorjevega doma dalje se je strmo dvigala. Smerokaz je pohod-nike opozarjal, da imajo pred seboj 3 ure naporne hoje.
Krajši počitek in okrepčilo je marsikomu pregnalo začetno utrujenost. Kmalu so zagrizli v hrib. Po dobri uri hoje so planinci prišli do prvega snega. Snežna odeja se je z višino večala. Na Prižnici, kamor so prispeli po uri in pol hoje, so bile že kar prave zimske razmere. Sneg je bil trd in zmrznjen, zato je bila hoja še kar ugodna.
Po krajšem postanku, ko so si opomogli, so nadaljevali s pohodom proti cilju. Do Prešernove koče so rabili še prav toliko časa. Pred kočo je bilo hladno. Temperatura je bila pod ničlo. Mrzel veter, ki se je v sunkih zaganjal, je dajal občutek še večjega mraza. Večina Kamničanov je prišla do cilja. Premraženi in preznojeni planinci so si v Prešernovi koči postregli s čajem, iz nahrbtnika pa použili s seboj prinesene dobrote. V koči se niso dolgo zadrževali. Kmalu so se pripravili za spust v dolino. Na cilju je bilo snega krepko čez 1 meter, a to ni bila nobena ovira.
Obiskovalcev je bilo precej, a manj kot prejšnje leto. Planinci, ki niso odšli na vrh, so hodili po obrobju Stola in se nato napotili v dolino.
Megleno vreme ni v celoti zakrilo prelepega pogleda po Karavankah, pogleda na Julijce s Triglavom, na Kamniške planine. Pogled je segel vse do Ljubljanske kotline, do Gorjancev in še do drugih vrhov.
Nazaj grede so se planinci zopet ustavili pri Valvazorju. Tu so vtisnili žige, vpisali pohode in se kar hitro odpravili do izhodišča.
Po 7. urah hoje so se Kamničani srečali pri gozdarski koči v Žirovnici. S pohodom so bili vsi zadovoljni. Dan je bil primeren za hojo, zato so se vračali nazaj veseli in zadovoljni. STANE SIMŠIČ
PLANINSKA SEZONA PRED VRATI
Sončni kolektor ji na Kokrskem sedlu
Priprave na bližajočo se planinsko sezono so že v polnem teku. Kamniški planinci se pripravljajo na začetek sezone zato. da bi bila ta uspešna ter varna. Skrbno načrtujejo naloge in določajo vrstni red opravil, ki jih morajo opraviti.
Na svoji zadnji seji je izvršni odbor Planinskega društva razpravljal tudi o investicijah, ki jih bo potrebno realizirati že na samem začetku sezone.
Med najvažnejše naloge sodi montaža sončnih kolektorjev na Kokrškem sedlu. Vsa potrebna oprema je že na zalogi, zato bodo začeli z deli takoj, ko bodo vremenske razmere ugodne. V zadnjem času je zapadlo precej snega, ta pa onemogoča montažna dela. Z začetkom delovanja sončnih naprav bo odpadla potreba po delovanju motornega generatorja. Te naprave naj bi dajale dovolj energije za luči. Le v izjemno oblačnih dneh bi si pomagali še z generatorjem.
Na Kamniškem sedlu bodo montirali še nekaj dodatnih kolektorjev. tako da bi to zadoščalo vsem potrebam.
Gradbeni odbor načrtuje še nekaj drugih kar obsežnih del. Nekaj tega je ostalo še iz prejšnje sezone. Z zaključkom le-teh bi obe planinski postojanki dokončno kolavdi-rali in dobili tudi uporabno dovoljenje.
Med večja gradbena dela. ki jih želijo opraviti, spada zidava spodnje postaje tovorne žičnice za Kamniško sedlo. Ta tovorna postaja je lesena baraka, ki ne odgovarja več svojemu namenu. Les je dotrajan in poškodovan. Po načrtu bo objekt spodnje postaje prirejen večjemu tovornemu prometu in bo
bolj funkcionalno razporejen. Drugo gradbišče, ki se ga bodo lotili, je sanacija zidu med društvenim in samostanskim prostorom.
