Maribor, dne 14. junija 1928.
Posamezna številka stane Din 1.50.
Izhaja vsak četrtek. Cena: Lefno Din 32"—, polletno Din 16'—, četrf-iefno Din 8-—, inozemstvo Din 64- -
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurban 113
Cena inseratom: cela •Iran Din 1400'—, pol strani Din 700"-, četrt strani Din 350'—. Mali oglasi beseda Din 1*-, stalnim popust
Iz slepe pokorščine do Radiča.
Nekdanja slovenska samostojna kmetska stranka se je popolnoma vdala Radičevi komandi. Pucelj je zlezel v Radičevo hrvatsko torbo, v kateri je cel izginil do zadnje konice svojega nosa. Tudi samostalna demokratska stranka se brezpogojno pokori Radičevemu vrhovnemu poveljstvu. Tako hočeta obe dve slovenski liberalni stranki: samostojna kmetska in samostalna demokratska stranka, Slovenijo popolnoma izdati na milost in nemilost hrvatski politiki Stjepana Radiča.
Kakšna je ta politika, o tem so si na jasnem vsi pametni ljudje na Hrvatskem. Radič je največja nesreča za hrvatski narod. Ta človek je omadeževal kulturni sloves hrvatskega naroda s svojim neprestanim nedo-sežno surovim in nesramnim zmerjanjem in psovanjem. Mož predolgega jezika je brez vsake sposobnosti za delo. Nikdar ni ničesar storil za gospodarsko dobrobit in duševni napredek hrvatskega ljudstva. Za takšno delo je dovršeno nesposoben. Ker nima nobenih koristnih del za hrvat sko ljudstvo, zato ga pita s praznimi besedami. Dobrika se mu na vsa usta ter pri tem zabavlja čez pokvarjeno gospodo, med katero pa sam spada, in kateri je vrhovni voditelj.
Z razbijanjem in kričanjem onemo-gočujejo delo v parlamentu.
Pod vrhovno komando takšnega človeka delajo slovenski Žerjavovci in Puceljevci politiko po Radičevem načinu: politiko kričanja, zmerjanja in razbijanja. V četrtek, zadnjega maja, so začeli: to je bil v beograds-kem parlamentu njihov dan. Kričali so, tulili, razbijali in treskali s klopnimi pokrovi, kakor da bi bili zdivjali. Obnašali so se tako, da bi pri bodočih volitvah mogli z najboljšimi priporočili kandidirati za culuka frski parlament. Vsi poslanci iz Srbije so izjavili, da kaj takega nikdar ni bilo v srbijanskem parlamentu. Morali so priti kulturni zastopniki tz Hrvatske in Slovenije ter prirediti prizore, nad katerimi se zgražajo vsi srbijanski krogi, zlasti še srbsko kmetsko ljudstvo.
Razbijajočim in divje kričečim Ra-dičevskim hrvatskim poslancem, katerim je v Radičevi odsotnosti ko-mandiral drugi vrhovni poveljnik Svetozar Pribičevič, so vztrajno ter
pridno pomagali slovenski samostoj neži in demokrati. Niso hoteli za-ostati za hrvatskimi seljaškimi poslanci, da se ne bi zamerili svojemu visokemu komandantu Radiču. Pucelj je s svojo roko treskal po klopi, da je kar odmevalo. Njegov »dobri prijatelj« Urek iz Posavja, ki navadno pride v parlament iz gotovih razlogov samo okoli prvega vsakega mesca, je zasluženost svoje poslani-ške plače hotel dokazati z orjaškim udarjanjem po klopi. Dr. Žerjav, ki je bolj nežnega zdravja, ni mogel tolike sile postaviti v boj s poslaniško svojo klopjo kakor Pucelj in Urek, zato je udarjal svojim paočem primerno. Več moči je mogel v to borbo s klopmi vložiti sokolski poslanec g. Pivko.
Slovensko ljudstvo naj sodi, ali je surovo kričanje, razgrajanje in razbijanje delo za ljudstvo, njegove pra vice in njegov gospodarski napredek. Slovensko ljudstvo bo to sodbo, katero je že storilo, slovesno in javno izreklo pri prihodnjih volitvah, pri katerih bo tem političnim razgra jačem in razbijačem zaprlo vrata v parlament.
Hujskajo na vojno z Italijo.
Slovenskim in hrvatskim Radi-čevcem pod Radič-Pribičevičevim vodstvom je politična strast in pohlep po ministrskih sedežih tako za meglila razum in razburila živce, da bi v svoji slepi strasti tvegali vse, tudi vojno z Italijo. Zato grdo in brezvestno izrabljajo manifestacije mladine proti Italiji, ki so nastale vsled fašistovskega izzivanja. Mladini dajejo ne samo potuho, marveč jo naravnost pozivajo na nepremišljene nastope, ki morajo naši državi samo škoditi. Znano je, da fašistov-ska Italija samo čaka prilike, da bi mogla udariti po naši državi, ako ne takoj z vojno, pa na mednarodnem političnem bojišču. Tožila nas je pri vseh velesilah na svetu radi Nettun-skih pogodb, ki jih je leta 1925 sklenila z Italijo Pašič-Pribičevičeva vlada, podpisala Pašič-Radičeva vlada, ki jih pa doslej naš parlament še ni potrdil. Jugoslavija ne drži besede, njej ni nič verovati: tako je Italija povsod v Evropi, zlasti v Parizu in Londonu, agitirala proti nam. Sedaj pa, ko je treba omenjene pogodbe potrditi v parlamentu, sta začela proti njim divjati Pribičevič in Ra-
dič: Pribičevič, pod kojega ministrovanjem so bile te pogodbe sklenjene, Radič, kojega ministri so te pogodbe podpisali. Sedaj pa divjajo in hujskajo, zapaljujejo ljudske strasti ter pošiljajo ne samo nacionalistično mladino, marveč tudi komuniste na ulico z glasnim krikom: »Vojna z Italijo!«
Radičevska politika pod vodstvom Radiča in Pribičeviča je tako brezvestna in tako protiljudska, da se ne more dovolj obsoditi. Radičevska gospoda, slovenska in hrvatska, se igra z življenjem ljudstva. Ta gospoda bo lepo doma ostala, slovenski in hrvatski kmet in delavec pa naj neseta svojo kožo na bojišče, naj v strelskih jarkih gladujeta in zmrzu-jeta, prelivata kri in dajeta življenje za politiko pokvarjene Radičevske gospode. Ni je bolj nesrečne in pogu-bonosne politike za slovensko ljudstvo, kakor je politika Radičevih političnih hlapcev.
»Haha, zdaj ga bomo pa tožili«, se je režal na vasi neki radičevec proti našim možem. »Korošca bomo tožili! Zdaj pa vas bo konec!«
In ljudje, ki niso vedeli, zakaj gre, so res obstali pod vplivom, da je naš voditelj dr. Korošec na zatožni klopi. Pa je kar tam na vasi povzel besedo naš znanec-gospodar in mu je odgovoril:
»Veš ti, kako je bilo, ko si mene tožil? Ti sam si bil obsojen! In tako se bo zgodilo tudi v tem slučaju. Radič in Pribičevič, ki tožita dr. Korošca, bosta konečno sama obsojena!«
»Pa zakaj gre? Razloži, razloži«, so vpraševali kmetje.
»Dobro«, je dejal gospodar, »prav na kratko se pomenimo in tako, kakor gre vsa stvar pred sodiščem.
Kdo toži? Tožita Radič in Pribičevič.
Koga tožita? Tožita dr. Korošca, našega voditelja.
Kaj je zagrešil? Dr. Korošec je pre povedal krvave demonstracije, on je prepovedal agitacijo med nerazsodno mladino, ki je šla potem na cesto in vpila: Vojsko hočemo!
Ali se to sploh da tožiti? Tožiti se da vse! Obdolžiti se da vse. Krivdo dokazati, to je pa nekaj drugega. Na ša vlada sama je izdala zakon o ministrski odgovornosti. Kdor je minister, naj tudi odgovarja za svoja de-
la, naj jih pred zastopniki naroda zagovarja, ti bodo pa potem spoznali, ali je kriv, ali ni kriv. Naša vlada sama, pravim, ki je tak zakon vpeljala, se ga bo tudi držala, in se ga ne boji. Najmanj pa dr. Korošec, in najmanj za to svoje delo, ko je z močno roko ustavil hujskanje na vojsko. Tedaj bi pač bil dr. Korošec kriv, če bi mirno pripustil, da se hujska na vojsko, da se pobijajo ljudje med seboj in da nemoteno napadajo s kamenjem policijo in orožništvo, ko ho če napraviti red, da se razbija tuje imetje itd.
Kdo zagovarja dr. Korošca? On ni najel nobenih advokatov, branil se bo sam, saj ve, da je obtožba le ena v dolgi vrsti različnih radičevskih in demokratskih lopovščin. Ali vkljub temu zagovarjajo njegov odločen na stop vsi trezno misleči krogi doma in na tujem. Vsi domači veliki listi, ki niso ravno plačani od Radiča ali Pribičeviča, povdarjajo, da je sreča za našo državo, da ima v tem tako perečem trenutku vodstvo vse notra nje politike dr. Korošec v rokah. Iz drugih držav pa prejema dr. Korošec priznanje, da je znal v usodnem trenutku vojne hujskače, demokratar-ske in radičevske kričače ukrotiti. Kajti če bi se to ne zgodilo, danes bi morda že bil jok po vsej Sloveniji, ker sam Mussolini je te dni dejal, da bi nastopilo »odkrito sovraštvo« — med nami in Italijo, to je vojna! To vedo po vsej Evropi. In ker vsa Evropa hoče mir, zato tudi vsa Evropa danes gleda na našega voditelja kot na moža, ki je s svojim odločnim nastopom preprečil zlo nove vojne, ki si je hotela ravno Slovenijo izbrati kot bojno polje!
Ali bo obsojen!
Obsojen? Kdo pa je sodnik v tej zadevi? Narod sam! V tej zadevi pa še posebno slovenski narod, katerega zastopa dr. Korošec v vladi. Slovenski narod v veliki večini ga sodi že dolgo vrsto let in ga ne obsodi, ampak mu zaupa vodstvo svoje usode. Mi vemo, da nas je dr. Korošec tako srečno izpeljal iz svetovne vojne, da nismo prišli v kako državo kot premagani, ampak kot svobodni člani nove narodne države, da je po nje govi zaslugi ime Slovencev prvokrat v naslovu svobodne države. Mi vemo, da je ravno on tisti, ki je s svojo železno voljo privedel državno politiko na tisto pot, da bomo Slovenci v Sloveniji samostojni gospodarji, mi vemo, da danes vso državo vodi k redu in pravici, zato ga slovenski narod ne obsoja, zato ga slovenski narod slavi, mu je hvaležen za njegovo delo, mu je zvest!«
»Tako je«, so pritrjevali možje in radičevec je prav storil, da jo je hitro popihal okrog vogla, ker so se že ozirali po njem.
