K vprašaniu util-li!». izsUe. Dr. O. Kutznerjev 51anek v letošnjem »Popotniku« str. 115. bi moral zdramiti vse naše prosvetne in politične delavce. Poražena Nemčija sistematično dela za povzdigo svojega naroda na vseh poljih. Čeravno Nem51ja ne sme imeti stalne vojske, pa se vendar mrzlično in premišljeno pripravlja na revanžo. Materijelnih sredstev za vojsko res nimajo. toda duševno se pripravljajo. Nemška znanost in tehnika napreduje in v sluSaju potrebe bo sposobna, da v najkrajšem 5asu producira tudi materijalna sredstva za vojsko. Prepoved stalne voiske indirektno podpira razvoj Nem5ije na gospodarskem in prosvetnem polju, ker prištedi Nemčiji one rnilijone in milijarde. katere v drugih državah požre vsakoletni prora5un ministrstva vojske in mornarice. Tudi v vprašanju uSiteljske izobrazbe Nemčija prednjači ostalemu svetu. Principialna dolo5ba ustave o visokošolski izobrazbi u5iteljstva se polagoma realizira. Brez dvoma se bo s tem dvignil nivo osnovnih šol in s tem ob5a izobrazba širokih plasti nemškega naroda. Kljub temu pa se nikakor ne morem ogrevati za to, naj mi sledimo nemškemu vzgledu. Za bodočnost naj teoreti5ni znanstveniki in šolska uprava preštudirajo in rešijo vprašanje. ali je priporocljivo izročiti visoki šoli izobrazbo u5iteljstva osnovnih sol, ko vendar neprestano slišimo pritožbe. da visoka šola v metodiSnem in pedagoškem oziru nezadostno pripravlja u5iteljstvo srednjih šol! Za sedaj je visokošolska izobrazba u5iteljstva osnovnih šol v naši državi prazna iluzija. Naj govore suhe številke! Po statistiki, ki jo je iz »Učitelja« posnela »Jugoslavenska njiva«, je v naši državi 17.944 uSiteljev in učiteljic osnovnih šol. Češkoslovaška republika. ki ima menda 1 milijon prebivalcev ve5, je imeIa 1921. leta 37.000 u5iteljev osnovnih in skoro 8000 u5iteljev meščanskih šol. Od naših u5iteljev jih je menda nad 1500 nekvaliflciranih, kar so listi ifedavno poročali, da je na novi uradniški zakon prevedenih samo 16.385 u5iteljev. od teh v Sloveniji 2976. Ni treba primerjanja z drugimi državami. Če bi hoteli celo našo državo dvigniti vsaj na nivo Slovenije manjka nam 2 0.000 uSiteljev. Ako računamo, da nam treba vsako leto približno 1000 u5iteljev, da nadomestimo izgube v sedanjem stanju, potem bi morali vsako leto producirati nad 2000 novih učiteljev, da bi v 20 letih država imela razmeroma isto število u5iteljev, kakor jih ima Sloveniji sedaj. Kako naj naše visoke šole — in 5e bi tudi v Skoplju in v Subotici. pa eventuelno še v Sarajevu bila pedagoška fakulteta — producirajo vsako leto toliko število osnovnošolskih u5iteljev? In kakšna bi bila njihova izobrazba pri tej produkciji en masse?! Drugačna je stvar v Nem5iji. Dr. Kutzner poroča. da je Saksonska že ukinila uSiteljske seminarje in prenesla učiteljsko izobrazbo na obe visoki šoli v Leipzigu in Dresdenu. Tarn je to tudi mogoče. Število u5iteljstva je sedaj gotovo popolno in novih je treba le toliko. kolikor jih vsako leto odide v pokoj ali umrje. In to bosta zmagali dve dobro urejeni visoki šoli. V nasi državi bi se to dalo izvesti edino v Sloveniji. ako bi ljubljanska univerza bila urejena. Zalibog pa univerza nima prostorov niti za do- sedanje dijake. O učilih in zbirkah niti ne govorim. In ako bi se to tudi moglo izvesti v Sloveniji, je zelo verjetno. da bi absolventi te pedagoške fakultete odliajali — ne na osnovne šole. temve5 v druge pokrajine na srednje šole. ker imamo tudi pomanjkanje srednješolskih u5iteljev. Za najmanj 20 let je torej v naši državi visokošolska izobrazba učiteljstva osnovnih šol neizvršljiva. Pa5 pa je nujno potrebno. da ministrstvo prosvete izdela toSen prosvetni program, kje in koliko novih osnovnih šol se na.i osnuje vsako leto, koliko učiteljev je za to treba, kje in koliko učiteljišS se naj ustanovi. da bo mogoče uvesti splošno šolsko obveznost — recimo v 20 letih! To je v naši državi prva in najnujnejša prosvetna potreba. F. Vajda.