Začetek planinske sezone bo predvidoma med 15. in 20. juni-
jem, pač glede na vremenske prilike. Oskrbniško osebje je že izbrano za obe postojanki. V letošnjem letu bo sestav ostal enak. Lanska planinska sezona je bila uspešna tudi zaradi dobrega dela in prijaznega odnosa do planinskih obiskovalcev, zato niso potrebne nobene spremembe.
V Planinskem društvu Kamnik se že temeljito pripravljajo na vsakoletno prireditev - »DAN KAMNIŠKIH PLANIN«. To srečanje privablja vsako leto več planincev
in ljubiteljev gora. Letos se bodo srečali na Kamniškem sedlu v nedeljo, 21. julija ob 11. uri.
Odgovorni na Planinskem društvu Kamnik pravijo, da bodo obiskovalci Kamniških planin deležni prijaznega sprejema in dobrega počutja, zato se nadejajo tudi številnih obiskovalcev.
Veliko nalog je ostalo še nedokončanih. Planinsko društvo vabi planince, ki so voljni pomagati, da se pridružijo akcijam, ki jih bo društvo organiziralo. STANE SIMŠIČ
Novi uspehi in nove zmage malih plavalcev
»Malih plavalcev« zato, ker so še v vrstah pionirjev, mlajših pionirjev in pionirk. To so učenci od 1. do 5. razreda osnovnih šol iz Kamnika.
Po dve in polletnem sistematičnem in discipliniranem delu so za mesto Kamnik po 35. letih ponovno osvojili odličje na republiškem prvenstvu, ki je bilo 30. in 31. marca v Mariboru.
Med 300 udeleženci iz 13 klubov iz vse Slovenije se je vseh 6 kamniških plavalcev uvrstilo med 24 najboljših.
Vojko Jončeski je v disciplini 50m delfin z rezultatom 0:35.62 osvojil 2. mesto in srebrno medaljo. Čestitamo!
Ana Dukovič je v disciplini 50 m prsno z rezultatom 0:45,34 za las zgrešila 3. mesto in zasedla 4. mesto. Sicer sta se oba plavalca tudi v drugih disciplinah uvrščala med prvih deset.
Pohvaliti velja še druge udeležence, saj so k skupnemu uspehu s svojimi uvrstitvami prispevali tudi oni. To so: Žiga Ogrin. Arija Ru-jak. Jure Volgemut in Rok Ven-gust.
Tudi podmladek plavalcev je
zelo obetaven. Na mitingu za pokal Ježek, ki šteje za neuradno državno prvenstvo za najmlajše, je Jure Zule dosegel odlično 5. mesto. 1. in 2. mesto sta dosegla plavalca in Plivačke škole Zagreb, 3. mesto iz PK Ilirija Ljubljana, 4. mesto iz PK Rudis Rudar in kot že rečeno, 5. mesto je pripadlo PK Kamnik.
Plavalci so se aprila udeležili zelo močnega mednarodnega mitinga na Avstrijskem Koroškem v Spittalu ob Dravi. Udeležili so se plavalci iz 8. držav s 500 plavalci. Tekma je bila namenjena predvsem starejšim plavalcem. Naši plavalci so dosegli zelo dobre rezultate, seveda glede na svojo mladost in telesne zmogljivosti.
Tekma je bila zanje le izziv v sklopu treningov in priprav za doseganje vrhunskih rezultatov na republiškem prvenstvu, ki bo za pionirje julija v Krškem, za mlajše pionirje pa v Trbovljah. Zavedamo se. da bi s takšnim nadaljnjim delom lahko dosegli za mesto Kamnik še več odličij, vendar pa bo to zelo odvisno od samih priprav v letnem bazenu, maja in junija. Kaže. da bo prav s tem največ težav, saj se morajo plavalci :z zim-
skih bazenov preseliti v zunanje. Kamniški plavalci pa ne bodo imeli kam!?
Športna zveza Kamnik je dobila letos v upravljanje letni bazen, vendar pa kaže, da nima dovolj posluha za potrebe Plavalnega kluba, da bi plavalcem omogočila pogoje za normalno delo (ustrezna temperatura vode za trening, vsaj 2 progi ob ustreznih terminih...). Verjetno je, da bomo morali prositi PK Ilirija Ljubljana, da omogoči plavalcem PK Kamnik treninge v njihovem letnem bazenu. To bo vsekakor za seboj potegnilo spet novo problematiko.