»Možje«, je nadaljeval gospodar, »tega se pa moramo danes zavedati, da hočeta Radič in Pribičevič, da sodimo! Dobro, pa sodimo! Naša sodba se glasi: Radičevsko-demokratsko politiko obsodimo v naših krajih — na smrt! Z radičevskim »Kmetijskim
listom« in z demokratsko »Domovino« v peč! Z radičevskim in demokratskim agentom — nobenega posla! Kdor bi delal med nami za to voj-nohujskaško politiko, ga bomo javno razkrinkali in mu pokazali, da se ne bo senčil in košatil od truda naših rok, pa naj bo to trgovec ali gostilničar ali kdorkoli! Od uradnikov in državnih nastavljencev zahtevamo, da opuste to izdajalsko politiko! Kajti naj se zavedajo, da kdor danes pljuje na dr. Korošca, ko istočasno je kruh, ki mu ga on daje v našem imenu, tega kruha ni vreden!«
In znova so mu pritrdili vsi navzoči. Pa tudi storili so tako! Ta dan ni šel niti eden k radičevskemu gostilničarju, ki je to nedeljo sam jedel radičevski golaž. Zastonj je liberalni trgovec klical ženkice na lepe židane rute. Niso šle, ker so videle, da je on prodajal liberalne časopise, ki tako hujskajo zoper dr. Korošca in zagovarjajo vojne hujskače.
Možje so se zbrali v prostorih svojega somišljenika in tam so pretehtali vse okolice, kje bi bil še kak nasproten list, zagovornik vojnih hujs-kačev, da ga pošljejo — v ogenj, na njegovo mesto pa postavijo stražarja miru in naš list »Slovenskega Gospodarja«.
V NAŠI DRŽAVI.
Razbijanje v narodni skupščini.
Kričanje opozicijskih listov so prenesli Radičevi in Pribičevičevi pristaši tudi v narodno skupščino, kjer hočejo vsako delo preprečiti. Kričanja in razburjanja je bilo toliko, da se seja ni mogla vršiti in je večina sklenila, da se osem najhujših kriča-čev izključi od treh sej. To je seveda opozicijo še bolj razkačilo in kaznovani so izjavili, da se udajo le samo sili in ne gredo iz skupščine.
Uporne poslance so znosili iz nar. skupščine! Vseh deset let obstoja na še države še ni bilo slučaja, da bi mo rala skupščinska straža posredovati. Zgodilo pa se je preteklo soboto. Oni izključeni poslanci niso hoteli iz narodne skupščine, kakor je bil sklep večine. Uprli so se zakonu, ker sklep večine narodne skupščine je zakon. Zato je predsednik skupščine dr. Peric pozval stražo, ki je izključene pozvala, da naj odidejo. Ker pa niso ho teli, jih je straža pograbila in — odnesla iz dvorane. Ali so jih kričači pri tem dobili tudi — s pendrekom, ne povedo!
Nov poslovnik za narodno skupščino. Ker opozicija namenoma izrablja sedanji poslovnik in ovira delo, je večina sklenila, da se poslovnik izpremeni tako, da bo že vnaprej pre prečil tako surovinsko obnašanje, kakor ga imajo poslanci sedanje opo žicije.
Radikalna stranka enotna! Nasprotniki sedanje vlade so zelo upali,
da se bo posrečilo razcepiti radikalno stranko. Toliko časa so podpihovali, da so nezadovoljneži res iznesli neke pritožbe v javnost. Vukičevič se ni ustrašil. Stopil je pred klub. Ta mu je dal zaupnico, le eden sam je glasoval proti. Kaj pa to pomeni pri sto poslancih, lahko vsak sam izračuna!
Vladine stranke so složne. Ker se
ni posrečilo, radikalov samih razdvo jiti, so začeli sedaj po opozicijskih li stih pisariti, da se na tihem borita med seboj Vukičevič in Marinkovič. Dejstvo pa je, da so sedanje vladne stranke složne in pojdejo preko vse opozicije dalje, da izvršijo delo.
Jesenske počitnice v šolah na kme tih. SLS je dosegla, da se je izpolnila želja naših kmetskih slojev, da bodo na ljudskih šolah že prihodnjo jesen počitnice in se šola začne še le dne 1. oktobra.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Velesile za Jugoslavijo. Poročila iz Londona pravijo, da so novo posojilo Jugoslaviji prevzele Anglija, Francija, Amerika in na pritisk teh treh držav — tudi Italija. Prve tri države so hotele na ta način Italijo prisiliti k miru, da ne bo sama uničevala svo jega dela, svojega premoženja. Poleg tega posojila pa se vse štiri države zavežejo, da ščitijo sedanji obseg naše države, kar je zopet dobro, da bo potem mir v Dalmaciji in na madžarski meji.
Čehi z Jugoslavijo. Češka se vedno bolj navezuje na Jugoslavijo. Sedaj se vrše pogajanja za odpravo potnih listov med Jugoslavijo in Češko.
Sporazum z Grško. Naš poslanik v Atenah, v glavnem mestu Grške, je začel z grškim zunanjim ministrom pogajanja za popolen sporazum. Grška ima namreč težke notranjepolitične boje, zato si želi miru s sosedi.
Revolucijska zarota na Portugalskem. Policija v Lisabonu je odkrila revolucijsko zaroto, ki je bila že precej pripravljena. Zarotnike, do 3000, so pozaprli.
Gredo naši v Nemčiji v vlado? Naših somišljenikov je v Nemčiji na milijone. Njihova stranka se naziva centrum, to je: središče. Ni pa še odločeno, ali pridejo v vlado ali ne.
Kdo bo predsednik Združenih držav Severne Amerike? Vsakokratni predsednik Združenih držav Severne Amerike je pravzaprav žrtev, ki jo dotični vzame nase za svojo stran ko in si po preteku poslovne dobe želi miru. Dosedanji predsednik Coo lidge je ponovno odklonil izvolitev.
Madžarska od Društva narodov — kregana zaradi onega škandala, ko je vozila orožje pod tujim imenom iz Italije.
Na Kitajskem konec vojske. Vodja severne armade Čang-so-lin je bil v vlaku napaden in smrtno ranjen. Ju žna armada si je osvojila glavno mesto Peking.
Dosegli smo jesenske šolske počitnice.
Beograd. 10. jun.
Veselo vest poročamo našemu vrlemu kmetskemu ljudstvu: Letos se vpeljejo zopet jesenske šolske počitnice za osnovne šole na kmetih v ma rfbarski oblasti. Samo v Prekmurju ostanejo poletne počitnice, ker ljudstvo tam to zahteva.
Dne 8. junija je minister Grol podpisal spis, ki določa preložitev šolskih počitnic na jesen. Ker bodo samo stojni demokrati gotovo zopet lagali o tej stvari, hočem na kratko opisati, kako je prišlo do jesenskih počitnic.
Pribičevič in Radič nosita krivda da so se po vojski uvedle poletne počitnice na ljubo liberalnemu učitelj-fctvu. Pribičevič je kot minister pro-svete (za šolo) odpravil jesenske počitnice na zahtevo organizacije liberalnih učiteljev, a Radič kot poznejši minister ni hotel ugoditi naši zahtevi, dasiravno zahteva jesenske počitnice celokupno kmetsko in vini-čarsko prebivalstvo na Slov. Štajer-ju. Tako Pribičevič in Radič upoštevata želje kmeta in viničarja!
Poslanci Slovenske ljudske stranke smo nedavno imeli posvetovanje glede te zadeve in smo naprosili poslanca g. Ivana Vesenjaka, da sestavi vlogo na ministra. To vlogo smo podpisali vsi poslanci Jugoslovanskega kluba in podprli so jo tudi prijatelji iz radikalnega kluba. Veliki župan dr. Schaubach in prosvetni načelnik dr. Kotnik sta našo prošnjo tudi toplo priporočila. Povdariti moram resnici na ljubo, da je sedaj tudi velika večina učiteljev bila že jesenske počitnice.
Slovenska ljudska stranka je od časa, ko je Pribičevič odpravil jesenske počitnice, vedho zahtevala, da se da stara pravica ljudstvu na deželi nazaj. Naš trud ni bil zaman. Tega uspeha bo gotovo vso prebivalstvo veselo. Šolski otroci bodo letos lahko pomagali staršem pri pobiranju sadja in grozdja, a viničarski in delavski otroci si bodo pri paši zaslužili vsaj skromno oblekco za zi-mo>
Tako se polagoma popravljajo kri vice, ki so nam jih prizadjali samostojni demokrati in Radičevci, ko so bili na vladi.
Franjo Žebot, nar. poslanec.
Solnce naših duš.
V naravi vidimo, kako vsako živo bitje išče solnca, hrepeni k solncu, ker je pač solnce življenje za našo zemljo. V mescu, ko se približa solnce najbolj našim krajem, ko pod njegovimi žarki vse bujno raste in cvete, ko se nastavljajo prisadovi, v tem mescu se nam bliža tudi naše duhovno solnce, nas vabi k sebi solnce na ših duš — presveto Srce Jezusovo. Pred vsem bi nas praznik Srca Jezusovega, ko se spominjamo vse neizmerne ljubezni tega Srca, ko gledamo božje Srce kot neusahljiv vir dobrot in milosti, navdušil, da se oklenemo Srca Gospodovega. Zadnja leta se širi pri nas posebno eden način češčenja Srca Jezusovega, namreč posvetitev družin najsvetejšemu Srcu. Veliko naših družin je že posvečenih presv. Srcu. Daj Bog, da bi jih bilo še ve£, da bi bile vse naše družine! Zakaj?