Tudi sicer v Plavalnem klubu Kamnik občutimo, da Športna zveza, kot da bi pozabila oziroma negira potrebe in dosežke v minulih 2,5 letih obstoja Plavalnega kluba Kamnik, saj sredstva, ki so mu dodeljena za celo leto, zadoščajo komaj za enomesečne stroške (najemnina bazena, prevozi v Ljubljano, štartnine, trener...). Glavnino stroškov pokrijemo starši, vendar brez našega zvestega sponzorja Edigsa iz Mengša, tudi dosežkov ne bi bilo.
Za PKK A. J.
mali oglasi
■
SEDEČI AKT, olje na platno, 100 x 80 cm
RAZSTAVA AKTOV DUŠANA LIPOVCA
Merilo vsemu človek
V kavarni Veronika razstavlja akademski slikar Dušan Lipovec doma iz Kamnika. Na ogled so slike in grafike z motivi ženskih aktov (in en moški akt).
Morda bo pričujoča razstava za marsikaterega ljubitelja likovne umetnosti presenečenje, saj je Lipovec v javnosti znan predvsem kot krajinar in vedutist. Vendar je že od vsega začetka svojega likovnega udejstvovanja upodabljal tudi figuralne kompozicije in portrete. Teh sicer ni dosti razstavljal, tako da so ti akti njegova prva predstavitev figurativnih motivov. Razstavljene slike so le izbor iz Lipov-čevega figurativnega opusa in so časovno v razponu več kot petnajst let. Nekatera dela so še iz študijskega obdobja na ljubljanski akademiji, zadnja pa iz prejšnjega leta,
ko se je slikar zopet začel intenzivneje ukvarjati s figurativnim slikarstvom. V teh slikah se je vrnil k »slikarskim izvorom«, h klasičnemu študijskemu obravnavanju figure in akta, ki pa počasi že vodi v svobodnejšo likovno obdelavo teh motivov, kajti središčni motiv in merilo vsemu v naravi, s tem pa tudi v slikarstvu, naj bi bil še vedno človek, človeška figura.
Razstavljene študije so v različnih slikarskih in grafičnih tehnikah: ena grafika je sitotisk, dve sta kombinaciji suhe igle in akvatinte, večje slike so v oljni ali akrilni tehniki, manjši sliki pa sta akvarel in tempera.
Naj bo namen omenjene razstave, da poudarimo pomladni čas in poživimo te turobne in negotove dni. D. L.
ZBIRANJE UPORABNIH OBLAČIL
Uspešna akcija Rdečega križa
Akcija zbiranja uporabnih oblačil v kamniški občini je zaključena. Letošnja akcija je bila drugačna kot v preteklih letih. Občinska organizacija RK se ni odločila za klasičen način zbiranja. V mestu so že med letom zbirali in oddajali uporabna oblačila vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Na ta način je bilo zbranih kar veliko dobrih oblačil. Del med letom podarjenih oblačil so pomoči potrebni že prejeli.
Nekateri občani so bili navajeni oddajati oblačila na določen dan, ko je bilo zbiranje na področju cele Slovenije. Da ne bi prišlo do kakršnekoli zmede, je RK preko Občana pravočasno seznanil vse o postopkih in načinu zbiranja. Dodatno je določil še 22. in 29. maj kot zbiralna dneva. V obeh dodatnih dneh so občani kamniške občine pridno prinašali oblačila v skladišče pod avtobusno postajo.
Ljudje so prinesli presenetljivo velike količine. Posebej velja poudariti, da so bila vsa oblačila skrbno in vestno pripravljena, čista in zlikana. RK se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Zbrana količina oblačil je vsaj tako velika kot v preteklosti, zato bo RK tak način zbiranja uporabnih oblačil ohranil tudi v prihodnje.
Vse, ki uporabnih oblačil še niso oddali zaradi kakršnihkoli zadržkov, RK obvešča, da to lahko storijo prvo in tretjo sredo v juniju t.j. 5. in 19. med 15. in 17. uro. V istih dneh lahko dobijo oblačila tudi upravičenci, ki se naj zglasijo v skladišču RK pod avtobusno postajo v Kamniku.