Če hoče imeti Srce Jezusovo v naših družinah svoj prestol, kaj pač ho če drugega, kakor v naših družinah izpolniti svoje vabilo in obljubo: Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi in jaz vas bom poživil! — In kako so potrebne naše družine, da živi v njih Kristus in jih poživlja! Ali ni danes življenje v naših družinah tako obteženo? Le malo je danes med nami družin, ki bi jih ne težile težke današnje življenjske razmere. Res je, da je volja božja, da si skuša človek tukaj na zemlji pomagati sam. Res je pa tudi, da človek kljub svojemu prizadevanju, da človek kljub raznim iznajdbam, kljub vsem stro-
jem še ni neomejen gospodar narave, da mora še tolikokrat spoznati, da potrebuje še vedno pOnioS oriega, ki mu mora biti pokorna vsa narava. Častilcem Srca Jezusovega pa je zagotovljena ta višja pomoč v časnih zadevah, če skrbijo za nje prav in po volji božji. Apostolom, ki so se trudili vso noč, je Kristus zgodaj zjutraj naklonil obilni ribji lov in častilcem svojega Srca je obljubil: Jaz jim hočem dati obilni blagoslov pri vseh nji hovih podjetjih. — Ali ne teži staršev posebno v naših časih velika naloga, da prav vzgajajo svoje otroke, ali jim ne prizadene ta dolžnost veliko skrbi, da, veliko žalosti? Kako hoče olajšati Srce Jezusovo tem od te velike skrbi obteženim dušam očetov in mater, ko je dalo po svoji služabnici sv. Marjeti Alakok obljubo, da hoče podeliti svojim častilcem vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu. — Kako smo vsi obteženi od raznih svojih slabosti, napak in morebiti celo strasti! Kolikokrat obte-žujejo te od napak in slabosti obtežene duše naše družinsko življenje! Srce Jezusovo nam hoče olajšati tudi to žalostno težo, nam hoče tako pomagati, da bi tudi mi skusili, da je njegov jarem sladek in njegovo breme lahko.
Svoj prestol pa hoče Srce Jezusovo imeti v naših družinah tudi zato, ker hoče dati našim družinam svojega duha. Kako bogastvo je ta duh Kristusov! Zakaj? Kaj nam daje? Kristus je rekel: Učite se od mene . . . in bote našli mir svojim dušam! — Da, koliko nemira, nezadovoljnosti, nesreče je danes v naših dušah, v na ših družinah, na svetu. To pa radi tega, ker imamo tako malo duha Kri stusovega. Le poglej malo v naše dru žine! Ko bi v razmerju med možem
in ženo živel Kristusov duh, duh potrpežljivosti in prizanašanja, duh medsebojnega posvečavanja, ktt bi starši vzgajali otroke v duhu Kriftii-sovem, ko bi otroci bili napram staršem takega duha, kakor je bil Kristus napram Mariji in Jožefu, ko bi gospodarji proti poslom postopali v duhu Kristusovem, ko bi posli služili v duhu Kristusovem, ali bi ne bilo tako lepo, tako svetlo, tako .prijettio po naših domovih, po naših družinah? In ko bi mi vse svoje življenje gledali in tehtali po Srcu Jezusovem, po tistem mišljenju, ki ga uči Srce Jezusovo, ko bi se vprašali, kakd ae to in ono v našem življenju ujema s Srcem Jezusovim, kako se ž njim u-jemajo naše misli, naše govorjenje, naše ravnanje tako od jutra do večera, ali bi se naše življenje ne dvignilo, aii bi ne bilo na svetu mnogo lepše? Veliko bogastvo, velika sreča je duh Kristusov. Tega duha pa gotovo imajo v družinah, v katerih p\ av ¿a« stijo Srce Jezusovo. V tistih družinah ne stoji podoba Srca Jezusovega samo mrtva za okrasek, samo za parado, temveč veje od rije živi duh Kri-btusov, ker vsi gledajo na to podobo in skušajo biti z duhom Kristusovim eno. Tam ne prosijo Srca Jezusovega pomoči samo v časnih zadevah, temveč prosijo veliko bolj njegovega duha. V takih družinah molitev: »Srce Jezusovo, vpodobi naša srca po švb-jem Srcu« niso samo prazne besede, temveč iskrena želja in vsak dan resno prizadevanje. Vse to pa prinaša v družino srečo in mir, tako se izpolnjujejo besede Kristusove: Učite se od mene ... in bote našli pokoj svo jim dušam!
Kliče nas k sebi Srce Jezusovo, kliče nas zato, ker hoče razliti nad nas svoje zaklade dobrot in milosti, kliče nas zato, ker nam hoče lajšati naše težko življenje, kliče nas zato, ker nam hoče dati svojega duha, ki naj posveti in dvigne in osreči naše življenje. Poslušajmo ta klic božjega Srca, postanimo pravi častilci Srca Jezusovega, častilci, ki to Srce ljubijo, ki to Srce posnemajo! Če bomo postali to, bo Srce Jezusovo tudi za nas vstajenje in življenje!
• j
Kratek življenjepis me-hikanskega predsednika Calles-a.
(Dalje in konec.)
Kmalu pa je postala sreča Calles-u zopet mila. Med novimi oblastniki jo mu postal zelo naklonjen general Ob regon, ki ga je imenoval predsednikom pokrajine Sonora. Za deželo se je začel grozen čas. Calles je zaple-njeval brez vsega dovoljenja premoženje pristašev nasprotnih strank, umori njegovih nasprotnikov so bili na dnevnem redu. Hodil je ropat io morit celo čez mejo. Tako so vdrle njegove tolpe dne 14. decembra 1918 v ameriški kraj Douglas, kjer so vje-le nekatere Mehikance, ki so zbežali tja pred Callesovimi grozovitostmi
Med temi je bil tudi Huerta, ki je bil pred nekaj časa Callesu — rešil življenje! Naslednjo noč so vse obesili, in Calles je gledal z zlobnim veseljem med nesrečnimi žrtvami tudi svojega dobrotnika in rešitelja Huerta, ki je moral umreti, ker je vedel za nekatere grehe Callesove. Nato so se živinski morilci podali k pojedini, ki je trajala šest ur in ki se je spominjajo prebivalci v Agui še danes z grozo. Da bi imel vedno na razpolago ljudi, ki bi bili sposobni za njegove načrte, je vzel v svoje tolpe tudi ruske boljševike najslabše vrste, in razne zločince, ki so pribežali radi svojih hudodelstev iz Združenih držav. Med tem časom se je oskrbel Calles tudi gmotno. Pridobil si je us-njarno, vredno pol milijona dolarjev ali 28 milijonov dinarjev, postal je glavni-udeleženec pri veliki banki v Sonori, pridobil si je ogromna posestva ter celo en rudnik in je ustanovil veliko petrolejsko družbo.
Ko so potekla leta Obregonovega predsedništva mehikanske republike, si je Obregon določil za naslednika Callesa. Značilno je, kako se je ta volitev izvršila. Na dan volitev so prišli poslanci, ki so bili Obregonovi in Callesovi pristaši, na vse zgodaj v kongresno hišo, ki so jo čuvali vojaki. Poslanci, ki so prišli pozneje, niso mogli več v glasovalnico in tako je bil Calles izvoljen mehikanskim predsednikom dne 6. junija 1924. — Kot predsednik je ostal zvest sebi in je nadaljeval s svojimi nasilnostmi, pod katerimi morajo, kakor znano, trpeti največ katoličani. Calles hoče svoje ravnanje opravičevati sicer s tem, da pravi, da hoče kaznovati katoličane radi političnih prestopkov, ki so jih zakrivili. A da ni to glavno in da gre njegov boj proti veri sami, najbolj kažejo njegove besede, ki jih je ob neki priliki spregovoril: Trikrat sem se že bojeval proti Kristusu!
Oblastna zadruga za kmet. kredit
se je ustanovila v Zagrebu za vse hrvaške oblasti ter za obe slovenski oblasti. Ustanovitvi so prisostvovali za stopniki hrvaških zadružnih organizacij in voditelji Radičeve stranke. Ta nova zadružna centrala je nepotrebna, ker obstoje na Hrvaškem 4 in v Sloveniji 3 zadružne centrale, katere lahko zadoste vsem potrebam in uživajo že zaupanje najširših slojev ljudstva.
Salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani ima obrtno šolo s stro-kovflimi oddelki za čevljarstvo, kro-jaštvo in mizarstvo s strugarstvom. Šola ima pravico javnosti. Pouk traja štiri leta. Gojenci imajo v zavodu vso oskrbo in se poučujejo poleg drugih predmetov tudi v strokovnem risanju in knjigovodstvu. Šolsko leto traja od 1. avgusta do 29. junija. Spre jemajo se le zdravi dečki, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šo-
lo in so vsaj 14 let stari. — Istotam je tudi konvikt za dijake nižjih razredov, ki obiskujejo državno gimnazijo. Za sprejem se je obrniti na vodstvo salezijanskega zavoda.
Kap ga je zadela. V pondeljek, dne 4. junija, je delala pri tvrdki Woge-rer v Lajtersbergu pri Mariboru sku pina kaznjencev, v kateri je bil tudi 541etni Ferdinand Lang. Ta kaznjenec je imel odslužiti samo še nekaj tednov do zaželjene svobode. Med de lom je nesrečnika zadela kap in je pri priči izdihnil. Poklicana rešila postaja mu ni mogla pomagati in ga je mrtvaški voz odpeljal.
V mladosti prostovoljno v smrt. Iz neznanega vzroka se je vrgel v Št. Juriju ob južni žel. pod vlak komaj 201etni Srečko Šmid. Stroj je mladostnega samomorilca popolnoma raz-mesaril.
Teleta povzročila avtomobilsko ne srečo. Dne 6. junija zgodaj zjutraj je zgorel veliki tovorni avtomobil mesarja Nikole Marcjaša iz Dolnje Dobrave, ki je vozil živa teleta v Maribor. Nesreča je nastala radi tega, da je bil na avtomobilu sod bencina, ka terega so teleta prevrgla. Vozeč se iz Obreža proti Ormožu, je bil avtomobil naenkrat ves v plamenu in v trenutku je zgorel popolnoma. Nekaj telet je zgorelo, ostala so bila močno opečena in so jih morali v Središču zaklati. Šofer in spremljevalec sta dobila težke opekline. Avtomobil, od katerega je ostalo samo železno ogro dje, ni bil zavarovan in znaša škoda do 100.000 Din.
Strašna toča v Slovenski Krajini. Pretekli torek je zadela gornji del Slovenske Krajine velikanska nesreča. Proti večeru so se začeli zbirati ob avstrijski strani črni oblaki. Prav kmalu je zadivjal silen vihar, ki je odkrival poslopja in lomil ter podiral drevesa. Med viharjem se je vsu-la toča, kakršne že dolga leta ni bilo V kratkem času je uničila žitna polja, v zemljo je zbila mladi krompir, koruzo, opustošila vrtove in vinogra de. Najbolj je trpela cankovska fara, kjer letos sploh ne bo žetve. Zelo so prizadete tudi sosedne vasi. Na lice mesta se je takoj peljala iz Maribora komisija, ki je precenila povzročeno škodo. Nesreča je za ubogo ljudstvo, ki je že lani imelo slabo letino, velikanska in vprašanje prehrane mnogim vzbuja strah.
Tatvina v župnišču. Župnišče v Dobrovniku (Slovenska Krajina) je imelo nepoklicanega nočnega gosta, ki si je natovoril eno kračo, velik kos slanine, kruha, dve srebrni žlici in se je na tihem poslovil.
Dve novi hranilnici v Slov. Krajini
Začetkom junija je začela v Murski Soboti poslovati občinska hranilnica in nova hranilnica se je ustanovila tudi v Puconcih pri M. Soboti.
Vojne žrtve kozjanskega okraja.
Vojne žrtve, vojni invalidi, se obveščajo, da se v nedeljo, dne 24. junija, ob pol devetih dopoldne vrši v Kozjem v dvorani restavracije Podlinšek občni zbor bivše invalidske podruž-
nice. Na tem občnem zboru se ustanovi krajevni odbor, ki naj obstoja v smislu tozadevnega invalidskega zakona. Ker je obstoj krajevnega odbora zelo važen, zlasti radi odpravnin invalidom, vsled tega se invalidi in vojne žrtve pozivajo, da se istega v obilnem številu udeležijo. Na občnem zboru poroča delegat centrale iz Ljubljane.
56 let v ječi. V kaznilnici v Strau-bingu na Bavarskem je med kaznjen ci neki Ivan Jurij Ottinger, ki je zaprt že celih 56 let. Leta 1872 je prišel v kaznilnico, ker je imel odsedeti 14 let ječe radi tatvine. Ko je imel za seboj že 13 let kazni in bi bil kmalu zopet svoboden, je zadavil v prepiru leta 1885 enega sokaznjenca. Po zločinu je hotel pobegniti skozi okno, a so ga prijeli in obsodili na smrt, pozneje so ga pa pomilostili na dosmrtno ječo. Ottinger je danes star 90 let, je že slab ter onemogel. Zaporom se je tako privadil, da sploh ne mara več iz kaznilnice.
Veliki viharji na Japonskem. Po vsej Japonski so močni viharji v zadnjih dneh napravili veliko škodo. Na severnem Japonskem je strela udarila v skupino 16 vojakov, ki so bili na vaji. V Kokošini je voda poplavila 800 hiš. Več hiš je porušenih, med njimi policijski in poštni urad. Pri Sahalinu se je razbila manjša ladja.
Uničenje strupenih plinov. Smo že poročali o veliki eksploziji strupenih plinov v Hamburgu. Eksplozija je zahtevala veliko človeških žrtev, ker so ti smrtonosni plini prodrli celo v kleti. Nemci delajo na to, da bodo odvrnili nadaljnje eksplozije in odstranili nevarnost zastrupljenja s plini. Ostale zaloge fosgena (tako se imenuje oni plin) bodo pogreznili v morje. 3000 steklenic bodo naložili na ladjo vlačilko in jih odpeljali iz luke. Na odprtem morju jih bodo naložili na parnik. Iz dveh velikih tankov (skladišče za plin), ki sta še polna, bodo izpraznili fosgen v 300 liter-skih steklenic na zračni pritisk in jih prepeljali na isti parnik. Parnik bo plul potem daleč ven na Severno morje in tam smrtonosne steklenice pogreznil na dno morja. Bojazen, da bi se mogel strup potem po ribah zopet zanesti med ljudi, je neopravičena; kajti razkrojevalne snovi — solne kisline in ogljikove kisline — se bodo nahajale v tako malenkostnih količinah, da na zastrupitev ni misliti. Za uničenje fosgena je dala vojska na razpolago 100 pijonirjev.
Vremenska nesreča v Prekmurju. Dne 5. junija je obiskala prekmurske občine Grlinci in Cankova grozna vremenska nesreča. Popoldne omenjenega dne je začel divjati vihar, ki je prinesel seboj kot orehi debelo točo. Toča je uničila vse poljske pridel ke. Najbolj prizadeta je župnija Can kova, kjer ne bo niti zrna žetve. Zares strašen je pogled na poprej tako bogato obetajoče polje! Nič ni čudnega, če so kmetje glasno jokali po polju, ko so gledali uničen ves svoj up in jim je grozna skrb legla na srce . . .
Jubilejno romanje na Brezje!
Ker letos obhajamo 700 letnico ustanovitve naše škofije, se bomo šli za vse dobrote, kar jih je naš narod tekom tega časa prejel od Boga po rokah Marijinih zahvalit na Brezje, izvoljen kraj Marijin med nami. V ta namen priredi Prosvetna zveza v Mariboru jubilejno romanje na Brezje koncem meseca julija. Prečastite župne urade prosimo, da bi nam šli v tem oziru na roko. Zato je Prosvetna zveza te dni na nje razposlala priglasilne pole. Spored in vse ostalo priobčimo prihodnjič.
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Vse je proti vojski! Amerikanci, Angleži, Nemci in drugi veliki narodi se posvetujejo, kako bi se za stalno preprečila krvava vojska. Samo Radičevci in samostojni demokrati bi bili radi izzvali novo vojsko z Italijo! V zadnjem »Gospodarju« smo to zadevo natančno pojasnili. Kljub temu pa še samostalni demokrati in Radičevci naprej šuntajo in delajo zgago! Ljudje božji! Spametujte se vendar! Daleč proč od teh strank, ki bi zopet rade povzročile nepotrebno vojno! Čudimo se sploh, kako še more v Sloveniji in na Hrvatskem kdo držati s temi ničvrednimi strankami! Prosimo Boga za ljubi mir, de-lujmo pa tudi sami za mir med narodi! —t.
Krasna Telova procesija v Beogradu. Ne opisujemo procesij po posameznih župnijah, ali procesijo na lepo nedeljo (dne 10. junija) v Beogradu pa moramo malo opisati, da bodo naši katoličani videli, kako celo v »brezverskem« Beogradu čislajo prireditve katoličanov. Katoliška cerkev v Beogradu se nahaja v Kronski ulici blizu kraljevega dvora. Prejšnjo malo katoliško (avstrijsko) kapelo so lansko leto beograjski kato- i ličani s prostovoljnimi darovi povečali tako, da ima v njej prostora par sto vernikov. Cerkev je posvečena »Kristusu Kralju«. Telove procesije so v Beogradu vedno izvanredno sijajne. Tudi letošnja je bila mična. Vodil jo je nadškof beograjski Rodič v spremstvu papeževega nuncija g. Pelegrinettija in beograjske duhovščine. Na čelu procesije so korakala katoliška društva, ki jih je že hvala Bogu precej v Beogradu. Tudi Orli in Orlice iz Beograda in iz sosednjega Zemuna so se udeležili procesije. Nadalje so bili v sprevodu: pevski zbori, katoliško dijaštvo, katoliški mojstri, pomočniki, delavci, uradniki, šolski otroci, a za baldahinom je korakal zastopnik kraljevskega dvo ra, zastopniki vlade, naši narodni po slanci in več tisoč katoličanov vseh narodov in jezikov. Videl in slišal si tukaj Slovence, Hrvate, Nemce, Mad žare, Angleže, Francoze, Italijane, Bolgare, Čehe, Poljake in mnoge dru ge narode. Beograjčanom se je prav posebno dopadlo, ko so se na ulicah pojavili Orli, Orlice in belo oblečena dekleta z zastavicami. In nič se ni Beograd, to veliko svetovno mesto, sramoval katoliške procesije! Na tisoče in tisoče občinstva je spremlja-
lo našo procesijo, ali ljudske množice so se zadržale pošteno, ljudje so spoštljivo poklekali pred Najsvetejšim, če tudi niso naše vere. Naj se le skrijejo v Sloveniji vsi tisti »rdeči« in »demokratski« fantalini, ki n. pr. v Mariboru s klobukom na glavi in cigareto v ustih posmehljivo spremljajo naše procesije in se še celo norčujejo iz naših lepih cerkveno-vers-kih slovesnosti! Celo najbolj veri na sprotni listi v Beogradu priobčijo vsako leto spored katoliške telovske procesije in celo pozivajo občinstvo na udeležbo. Socijalistična »Volks-štimca« z »Jutrom« vred pa zna samo smešiti krasne katoliške manifestacije. Prav zanimivo je tudi dejstvo, da se udeležijo v Beogradu katoliške procesije mnogi Slovenci, ki se sicer prištevajo med »liberalce«, ali tukaj v velikem mestu, ki je oddalje no od slovenske domovine okoli 600 km, jim je pa vendar le katoliška pri reditev nekaj domačega. Spominja jih tako nežno na one zlate čase, ko so še kot nepokvarjeni sinovi ali hčer ke slovenskega naroda z očetom ali materjo se v domači župniji udeleževali verskih slovesnosti. Milo se mi je storilo, ko sem to opazoval. Je pač res: katoliška Cerkev je tako ozko zvezana z našim slovenskim narodom, da takoj, ko naš narod ne bo več zvesto udan katoliški veri, to je veri naših pradedov, slovenskega na roda ni in ne bo več! Gospod urednik! Ne zamerite mi, da sem Vam to napisal, ali smatral sem za potrebno, da s tem spodbudim naše rojake. — F. Ž.
Poroka. V lepo okrašeni kapelici mariborskega gradu se je izvršila dne 5. junija -t. 1. rez. ing. kap. I. ki. Alfonza Stergarja, sedanjega prokurista tvrdke M. Berdajs, z gospodično Mofaldo, hčerko mestnega stavbenika Ubalda Nassimbeni. Da bi bilo srečno!
Zopet požar v Prepolah. Še ni tega dolgo, ko je malodane popolnoma u-pepelil veliko vas Prepolje na Dravskem polju požar. Zadnjo nedeljo ob štirih popoldne je začelo goreti iz doslej neznanega vzroka pri posestniku Šibilu. Radi močnega vetra se je razširil požar z bliskovito naglico na poslopja posestnika Žunkoviča in od tamkaj na gospodarsko poslopje posestnika Peska. V kratkem času je uničil požar 10 poslopij in so imenovani posestniki ob vse imetje, ker so bili zavarovani le za malenkost. Na pomoč je prihitelo več pož. bramb, ki pa niso mogle delovati, ker ni bilo
vode in so se lahko poslužili pri gašenju edino le gnojnice. Ogromna škoda še ni precenjena. Splošno sumijo, da je podtaknila požar zlobna roka.
Gozdni požar. V nedeljo ob četrt na 11. uro v noči je začel goreti gozd veleposestnika Drago Kobija na Pohorju nad Bistrico pri Limbušu. Zgo relo je 25 oralov gozda in požar je razsajal štiri ure. Vzrok požara je še nepojasnjen.