Akcija zbiranje uporabnih oblačil v mesecu maju je ponovno pokazala, da dobrosrčnost ljudi še živi in da ljudje radi pomagajo. Tako odzivnost ljudi ocenjujejo pri RK zelo ugodno, ker se zavedajo, da je to hkrati tudi poroštvo, da bodo pomoči potrebni ljudje deležni polnega razumevanja tudi v prihodnje.
STANE SIMŠIČ
Vsem, ki ste nam ob sanaciji plazu
kakorkoli pomagali, se Iskreno zahvaljujemo.
Hvaležna družina SPRUK po domače NA PUŠKI, Zg. Stranje 30
GLOBAL LJUBLJANA p.o. 61356 Dobrova Podsmreka 5a
AKCIJSKA PRODAJA: bakrena pločevina, bakreni trakovi CU ploščato 25x5, pocinkana pločevina, pocinkane cevi, brusilni stroj za parket, hobby lesnoobdelo-valni stroji, lepenka, žičniki. ŠIROKA PORABA: akustika, bela tehnika, avtogume, elektro material, otroški in planinski nahrbtniki, otroške igrače, čistilna sredstva. Akcijska prodaja je v skladišču GLOBAL, Lj., Šmartin-ska 152, hala 2 in hala A/8, tel. (061) 443-322, int. 511, 446-963. Inf. GLOBAL, Lj., tel. 271-370, 271-361, 272-061.
Sobo ali garsonjero najame mirna študentka 1. letnika filozofske fakultete. Grem tudi za sostanovalko. Informacije na tel. 831-311.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662.
Enosobno stanovanje na Duplici prodam. Cena 59.000 DEM. Tel. 374-257.
DELO NA DOM dobite za šivanje ženske lahke konfekcije. Šifra »Overlouk« oddajte na uredništvo. Pisne ponudbe pod »overlouk« pošljite na uredništvo Kamniškega občana.
Psa ovčjaka starega 9 mesecev s pesjakom ugodno prodam. Tone Plahutnik, Zduša 3.
Ugodno prodam tomos avtoma-tik. Tel. 812-085
Garažo v garažni hiši na Kranjski cesti oddam v najem za več let. Predplačilo. Tel. 813-966 po 19. uri.
Prodam avtomatik malo vožen za polovično ceno. Slapar, Vrhpo-lje 38, tel. 832-876.
MERCEDES 220, bencin, letnik 1969, obnovljen, odlično ohranjen, registriran do aprila 1992, prodam. Tel.: (061) 446-137. LADO rivo 1300, september 1988, prodam. Tel.: (061) 446-137.
k£čna
trgovsko podjetje p.o.
MESEC JUNIJ - MESEC POHIŠTVA
KOČNA - SALON POHIŠTVA, KRANJSKA CESTA 3/A, TEL. 816-296
- KUHINJE,
- DNEVNE SOBE,
- SPALNICE,
- PREDSOBE,
- OTROŠKE SOBE.
Izkoristite ugodne prodajne pogoje: 30 % polog, 8 obrokov, 10 % obresti!
Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra - Kamnik
razpisuje
NATEČAJ
ZA ZNAK
IN MASKOTO ŠOLE.
K sodelovanju vabimo oblikovalce in vse ustvarjalce amaterje.
Svoje predloge pošljite do SEPTEMBRA 1991.
Najboljše bomo nagradili in izbor prikazali
na razstavi v avli šole.
V znaku želimo poudariti povezanost
s  Kamnikom,   motiv  maskote  pa je
svobodnejši; seveda se mora tako ali
drugače nanašati na naše delo, na šolo
nasploh.
Ime šole naj v samem znaku (maskoti) ne bo vključeno.
Želimo samo likovne rešitve, v katere se ime lahko vključi naknadno.
»BENEJA«, d.o.O. Perkova 3 Kamnik - Perovo Tel. 814-030
Cenjene   stranke   vabimo   v preurejeno, razširjeno in pestro založeno trgovino s tekstilom »BENEJA« ob obvoznici na Perovem.
V njej lahko izbirate:
- metrsko blago,
- izdelke iz otroškega programa,
- izdelke za bodoče mamice,
- perilo, nogavice, pajkovke, trenirke, pižame, spalne srajce, kopalke, kavbojke
- superge, copate, natikače,
- posteljno perilo...
Pa kaj bi naštevali.
OBIŠČITE NAS IN SE O NOVI IN ŠIROKI PONUDBI SAMI PREPRIČAJTE!
Na ožjem območju Kamnika ponujamo v nakup poslovne prostore, v katerih bo možna obrtna dejavnost oziroma poslovni prostori za delovne organizacije, družbe z omejeno odgovornostjo in obrtna predstavništva.
Ker gre za večjo zasnovo objekta s površino ca 2.500 m2, je možno površino prilagajati potrebam posameznega kupca.
Okvirna cena za normalen obseg gotovega prostora je ca 1.700 DEM, plačljivo v tranšah po dogovoru.
Vse podrobne informacije so na voljo po telefonu 713-781 in 713-783 - Razvojni zavod Domžale.
Svet Zavoda		
za usposabljanje invalidne mladine		
Kamnik, Novi trg 43/a,		
razpisuje		
JAVNO LICITACIJO		
za prodajo osnovnih sredstev		
in drobni inventar:		
Inv -t ■   Osnovno sredstvo	Kom	Izklicna
		cena v din
545   ambolift - dvigalo	1	1.000,00
556   lupilec za krompir -10 kg	1	800,00
595   lupilec za krompir -15 kg	1	2.000,00
salamoreznica K0NČAR	1	1.500,00
stružnica STAINER	1	1.500,00
stružnica FAVORIT	1	1.500,00
stružnica urarska AZ	1	2.000,00
stružnica - ročna	1	800,00
rezkalni urarski strojček	1	600,00
demagnetizer	1	500,00
ultrazvočni čistilec UZ ZR	1	600,00
aparat za čiščenje ur	1	1.500,00
aparat za čiščenje ur	1	1.000,00
tranzistorski vibrograf	1	2.000,00
Javna licitacija prodaje osnovnih sredstev bo		
v torek, 18. 6. 1991, ob 12.	uri v	Zavodu za
usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43/		
a. Ogled je možen na dan licitacije, 18. 6. 1991 od		
10.-12. ure.		
Licitacija je po sistemu - videno	- kupljeno. Licitira	
se ustno. Prometni davek ni vračunan v izklicni ceni,		
plača ga kupec ob prevzemu v blagajni zavoda.		
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini		
20 % izklicne cene v blagajni zavoda.		
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO DOMA
Celovita ponudba gradbenih materialov, lesa, stavbnega pohištva, keramičnih izdelkov, barv, lakov, orodij...
Poiščite naše trgovine
LJUBLJANA Verovakova 78 Vilharjeva 83 a
LAVBICA
VHHNIKA Ljubljanska 10
Od 88. maja naša ponudba ie popolnejša.
Prepričali se boste
v NOTOM DISKONTU Lesnine LOM
v LJubljani, na Koprski 92. Vnaprej dobrodošli.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav.
Pridem tudi na dom. Se priporočam!
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredsev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Kamnik (Ur. list RS, 5t. 24/91) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na svoji 47. seji dne 4. 6. 1991 sprejel
SKLEP
O RAZPISU NATEČAJA ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA V OBČINI KAMNIK
i.
Skupni znesek sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Kamnik znaša 2.400.000.00 din.
II.
Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
- nakup, urejanje in opremlajnje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov.
- nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
- nakup opreme.
- odpiranje novih delovnih mest.
III.
Za posojila lahko zaprosijo naslednji prosilci:
- samostojni obrtniki.
- podjetja v zasebni tn mešani lasti z do 50 zaposlenimi,
- občani, ki so prt pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Kamnik.
IV.
Posojila se dodeljujejo za 4 leta.
Obrestna mera znaša 70% revalorizacijske obrestne mere. ki velja za tovrstna posojila pri Stanovanjsko komunalni banki d. d.. Realne obresti se ne obračunavajo,
V.
Prošnjo za dodelitev posojila s prilogami prosilci oddajo pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kamnik v roku 15 dni po objavi razpisa v glasilu Kamniški občan.
VI.
Prošnja za dodelitev posojila mora vsebovati ime. priimek oziroma oznako imena - firme in naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije, predvideno število novo zaposlenih delavcev ter višino zaprošenega posojila.
K prošnji morajo prosilci priložiti še naslednje dokumente:
a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz, na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja:
b) potrdilo o plačulu vseh zapadlih davkov in prispevkov;
c) dokazila glede na namen posojila:
pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču.
- pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiško-knjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjemi najmanj za dobo vračanja posojila.
- pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun tn kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa Še pismeno garancijo izvajalca generalnega popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme.
- pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji inovacije.
- dokazilo o številu novozaposlenih;
č) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju pismeno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila;
e) doka2iloo kreditni sposobnosti prosilca, ki se praviloma pridobi pri občinski upravi za družbene prihodke oz, banki.
VII.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v osmih dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem.
VIII.
Posojila se plasirajo preko Stanovanjsko-komunalne banke d.d.. PE Kamnik, s katero bo Izvršni svet občine Kamnik sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
Predsednica IS MARIJA SITAR
TRGOVINA »MERY«
Kamnik, Kidričeva 14 Tel. 831-703
POLETJE SE BLIŽA!
Poleg velike izbire majic, trenirk, pižam, spodnjega perila, metrskega blaga... imamo na zalogi
VELIKO IZBIRO KOPALK RAZLIČNIH MODELOV IN VZORCEV
A včasih je krik tako tih, da tišina kriči.
In čas kot med nebom in zemljo tadrlan dih obstoji.
Niko Grafenauer
Z bolečino v srcih sporočamo, da smo v cvetu mladosti izgubili
Natašo Perko
učenko in sošolko 7. b razreda
Ohranili jo bomo v najlepšem spominu.
Učenci in delavci osnovne šole Frana Albrehta Kamnik
Ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
Ob smrti naše ljube mame. sestre, stare mame, prababice, tete in tašče
MARIJE ŽARGAJ
roj. Okom
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Najlepša hvala tudi stanovalki Doma upokojencev Kamnik Mariji Lavrič za lep poslovilni govor. Posebej toplo se zahvaljujemo osebju in zdravnikom Doma upokojencev Kamnik za dolgoletno skrb in nego naše mame, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter cerkvenim pevcem in pevcem bratov Pirnat za občuteno zapete pesmi.
Kamnik, Salem USA, Ljubljana Maj 1991
Žalujoči vsi njeni
Tiha misel zablestela, nad večernim krajem, duša odblestela Z zlatim je sijajem.
(S. Kosovel)
V SPOMIN
30. maja je minilo žalostno leto odkar te ni več med nami, draga mama in babi
TEREZIJA BROJAN
iz Šmarce
Iskrena hvala vsem, ki se jo spominjate in prižigate sveče na njen grob.
Mama, nikdar te ne bomo pozabili! Maj 1991 Vsi tvoji
Zamrl je tvoj smehljaj, ne vrne k nam se več nazaj, le v srcih naših ostal boš tak, vedrine poln, kot tvoj korak.
(L. Zalesnik)
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in starega ata
FRANCA VENGUSTA
iz Mekinj upok. oficirja JI. A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje. darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo častnemu vodu JLA, kamniški godbi, pevcem Solidarnosti in predstavniku ZZB NOV za ganljive besede ob slovesu. Enako se zahvaljujemo strežnemu osebju in stanovalcem Doma upokojencev Kamnik.
Maj 1991
Žalujoči vsi njegovi
Sem na svetu drobna bilka, rosna kaplja,
prah, ki s cveta dih ga stresa, ko kresnica sem svetilka.
(I. Gruden) ZAHVALA Ob smrti dragega moža in oqeJta$ % i
DOMINIKA POLJANSKA
iz Šmarce, Kamniška c. 58
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje, pomoč v težkih trenutkih in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku za obred in govorniku iz Stola za besede slovesa.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, ata, očka, brat, stric in tast
IVAN OREHOVEC
Lukčev ata iz Zg. Motnika 3.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, za maše ali namesto cvetja za cerkev. Hvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih, dr. Sedlaku in sestri Lojzki za lajšanje bolečin, gospodu župniku za pogrebni obred, govornikoma za besede slovesa in pevcem za zapete pesmi. Maj 1991
Žalujoči domači
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od tivljenja.
V 66. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, stara mama. sestra in teta
STANKA SELINŠEK
rojena Dolar Pot 27. julija 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Titana in Elektro Ljubljana za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje-in denarno pomoč ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej toplo se želimo zahvaliti sosedi g. Petrovčič. dr. Damjani Plešnar, govornikoma Francu Spruku in Antonu Modicu, pevcem in gospodu župniku. Hvala vsem. ki ste našo mamo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu.