Odkritje spominske plošče umrlemu gospodu Simonu Cvahteju v Mali Nedelji pri Ljutomeru. V Mali Nedelji pri Ljutomeru je svoječasno dolga desetletja učiteljeval in vzgajal narod v šoli in izven šole sedaj že osmo leto pokojni šolski ravnatelj g. Simon Cvahte. Iz vrst učencev blagega pokojnika je izšla misel, da se plemenitemu vzgojitelju v znak traj ne hvaležnosti postavi skromen spomenik v obliki spominske plošče na malonedeljski šoli. Pripravljalni odbor je izvršil vse priprave za odkritje spominske plošče, ki se bo vršilo dne 5. avgusta t. 1. Zjutraj ob pol 9. uri bo na tamošnjem pokopališču poklo nitev pokojnemu, ob pol 10. uri spominska maša v tamošnji župni cerkvi, ki jo bo služil tamošnji rojak in Cvahtejev učenec č. g. duhovni sve-' tovalec Franc Špindler, po maši od-; kritje plošče ob sodelovanju domače godbe in pevskega zbora, ob 12. uri skupno kosilo v Društvenem domu, popoldne ob treh pa otroška prireditev v Društvenem domu, pri kateri bode okrog 30 najrevnejših otrok ta-mošnje župnije obdarjenih z obleko in obutvo za zimo.
Smrtna kosa. V pondeljek, dne 11. junija, smo pokopali pravo mučeni-co gospo Irmo Gosnik, mlinarsko po sestnico v Pobrežjah pri Prihovi. Je bila težko bolana celih 12 let in štiri leta je ležala priklenjena na postelj, in dve leti ni mogla nič govoriti s svojim možem in ne s svojimi peterimi otroci. Naj mirno počiva, jc vsaj enkrat rešena hudega trpljenja!
Velika kolesarska dirka se vrši v nedeljo, dne 17. junija, v Ljutomeru. V slučaju slabega vremena dne 24. t. m. Zbirališče, odhod in prihod gostilna Štiblar. Začetek ob enih popoldne. Bogata darila za vse dirkače so pripravljena. Vabljeni vsi kolesarji! — Prireditelji dirke.
Oče sina s kolom. Pri Novem mestu na Dolenjskem so zaprli viniča-rja Matijo Arha. Stari se je prepiral s svojim sinom Alojzijem. Med kre-gom je udaril oče sina z gorjačo po glavi. Sin je izginil z močno zevajo-čo rano na glavi od doma. Zadnjo soboto, dne 9. t. m., so ga našli mrtvega za grmom pri vinogradu.
151etni zločinec. V vasi Loka pri Novem Sadu je izvršil 151etni Stje-pan Paputa zverinski zločin nad 10-letno Perso Mičinovo. Paputa je bil pri Persinem očetu v službi. Ker je bil odpuščen, je sklenil, da se mašču je. Deklico je odvedel na polje, kjer jo je vrgel v nalašč zato izkopano jamo, še poprej pa deklico zvezal. Nato jo je tolkel tako dolgo s kamnom,
dokler je ni ubil, nakar je trupelce zasul s prstjo. Mladi morilec je bil aretiran in izročen sodišču.
NEKAJ O USODI RAZISKOVALCEV SEVERNEGA TEČAJA.
Že večkrat smo pisali, kako se je odpravil v majniku na raziskovanje severnega tečaja general Nobile z ve likim zrakoplovom »Italija«. Prevozil je tečaj, se vračal proti Spitzber-gom, a naenkrat je zginila vsaka sled za njim. Vse je bilo mnenja, da se je zrakoplov ponesrečil in 15 mož, ki so bili v zrakoplovu, je umrlo bogve kako grozne smrti. Sedaj naenkrat je začel Nobile javljati s pomočjo ra-dio-aparata, kje da je in kako se mu je godilo. Iz dosedaj došlih poročil se da o »Italiji« in njeni posadki ugotoviti to-le:
Ko se je »Italia« vračala v četrtek, dne 24. maja, proti oporišču v Kings-bayu, jo je presenetil hud vihar, ki se mu ni mogla upirati. Izredno močan veter se je polastil zrakoplova in ga gnal proti vzhodu ob obalah Severovzhodne zemlje. Na zrakoplovu se je naredila debela skorja ledu, ki ga je pritiskala k,.'tlom. Zaradi vetra je moral spodnji del zrakoplova, koder je bila ladjica s kabinami, večkrat zadeti z vso silo ob led. Gnana po viharju, je »Italia« kot ogromna žoga odsakovala od ledenikov.
Kakih šest milj daleč od otoka Foy na v bližini vzhodne obale Severovzhodne zemlje je ladjica zopet z vso silo udarila ob tla in se je odtrgala od zrakoplova, ki se je olajšan zopet dvignil in posili nadaljeval pot proti vzhodu. Nobile domneva, da je trup zrakoplova prišel na zemljo kakih 30 km daleč od kraja, kjer se je odtrgala ladjica. V ladjici je bilo razven Nobila še osem oseb, ostalih sedem članov pa je odneslo v trupu dalje proti vzhodu. O usodi tega dela posadke ni še ničesar znano. Če so srečno pristali, imajo baje dovolj živeža in tudi puške ter strelivo.
Nobile z osmimi tovariši, med katerimi sta bila dva pri nasilnem pristanku poškodovana na nogah, je skušal najprej popraviti brezžično postajo, da bi čimprej obvestil svet o nesreči. Ker se pa to najbrže ni takoj posrečilo, je odposlal proti severnemu rtiču skupino treh mož, opremljeno z orožjem, živili in potrebnimi aparati za orijentacijo. Tudi o usodi teh treh mož ni še ničesar znano. Začela je delovati radiopostaja »Italie« ter se ji je posrečilo dobiti zvezo z ladjo »Citta di Milano«. Nobile s svojo skupino, ki šteje sedaj le pet mož in ima še za 50 dni živil, je na ledu, ki se polagoma pomika proti severo-zapadu.
Z mrzlično naglico se sedaj pripravljajo razne pomožne ekspedicije. Pri reševanju članov posadke »Italie« bodo pomagali razen Italije tudi Rusi, Norvežani in Švedi. Svojo pomoč so ponudile nadalje še danska, finska in francoska vlada.
Južnoštajerska hranilnica v Celju otvarja tekoči račun za vloge in posojila, na kar se opozarjajo slasti pridobitni krogi. 748
Porota.
V Mariboru in v Celju je pričelo v pon-deljek, dne 11. junija 1928 porotno zasedanje. V naslednjem bomo podali kratko poročilo o posameznih slučajih, ki so se obravnavali pri obeh okrožnih sodiščih:
Maribor.
Mariborsko poroto je otvoril kot obtoženec sodni kancelist v Gornji Radgoni Filip Logar. Omenjeni je služboval v Gornji Radgoni od leta 1921 do 1927. V tem času je po-lieveril 239.095 Din. Logar si je pridržal to svoto od 14 strank, ki so se udeležile prisilne chažbe nepremičnin. Vsaka stranka, ki hoče dražbati na prisilni dražbi nepremičnine, mora položiti 10 odstotkov najnižjega ponudka v gotovini vnaprej. Po končani dražbi vrne sodnik založeno svoto vsem strankam, razen onemu, ki je izdražbal nepremičnino. Ostanek največjega ponudka pa morajo plačati zdražitelji navadno v 3 obrokih tekom dveh mesecev. Običaj pa je, da se stranke ob času, ko je treba plačati obroke, zglase na sodišču. Tukaj se sestavi zapisnik, s katerim se stranke pošljejo na davčni urad, kjer položijo denar, davčni u-rad pa obvesti nato sodišče o prejemu tega denarja. Obtožnica dolži Logarja, da je ta denar od strank sprejemal, založil ga pa ni pri davčnem uradu, tuintam je sicer založil kakšno malenkost, ampak ga pridržal zase, spise pa uničil. Obtoženec je konečno priznal svojo krivdo in je bil obsojen na štiri leta težke ječe. (Dalje prihodnjič.)
Celje.
Celjska porota je sodila kot prvega 241et-nega dninarja Friderika ^iadanoviča iz Bukovja pri Brežicah. Radanovič je udaril 26. februarja posestnika Martina Urek v sovražnem namenu s tako silo po glavi, da je ta naslednji dan umrl. Porota je obsodila Radanoviča radi hudodelstva uboja na tri leta težke ječe. Preiskovalni zapor od 27. februarja so mu všteli v kazen.
Kot drugi se je zagovarjal radi uboja 25-letni delavec Franc Ivostajnšek iz Vranske gorce, župnija Buče pri Kozjem. Kostajn-šek je ubil s kolom brez pravega povoda v sredini mesca aprila fanta Gustla Kliček pri Kunejevem prelazu na Dolnji Buči. Ubijalec je priznal zločin in bil obsojen na tri in pol leta težke ječe. (Dalje prihodnjič.)
Kako divjajo sam. de-mokratje in Radičevci
Beograd, 10. jun. • Tako burnih prizorov, kakor smo jih videli in doživeli te dni v narodni skupščini, še najstarejši poslanci ne pomnijo. Poslanci takozvane kmeč-ko-demokratske koalicije, katerim komandirata znana Pribičevič ter Radič, so zadnje dni tako divjali, da to presega že vse meje dovoljenega političnega boja.
Skupščina ima predloženih že vse polno važnih zakonskih predlogov, kakor: občinski zakon, državljanski zakon, o kmetskih dolgovih, o zboljšanju uradovanja višjih uradov, o zboljšanju zakona o invalidih, agrar ni zakon in še celo vrsto drugih in zelo važnih. Ker pa Pribičeviča, Ra-diča, Žerjava, Puclja, Pivka in njih tovariše nočejo imeti v vladi, zaradi tega so sklenili v Pribičevičevi in v Radičevi stranki, da bodo v narodni skupščini z najhujšo silo preprečili vsako delo. Da ne bi mogli priti dobri in potrebni zakoni na vrsto, stavijo Pribičevičevi in Radičevi poslan
ci za vsako sejo takozvane »nujne predloge« o vsakovrstnih stvareh. Če n. pr. kak policaj ali žandar kakega tolovaja ali slaboglasno žensko malo huje prime, že jih Pribičevičevi ter Radičevi poslanci branijo z nujnimi predlogi. O vsaki taki stvari govorijo cele ure in tako nobena dobra stvar ne more priti pravočasno na vrsto. Poslovnik narodne skupščine je namreč tako nespretno sestavljen, da poslanci, ki niso v vladni večini, lahko uganjajo take neumnosti, ki jih s tujo besedo imenujemo: obstru-kcija.
Vladna večina pa je te dni predložila nujni predlog, da se nerodni skupščinski poslovnik (delovni red) spremeni tako, da bo v bodoče zaviranje dela po Pribičevičevih demokratih in Radičevcih popolnoma nemogoče. Pribičevič in Radič ter njuna kompanija to ve, znano jim je pa tudi, da bo nov poslovnik hudo orožje proti neumnostim, ki jih zdaj ti ljudje uganjajo na škodo ljudstva. Da ne pridemo do dobrih in boljših zakonov ali postav, so krivi samo le samostojni demokrati in Radičevci. Ko so bili dolga leta v Jugoslaviji na vladi, niso nič drugega delali, nego da so se vozili v avtomobilih in salonskih ministrskih vozovih po železnicah. Niti enega predloga za izboljšanje žalostnih gospodarskih razmer tedaj niso predložili! In sedaj, ko naša vlada hoče polagoma zboljšavati razmere in popraviti, kar so naši nasprotniki slabega storili, sedaj s kruto silo in divjaštvom hočejo vsako pošteno delo zavirati in celo preprečiti. To je hudobija, da je ne more biti večje!
Ker so preveč divjali v zadnjih sejah, je skupščinski predsednik Perič v seji dne 8. junija predlagal, da se najhujše rogovileže iz omenjenih o-beh strank za več sej izključi, kakor je bil nedavno sam Radič izključen. Naša vladna večina, ki šteje nad 200 poslancev napram 100 nasprotnih, je sklenila, da se izključi osem Pribičevičevih in Radičevih poslancev, ki so najhujše divjali. To se je tudi zgodilo. Poslovnik določa, da se morajo izključeni poslanci takoj odstraniti; izgubijo pa tudi pravico do poslanskih dnevnic. Ko se je v soboto, dne 9. junija, zopet pričela seja, pa so štiri izključeni poslanci kljub izključitvi vendarle prišli v sejno dvorano. Očividno so hoteli izzvati pretep. In ker se na poziv predsednika, ki je ne kak hišni oče v skupščini, niso hoteli odstraniti, je predsednik poklical — skupščinske žandarje, kateri so nato odstranili rogovileže iz dvorane. Pribičevičevi in Radičevi poslanci so u-prav strašno divjali, razbijali so klopi, kričali in vpili, kakor jesiharji, a vse skupaj jim nič ni pomagalo. Pred sednik je vendar le napravil mir in red.
Po svojih listih bodo demokrati Zerjavove barve in Radičevi samo-stojneži seveda lagali o teh dogodkih. Prali bi radi zamorca. Ali vse to jim nič ne pomaga. Vse spoštovanje do teh žalostnih strank je popolno-
ma izginilo in nihče jih ne smatra za resne. Radi tega je tudi prazno njih upanje, da bi kmalu prišli v vlado. Kdo bo pa tudi delal s takimi — divjaki.
Vse to sem Vam opisal, da boste či-tatelji videli in znali, kako prostaško se vedejo v Beogradu poslanci samostojne demokratske in Radičeve stranke. Pa se še hlinijo, da delajo za narod!
Poročila SLS.
Velik shod SLS pri Sv. Ani v Slov. gor. Na Petrovo, dne 29. t. m., se bo vršil pri Sv. Ani za Slovenske gorice velik shod. Na shodu bosta poročala g. narodni poslanec Franjo Ž e b o t in g. oblastni predsednik dr. Josip Leskova r.
Redni občni zbor SLS pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V nedeljo, dne 10. t. m., smo imeli pri nas redni občni zbor naše domače krajevne organiza cije SLS. Ob tej priliki je prišel k nam na naše gorske vrhove zastopnik tajništva SLS v Mariboru, oblastni poslanec g. Ovčar, kateri nam je v jasnih in poljudnih besedah obraz ložil namen in pomen političnih organizacij. Po končanem govoru so se vršile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili taki možje, ki bodo resno delali za procvit naše stranke. Upamo, da bo naša stranka pod sedanjim vodstvom dobro napredovala, g. oblastnega poslanca Ovčarja pa prosimo, da nas ob prvi dani priliki zopet obišče.
Zborovanje SLS pri Št. Ilju pod Turjakom. V nedeljo, dne 3. junija, se je vršilo pri nas dobro obiskano zborovanje SLS, katero je vodil u-gledni pristaš SLS g. Jaš. Poslanec Pušenjak nam je v obširnem govoru razložil našo notranjo in zunanjo politiko, osobito dogodke zadnjih dni ter govoril o delu narodne skupščine, o novem davčnem zakonu, o drž. proračunu, o zunanjem posojilu itd. Zborovalci so z navdušenjem odobra vali izvajanja svojega poslanca ter se po govoru obrnili nanj za pojasnila in nasvete v raznih zadevah. Pri hodnji mesec nameravamo prirediti gospodarsko zborovanje, na katero bomo povabili gg. oblastne poslance, da se razgovorimo o pospeševanju živinoreje. melijoraciji posestev, regulaciji Mislinje, gospodinjskem tečaju itd. Da se zanimamo za gospodarski napredek, je najboljši dokaz, da snu jemo zadružno elektrarno, treba bo pa tudi poživiti domačo živinorejsko zadrugo.
Obletnica posvetitve društev presv. Srcu Jezusovemu v župniji Matere milosti v Mariboru. V nedeljo, dne 17. junija, se vrši slovesna obnovitev posvetitve vseh društev presv. Srcu Jezusovemu. Zjutraj ob pol šestih skupno sv. obhajilo s sv. mašo, popoldan slovesen obhod s kipom Srca Jezusovega, govor in litanije, in slavnostna akademija v dvorani pivovarne »Union«. K pol-noštevilni udeležbi uljudno vabi — pripravljalni odbor.
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ponovno naznanja, da priredi dne 8. julija 1928 romanje k Sv. Jožefu nad Celjem. K udeležbi vabi odbor vse člane in nečlane, kakor tudi vsa društva. Odhod iz Maribora 8. julija ob Vi 6. uri zjutraj in gl. kolodvora. Polovična vožnja je dovoljena na vseh postajah od Drovograda, Št. 11 j a, Ptuja in Maribora do Celja in nazaj. Vožnja tja in nazaj stane z izkaznico vred 30 Din. Izkaznice preskrbi Krščanska ženska zveza. Prijave sprejema do 15. junija. Nadalje do 25. junija predsednica ga. Katarina Bau-man, Maribor, Cvetlična ulica 23. K obilni udeležbi vabi odbor.
Gornja Sv. Kungota. Dne 17. junija 1928 ob 3. uri popoldne priredi katoliško prosv. društvo v Gornji Sv. Kungoti silno zanimivo zgodovinsko igro »Sv. Elizabeta« v 3 dejanjih. Sedeži: I. vrsta 10 Din, II. vrsta 5 Din, stojišča 3 Din. Ta dan praznuje Gor. Sv. Kungota veliko slovesnost, ker se ob pol 9 uri zjutraj vrši skjtfesna procesija s kipom Presv. Srca Jezusdvega. Potem sv. maša. Prav primeren dan za tako slovesno in krasno igro. Prijatelji poštene zabave, pridite!
Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo dne 2-i. junija priredi bralno društvo dve igri: »Klic božji« in »Junakinja presv. Srca«. Domačini in sosedje se prav vljudno vabijo.
Sv. Ana v Slov. gor. Dne 20. maja je naše Katoliško prosvetno društvo priredilo krasno zgodovinsko igro »Miklova Zala«. Ne bom tukaj ocenjeval posameznih vlog, ker v splqšnem so vsi igralci svoje vloge prav dobro rešili. Na splošno željo občinstva se bo igra na praznik sv. Petra in Pavla ponovila. Zato že sedaj vabimo vse ljubitelje lepih iger, da nas od daleč in blizu ta dan posetite. — Ob Binkoštih smo imeli tridnev-nico združeno z večno molitvijo. Ob sklepu se je cela župnija posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Bog živi!
Ljutomer. Ljutomerski Orel ponovi krasno, zgodovinsko igro »Žareče oglje« v nedeljo 24. junija ob pol 4. uri pop., ne 17. junija, kakor je bilo na lepakih naznanjeno.
Patrovče. Društvo »Gospodar« v Petrov-čah priredi v nedeljo, dne 17. junija, v Gri-žah v dvorani Amalije Piki veseloigro: »Prevarani soprog« ob štirih popoldne. Povabljeni!
Sladka gora. Tukajšnje izobraževalno društvo uprizori v nedeljo dne 17. junija in ponovi prihodnjo nedeljo dne 24. junija ob 3. uri popoldne pod župnijskim kozolcem igri: »Kmet Herod« ter »Sv. Peter in Marijina družbenica«. Domačini in sosedje ste prijazno vabljeni.
SLOMŠKOVE SLIKE SO IZŠLE. VSAKA HIŠA NAJ JO IMA!
Naročajo se pri upravi „Našega doma" v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6/1.
Slomškove slike so gotove*
Visoke so pol metra, široke 33 cm. Slikal jo je akad. slikar Jan Mežan, profesor na mariborske realke; tiskala jih je v štirih krasnih barvah tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ki je s to sliko izvršila izredno lepo delo.
Imamo tri vrste slik, ki se razlikujejo med seboj edino po različnih napisih in sicer: 1. vrsta ima spominski napis za 700-letnico Slomškove škofije in lastnoročno posvetilo prevzv. g. škofa dr. A. Karlina; 2. vrsta ima napis: Anton Martin Slomšek, narodni vzgojitelj (primerna za šole!); 3. vrsta ima Slomškov lastnoročni podpis. — Prosimo, da pri naročilih navedete vrsto.
Med našim ljudstvom so razširjene skoro le slike tujih slikarjev in inozemskih tiskarn. Zato naj ne bi bilo slovenske hiše, ki ne bi imela Slomškove slike! Škofijski or-dinarijat mariborski jo je priporočil v svojem uradnem »Oglasniku«; prosili smo-tudi ministrstvo prosvete, da jo priporoči i(?tf, lam. Posebno bratom na Koroškem in Primorskem naj bi bila Slomškova slika svet spomin in vedro upanje!
Cene: Slika katerekoli vrste velja pri raz-prodajalcu ali naravnost pri upravi »Našega doma« 25 Din. Kdor jo pa naroči po pošti in pošlje denar vnaprej, naj pošlje poleg tega še Din 3.50 za poštnino in zavojnino (v inozemstvo 5 Din); če želi, da mu pošljemo sliko priporočeno, naj pošlje še 3 Din za priporočnino. Za dve sliki velja poštnina in zavojnina 4 Din. Kdor naroči in plača v-naprej 3—9 slik, plača za vso poštnino in zavojnino le Din 6.50. Kdor naroči deset ali več slik in jih plača vnaprej, tistemu ne računamo ne poštnine, ne zavojnine; razven tega mu damo še 10% popusta pri ceni; pri 20 ali več slik mu damo 15% popusta; pri 30 ali več slik 20% popusta; pri 50 ali več slik 25^ popusta.