Maj 1991
Žalujoči vsi njeni
Ljubil si polje, druiino in dom. prekmalu odzvonil ti vaški je zvon.
(S, Gregorčič)
V komaj 36. letu življenja nas je tragično zapustil naš dobri mož. ati. sin. brat. stric in zet
JANEZ SPRUK
iz Podstudenca 13 v Črni
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Ljubljanskega potniškega prometa - enota Kamnik, Utoka. Ete. Titana in OŠ Brdo pri Lukovici za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala pevcem Svobode Črna in Ljubljanskega potniškega prometa, govornikoma za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za lepo opravljeno zadnje slovo. Še enkrat hvala vsem. ki ste nam v težkih dneh nesebično pomagali, nam stali ob strani, nas tolažili in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Podstudenec. Bistričica. Kostanj. Lipa. maj 1991
Žalujoči: žena Stanka s hčerko Ivico in sinom Andrejem, mama Fanika, sestri Fanika in Jerica z družinama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož. sin, brat, nečak in stric
MILAN PIKL
iz Črne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu prižgali svečko v spomin.
Ljubljana, Črna, Duplica, Nova Štifta Junij 1991
Žalujoči: žena Sonja, mama Marička, brat Nande z družino ter strica Tone in Rudi z družinama
Pridite, predstavili vam bomo dejavnost, ki jo kot turistična agencija opravljamo že več kot četrt stoletja.
V prijetnem, živahnem vzdušju bomo skupaj pregledovali programe za izlete in počitnice.
In morda se boste prav ta dan odločili in se prijavili za počitnice ali eksotično potovanje.
PRIJETNO PRESENEČENJE
Vsi, ki ste se v letošnjem letu že prijavili za izlet ali počitnice in vsi, ki boste to storili do konca leta, boste sodelovali v žrebanju.
Tri osebe bomo na zadnji dan leta prijetno presenetili.
TURISTIČNO INFORMATIVNI BIRO
Sezona je pred vrati tudi za Kamnik, zato intenzivno pričenjamo tudi z dejavnostjo Turistično informativnega biroja, ki vam nudi vse turistične informacije o Kamniku.
Torej, ne pozabite, 22. junija se dobimo na Titovem trgu!
na policah
ob njih,
desno
bogastvo hrane in pijače za vsak okus
{SQFROjO/i
m.
v sodelovanju z naravo
PRIREDITVE OB STOLETNICI KAMNIČANA
Osrednja slovesnost IS* junija
Kamniška proga in z njo ves Kamnik praznujeta letos častitljivi jubilej - 100. letnico prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik. Za slovesno obeležitev tega jubileja je bil imenovan poseben odbor. Deloval je zelo intenzivno in opravil veliko pomembnih nalog.
OSREDNJA PRIREDITEV BO V SOBOTO, 15. JUNIJA 1991. OB 11. URI NA SPODNJI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V KAMNIKU (ob Kranjski cesti).
Ob tej priliki naj v začetku napovemo prihod JUBILEJNEGA MUZEJSKEGA VLAKA in POSEBNEGA TURISTIČNEGA MUZEJSKEGA VLAKA. Pripeljal bo še tretji vlak, če bo dovolj zanimanja.
V času od 14. 6. do 15. 6. bo pripravljena vrsta prireditev
Petek, 14. 6. 1991
ob 17.30 Promenadni koncert na Malograjskem hribu bo priredila Kamniška godba.
ob 19.00 uri Otvoritev razstave in promocija brošure Marjance Klobčar v razstavišču Veronike. Igral bo komorni orkester
ob 20.30 Koncert evergrinov revijskega orkestra Domžale-Kamnik »Vozi me vlak v daljave«
od 21.30 do 23.30 Ples ob glasbi revijskega orkestra na vrtu Kavarne Veronika.
Sobota, 15. 6. 1991
ob 10.30 Promenadni koncert na železniški postaji Kamnik. Igra Kamniška godba.
ob 10.40 Prihod Turističnega muzejskega vlaka na postajo Kamnik.
ob 11.00 uri Prihod jubilejnega Muzejskega vlaka na železniško postajo Kamnik.
ob 11.15 Pozdravni nagovor predsednika občinske skupščine Kamnik Maksa Lavrinca.