Kdor naroči sliko po povzetju, plača za poštnino in zavojnino Din 7.50.
Ker so slike dragocene, jih pošiljamo samo po prejšnjem plačilu ali pa po povzetju. Vplačila lahko opravljate po položnicah poštne hranilnice, ki jih dobite na vsaki pošti; vpišite naslov: Uprava »Našega doma« v Mariboru — in štev. poštno-čekovnega računa 13.577; na srednjem delu položnice pa zgoraj: Slomškove slike.
Naročniki »Našega doma« imajo to ugodnost, da dobijo sliko za 20 Din. Glede poštnine in zavojnine kakor tudi glede popusta pri večjem naročilu in poprejšnjem plačilu veljajo zanje isti pogoji kot zgoraj.
To znižano ceno imajo le tisti naročniki, ki so plačali naročnino za vse leto 1928 ali pa za drugo polletje 1928 (od julija naprej); lahko so torej tudi novi naročniki, ki si od julija naprej plačajo list. Po tej znižani ceni pa si lahko kupijo sliko samo pri upravi »Našega doma« in pri društvenih poverjenikih (torej v trgovinah ne!) in sicer le toliko slik po znižani ceni, kolikor izvodov »Našega doma« imajo plačanega.
Slike se naročajo pri upravi »Našega doma« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I.
Organistovske zadeve.
Društvu orgauistov za mariborsko škofijo je došla prošnja za podporo nekemu 70 let staremu organistu, ki je obnemogel, nima pa nobenih sredstev za preživljanje, sploh nikogar, ki bi skrbel za njega. Društvo nima nikakih sredstev, da bi zamoglo dajati podpore. Sicer pa imenovani or-ganist tudi ni bil naš član. Vsega tega pa bi ne bilo treba, če bi ta orga-nist bil prijavljen v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Ako bi bil prijavljen
leta 1909, ko je ta zavod začel poslovati, bi imenovani sedaj dobival pokojnino in bi mu ne bi bilo treba zaprositi podpore. Po vsej pravici bi ga sedaj morali preskrbovati tisti, ki so opustili prijavo v zavarovanje in to še tembolj, ker imenovani službuje v taisti župniji že neprenehoma 43 let. Ta slučaj naj bo svarilni vzgled vsem organistom in službodajalcem, kateri se še niso pobrigali za preskrbo na starost.
Listnica uredništva.
Nazarje: Ne vemo, kam meri Vaš dopis in radi tega ga ne moremo priobčiti. Sv. Je-dert nad Laškim. Sporočite nam, na kaki podlagi je vaša nova organizacija, ker nam nasprotnih ne moremo priobčiti v našem listu. Sv. Miklavž pri Ormožu. Vaše poročilo za Viničarski vestnik je za to številko preobširno.
Nove knjige.
Ali ste že kupili, oziroma naročili »Pont des artsko beračico« (odpoved nesrečne žene)? Ker je zaloga majhna, ne odlašajte, da ne bo prepozno. Dobi se za 12 Din v Cirilovi tiskarni, Maribor, Koroška cesta 5, ali Aleksandrova cesta 6.
Dr. Janez Ev. Krek. (1865 — 1917.) Za desetletnico njegove smrti napisal Trentar. Založila Goriška Straža v Gorici. Knjižica obsega 68 strani in stane 6 Din. Na prodaj je v Cirilovi knjigarni v Mariboru.
Cene
in seimska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din.
Dne 14. junija 1928 pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 7.98—8.01. 100 italijanskih lir za 298.28—300.28. 100 madžarskih pengov za. 9.9215.
1 ameriški dolar za 56.72—56.92. 100 francoskih frankov za 223.60. 100 nemških mark za 13.565—13.595. 100 čehoslovaških kron za 168.05—168.85.
SEJMI.
15.	junija: Mozirje, Dravograd, Kostrivni-
ca, Oplotnica,
16.	« Prosenjakovci (Prekmurje), 18. « Dokležovje (Prekmurje),
21.	« Gornja Lendava. Marenberg, Sv.
Tomaž, Šmarje pri Jelšah.
22.	« Šoštanj, Sv. Jurij ob juž. žel 24. « Ljubno, Konjice, Sv. Lenart v
Slov. gor., Murska Sobota, Gu-štanj, Ribnca na Pohorju in Podsreda,
27. « Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Ponikva, Beltinci (Prekmurje),
29.	« (30. junija) Sv. Peter pri Rad-
goni,
30.	« Spodnja Polskava, Sv. Bolfank. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 12. junija 1928. Prignanih je bilo: 27 konj, 13 bikov, 175 volov, 303 krave in 18 telet, skupaj 536 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8.25 do 9 Din, poldebeli voli od 7.50 do 8 Din, plemenski voli od 5.50 do 7 Din, biki za klanje od J.25 do 9f Din, kla-
vne krave debele od 66.50 do 7.50 Din, plemenske krave od 5.75 do 6 Din, krave za klobasarje od 4.50 do 5 Din, molzne krave od 5.50 do 6.0 Din, breje krave od 5.50 do 6.50, mlada živina od 7.75 do 8.50 Din. Prodalo se je 262 komadov, od teh za izvoz v Italijo 11, v Avstrijo pa 45 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. junija 1928 je bilo pripeljanih 400 svinj in 3 koze, cene so bile sledeče: prašiči 5—6 tednov stari 115 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 175 do 225 Din, 3—4 mesece 350 do 440 Din, 5—7 mescev 460 do 500 Din? 8— 10 mescev stari 550 do 650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—16 Din, koza 175 do 200 Din. Prodalo se je 274 svinj in 1 koza.
Dunajski goveji sejem dne 11. junija 1928. Dogon 3171 komadov, od tega 280 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene izvzem ši prvovrstnemu blagu popustile za 5 do 10 grošev. Za 1 kg žive teže notirajo: voli I 1.10 do 1.70, II 1.25 do 1.45, III 90 do 1.20, biki 1.10 do 1.40, krave 0.80 do 1.30 in slaba živina 0.65 do 0.85.
Mesne cene. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic od 10 do 18 Din; telečje meso od 17.50 do 22.50 Din; svinjsko meso od 15 do 22.50 Din.
Ljubljanska blagovna borza. Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili trije vagoni hrastovih neobrobljenih plohov, od 2.5 m naprej, od 60 do 110 mm, od 20 cm širine naprej, franko vagon meja po 950 Din. — Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica: baška, prompt na po 507.5—410; slavonska promptna po 395—397; turščica (slo. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 337 —340; činkvantin po 350—355; oves: baški, zdrav, rešetan po 310—315; moka: Og, franko Ljubljana, plačljiva po prejemu, po 540 —545.
Novosadska blagovna borza (11. junija). Tendenca mirna. Promet 16 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 31 vagonov turščice, 3 vagone moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica baška 77-78 kg 347.5 — 350; baška 78-79 kg 350 — 352.5; gornjebanaška 345 do 347.5. Oves baški in sremski 260 do 265. Turščica: baška in sremska 287.5 do 292.5; banaška 285 — 287.5. Moka baška Og in Ogg 470 — 480, 2 457.5 do 467.5, 5 440 — 450, 6 420 — 430; 7 350 — 360. Otrobi baški in sremski v jutastih vrečah 215 — 220.
Poročilo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 11. junija 1928. Vreme se je zadnje 14 dni zboljšalo, vendar še ne tako, kakor si to želijo hmeljarji. S toplejšim vremenom so. se prikazovale v starih nasadih na droge hmeljske stenice v precejšnjem številu in to največ v nasadih blizu gozdov in vod. Prizadeti hmeljarji so takoj pričeli z obrambenimi sredstvi. V nasadih poznega hmelja, ki ga je pa le še nekaj hektarjev, se zopet pojavlja pe-ronospora. Poročati se pa tudi mora, da se prikazujejo v golding-nasadih in sicer na spodnjem delu rastline poganjki s kratkimi kolenci (inter-nodij), kar kaže na lahko okuženost te vrste hmelja. Tukajšnji hmeljarji so se pozivali potom občinskih'uradov in potom časopisov, da naj stopijo takoj v boj zoper hmeljske škod Ijivce s priznanimi sredstvi. V dobro oskrbovanih nasadih je rastlina že čez tri metre visoka in je vobče zdra-
Iva videti. Zalibog, da naši hmeljarji ne morejo opustiti slabe navade ter prodajajo svoj pridelek že vnaprej, kar se je tudi že zopet letos zgodilo.
Rešitev ugank. Ura — bije brez rok in gre brez nog.--Vihar — pomete okrog hiše vse zastonj.--Hrast
da vsem sinovom kapico, a sam je
nima.--V hlevu, kjer so race in
zajci in je skupaj 60 glav in 166 nog, je — 37 rac in 23 zajcev.
Nove uganke: Kdo se v vodi ne zmoči? — Zakaj so tatovi bolj pametni kot zdravniki? — Kaj človek večkrat izgubi, čeravno vedno s seboj nosi? — Kaj imajo v Beogradu v loncih? — S čim se vsaka povest konča? (Poslal Žnidarič Ferdo.)
Razgovor. Fant: Kaj premišljuješ?
—	Dekle: Samo neumnosti! — Fant: Na kaj pa si mislila? — Dekle: Ravno na tebe!
Skrbna žena. Mož je bil bolan in zdravnik mu je zapisal prašek za spa nje. Mož pa je preje zaspal in spal že več ur. Konečno ga žena vzbudi, rekoč: Ti, ždaj je pa že zadnji čas, da vzameš prašek za spanje!
Edina rešitev: Učitelj je razlagal o nevarnosti plina, po katerem se lahko zastrupimo, in je nasvetoval pro-tisredstva. Nato pa je vprašal: Kake korake boš torej naredil, da se izogneš nevarnosti zastrupijenja? — U-čenec: Dolge!