Slavnostni nagovor - gostje iz Republike.
ob 11.45 Odkritje spominske plošče na postaji Kamnik.
Položitev venca na Prašnikarjev grob v Mekinjah.
ob 12.00 uri Otvoritev posodobljene spodnje železniške postaje Kamnik.
ob 12.15 Povabilo gostom za ogled mestnih znamenitosti v sprevodu ali z vlakom.
V sprevodu bo sodeloval pihalni orkester FS Tine Rožanc in mažoretke.
od 15.00 ure do 16.00 ure Modna revija pri Korobaču.
ob 16.00 uri Povratek jubilejnega Muzejskega vlaka v Ljubljano.
od 15. ure do 18.30 Zabavna glasba pri Kavarni in na Titovem trgu. Igral bo orkester FS Tine Rožanc. Nastopile bodo tudi mažoretke.
ob 18.00 uri Povratek Turističnega muzejskega vlaka v Ljubljano.
od 18.00 ure do 20.30 Koncert zabavne glasbe na Titovem trgu. Igrala bo Kamniška godba.
od 20.00 ure do 23.00 ure Zabavno-plesna glasba v Kavarni na Titovem trgu.
od 20.00 ure do 21.30 Koncert v Frančiškanskem samostanu. Sodelovali bodo pevci Cantemusa in Loke iz Škofje Loke.
Odbor za proslavo pričakuje veliko število obiskovalcev. Najavljeni so že tudi sorodniki graditelja kamniške proge Prašnikarja z Dunaja.
Iz republiškega vrha pričakujejo pomembne goste, ki so že potrdili prihod. Pričakujejo tudi Milana Kučana, predsednika predsedstva republike Slovenije.
Odbor za proslavo tega 100-letnega jubileja prosi Kamničane, da okrasijo mesto in izobesijo zastave: slovenske in kamniške.
Vse občane Kamnika vabi odbor za proslavo, da se udeležijo vseh napovedanih prireditev, predvsem pa naj pridejo v soboto 15. junija ob 11. uri na osrednjo prireditev oziroma na sprejem muzejskih vlakov ob 10.40 in 11. uri.
Na slovesnostih bodo sodelovali predstavniki kamniških sindikalnih organizacij, društev in drugi s svojimi prapori.
Organizatorji prireditve so prepričani, da bo Kamnik dostojno proslavil, ne samo železničarski, ampak tudi svoj jubilej in bo sprejel vse goste, kot se za tak jubilej spodobi.
Prireditev ob 100-letnici kamniške proge in prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik bo tudi prispevek mesta ob bližnjem slovenskem svetovnem kongresu.
Vabljeni!
STANE SIMŠIČ
ANGLEŠKA POLETNA ŠOLA V LITTLE ENGLAND CLUBU - KONEC JUNUA!
Obvestilo
XXI. Srečanje aktivistov, borcev NOV Gorenjske in vseh, ki si želijo obujanja spominov na težke vendar slavne dni v II. svetovni vojni.
Srečanje bo v soboto, 22. junija 1991 na Poljanah nad Jesenicami ob 11. uri.
Udeleženci proslave, ki se bodo pripeljali z avtobusi in osebnimi avtomobili, naj se ravnajo po navodilih redarske službe in milice. Predvidoma bodo avtobusi parkirani na Blejski Dobravi, osebni avtomobili pa na Kočni. Do prireditvenega prostora je okrog 10 minut peš hoje. Iz Kamnika prevoz ne bo organiziran.
Pričakujemo čimvečjo udeležbo, s tem bomo namreč dostojno proslavili 50-letnico vstaje slovenskega naroda.
Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Vabljeni vsi, ki si želite srečanja pod geslom: »Srečanje po 50 letih!«.
Za OO ZZB NOV Kamnik JANEZ PREŽELI
jAj Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Pod-brežnik-Vukmir. Uredniški odbor: Janez Balantič, Tone Fti-čar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič, Bojan Traven, Janez Votek glavni in odgovorni urednik. Strokovna so-elavka Vera Mejač. Tehnični urednik Andrej Glavan. Lektor Drago Kuhar. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-311 ali n.c. 831-511, 831-504 in 831-266, 831-523, interna 29. Žiro račun: Prelest, d.o.o. Ljubljana 50102-601-3114 - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani v nakladi 10.000 izvodov.