S čim snažimo puško? Desetnik: »S čim snažimo puško? — Novinec: »S cunjo.« — Desetnik: »Ni res! Kako se glasi propis? Puške snažimo z največjo skrbnostjo!«
Kako si podaljšaš počitnice? Prijatelj svojemu gostu, ki je prišel na osemdnevni dopust v silno dolgočasen kraj: »Povej mi, kako da hočeš svoj dopust preživeti v tem dolgočas nem gnezdu?« — Gost: »Glej ga no; Imam vendar samo le osem dni dopusta in hočem, da mi prav počasi minejo!«
Franček-pijanček se krega nad pijancem! »No, Franček, kako pa si ti sinoči prišel po stopnicah iz kleti?«
—	Franček-pijanček: »Jaz? Še dosti dobro, samo, ko sem šel po stopnicah, mi je nekdo stopil na roko, ta strela je moral biti pijan!«
Zakaj ne gre v letovišče? Prijatelj: »Ti, ki si kljub tolikim zaprekam in celo zaporom konečno vendar le bogat, zakaj ne greš zdaj malo na letovišče?« — Brzobogat: »Veš, ne grem! Bi pa ljudje takoj začeli govoriti: Aha, že zopet sedi!«
Edini ostanek. Tujec: »Pred leti je stal tu na tem hribu mlin na veter in zdaj ni nobenega ostanka več po njem!« — Kmet: »O ja, veter je še tukaj!«
Težka operacija. Oče pod odejo, bolha na odeji, sinček jo zagleda in zakliče: »Očka, bolha!« — Oče: »Le stopi nanjo in jo ubij! Ali mene pusti pri miru!« 4
Tat kolesa. Sodnik: »Zakaj ste pa vkradli kolo?« — Obtoženec: »Imeti sem ga moral! Ljudje mislijo, da nimam denarja in če bi si kolo kupil, bi mislili, da sem ga ukradel! Naj-
bolje je, da sem kolo res ukradel, da ljudje vsaj pošteno mislijo o meni!«
Uljuden dečko. V mariborskem avtobusu je bila strašna gneča. Oče je vzel svojega sinčka na kolena. Vstopila je mlada dama in je morala stati. Sinček, ki se je učil olike, pa reče ateku: »Ata, moram gospodični odstopiti svoj sedež?«
Opravičilo. Župnik ženinu: »Čujte, točni pa niste! Vaša poroka bi se mo rala vršiti že pred dobro uro!« — Ženin: »Oprostite! Prihodnjič pridem bolj točno!«
Če je stol zaseden. Gostilničar nekemu kmetu, ki je sedel za rezervirano mizo: »Oprostite, ta stol je zaseden!« — Kmet vstane in se ozre na stol: »Na koga sem se pa vsedel?«
Darovi.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela mesca maja: v počaščenje spomina za preminulim g. dr. Pipušem od Posojilnice v Mariboru 2000 Din; od mariborskih odvetnikov (preostanek prispevkov za venec) D 935; od Slov. trgovskega društva 200 Din; dr. Ljudevit Pivko, narodni poslanec, 500 Din; Stane Kenda, blagajnik, 300 Din; Fran Bratkovič, župnik pri Negovi, zbral na sedmini Marije Nidl in Jakoba Roškarja 75, 173.60 Din; Spodnještajerska ljudska posojilnica 2000 Din; Okrajna hranilnica v Slo-venjgradcu 100 Din; Janez Jurko, župnik v Starem trgu, 20 Din; Alojz Čižek, župnik v Slovenjgradcu, 20 Din; Jožefa Jane, posest-nica v Vrbju, 100 Din; prof. Alojz Rezman zbral na pogrebu pok. župnika Lebna 110 Din; Ignac Lipovec, posestnik v Podgradju, 100 Din; Franc Šalamon, dekan v Rogatcu, 300 Din; Franc Bratušek, župnik pri Svetinjah, 50 Din; Friderik Horvat, župnik pri Veliki Nedelji, 30 Din; Josip Ozimič, župnik v Laporju, 20 Din; Franc Škof, župnik pri Sv. Antonu, 57.50 Din; Adolf Gril, kaplan, zbral na gostiji Unuk-Draškovič v Cirkov-cih, 110 Din; Marko Škofič, kaplan pri Kapeli, 120 Din. Vsem darovalcem najtoplejša zahvala!
Pekre pri Mariboru. Prostovoljno gasilno društvo Pekre priredi v nedeljo, dne 17. julija 1928 popoldne ob 15. uri v prostorih gostilne Kmetič v Pekrah veliko poletno veselico.
Dogoše pri Mariboru. Prostovoljno gas. društvo' Dogoše priredi v nedeljo dne 17. junija 1928 blagoslovljenje brizgalne in gasilnega doma z začetkom ob 1. uri popoldne. Po blagoslovljenju obhod po vasi z godbo. Tudi auto vožnja iz Maribora in obratno.
Sv. Lenart v Slov. gor. Tukaj se je poročila najemnica gostilne v Narodnem domu gdč. Micika Arnuš z g. Leopoldom Matja-šičem od Sv. Jurija v Slov. gor. Na gostiji, ki se je vršila dne 10. t. m., so veseli gostje darovali za dijaško semenišče v Mariboru 100 Din in za dijaško kuhinjo 150 Din. Bog povrni!
Sv. Lenart v Slov. gor. Leta 1925 je bivši veliki župan na zahtevo dr. Gorišeka protizakonito razpustil staro požarno brambo. Premoženje požarne brambe pa je izročil novo sokolsko-orjunski. Ali star slovenski pregovor pravi: Čez sedem let vse prav pride! Ni še sicer sedem let od tega, ali vendar je že pravica zmagala. Ministrstvo notranjih zadev je ugodilo pritožbi stare pož. brambe in mora se ji vrniti vso premoženje,
ki ni bilo malo. Vsega ne moremo opisati, povemo samo to, da se vsi veselimo, da sa-mastalno-demokratska drevesa ne morejo rasti do neba. Stari, pravični Bog še vedno živi. Spomnim se na lovsko pripovedko: Planinski lovci so vlovili živega kozla, ki je imel brado imenovano: špiebart. Brado so mu poštucali in kozel je od žalosti poginil. Demokratom je treba počasi rezati njih ošabnost. Božji mlini meljejo sicer počasi, pa gotovo! Zapomnite si to, »Jutrovci« pri Sv. Lenartu! — Slišimo, da so poslanci SLS vendarle izposlovali regulacijo Pesnice, ki je našim kmetom vsa leta napravila veliko škode. Dne 20. junija bo posebna komisija določila, kako se bo vršila regulacija. — Zelo smo veseli, da je SLS izposlovala jesenske šolske počitnice. To je za kmeta nekaj. — Z velikim zanimanjem čitamo Le-narčani v »Gospodarju« pripovest o hra-stovškem gradu. Vsako številko si shranimo. Domača zgodovina nas zanima.
Ceršak ob Muri. Žalostno je sedaj tu pri nas! Zlatega miru, ki je vladal tedaj, ko je bil še stari H&uc župan, ni več. Sam zlodej je zanesel nesrečne demokrate v našo prej tako mirno občino. Nikjer v celi Sloveniji te stranke ne marajo, samo pri nas je par užatljenih mož in fantov pristopilo k tej nič vredni družbi. Še občinski križ niso pustili v miru. Podrli so ga, a da bi novega postavili, za to nimajo denarja. Za pijačo in za šnops stotake iz občinske blagajne! Poprej smo vsa desetletja pri križu obhajali maj-niške pobožnosti, a sedaj bi morda morali pri Rudekovi svinjski štali našega Boga moliti! Nekateri pošteni občani ste bili tako zaslepljeni in ste šli z demokrati; ali vas nič kaj vest ne peče?
Polenšak pri Ptuju. Zareče je bil razsvetljen en del polenske župnije, ko je zadnji četrtek na Telovo zvečer pričelo goreti v Prerodu — Dolinarjeva hiša. Ker je bila hiša iz lesa, krita s slamo, je pogorela do tal. Da bi omejili požar, ni bilo niti misliti, predvsem pa tudi, ker je požar nastal po noči, ko so ljudje bili v najlepšem spanju, ter so ogenj opazili šele, ko je bil že cel objekt ogrnjen z velikanskim plamenom. Vsak pa je tudi bil primoran, paziti na svoj dom, ker je bila vsled silnega južnega vetra velika nevarnost, da ogenj obse-že še druge hiše. Kosi žareče slame so vi-hr;ili po zraku več sto metrov vstran in je bila za bližnje hiše velika nevarnost. Ni še zacelilo ognjišče, ko je pred tremi letmi pogorel takorekoč celi vrh okoli 10 hiš in kleti in že se je spet ponovilo. Kakor je ti.stikrat ostal prikrit požigalec, isto tako tudi sedaj. Ve se le, da je pričelo goreti pri zadnjem koncu hiše ob shrambi za steljo. Upravičen strah navdaja bližnje sosede z željo, da takega brezvestnega človeka, ki iz sovraštva in maščevanja svojega bližnjega uničuje z najgrozovitejšim delom s požigom, zadene na licu mesta zaslužena kazen. Kakor pa je vsako delo enkrat plačano, ta-<o bo tudi tega človeka enkrat zadela roka pravice in plačila. Dobro bi bilo, da bi se naši ljudje zavedali koristi naših dobro poštenih zavarovalnic, se dali za visoke vsote zavarovati, predvsem oni, ki imajo lesene s slamo krite hiše in bi tako zločinci imeli manj veselja do požiganja.
Ljutomer. Naša mestna godba je dobila 1. maja nova godala (pihala). Ker so stari inštrumenti višje ubrani, proda odbor od istih: 1 klarinet B, 3 krilovke, 2 trombi, 1 baskrilovka, 1 F-helikon, 1 mali boben. Ostali se rabijo za vežbanje. Cena ugodna! Pojasnila daje učitelj Fr. Zacherl v Ljutomeru.
Cezanjevci pri Ljutomeru. V pondeljek v jutro takoj po polnoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Andreju Hanžel v Cezanjevcih. V par minutah je bilo celo poslopje v plamenu. Ker je bil ogenj v sredi noči, se dolgo ni opazil. Pri reševanju živine se je go-
spodar močno opekel po obrazu, plečih in rokah, da ga bodo morali prepeljati v bolnico. Na pomoč sta prihiteli požarni bram-bi iz Cezanjevec in iz mesta Ljutomer, kakor tudi iz Lukavec in Radislavec, katerima pa se ni bilo več treba udejstvovati. K sreči je vlekel jug, da niso bila sosedna poslopja v nevarnosti. Vsem požarnim hrambam, kakor tudi drugim požrtvovalnim občanom se na tem mestu izreka iskrena zahvala! Vseh nesreč, posebno pa ognja, reši nas, o Gospod!
Ormož. Na Telovo in predvečer je imela tukajšnja osnovna šola prav primerno predstavo, ki je obsegala Zupančičeve žive slike: »Hajd izpod korenin«, Žolnirjevo vzgojno igro: »Grudica« in nekaj lepih narnod-nih pesmi. Vso pohvalo zasluži učiteljstvo, ki se je veliko trudilo. Le žal, da je bil obisk precej slab, čeprav je bil čisti dobiček namenjen najrevnejšim otrokom. V nedeljo dne 17. junija po večernicah pa bo mladina nudila v katoliškem domu lepo prireditev.
Mala Nedelja. Po blagoslovitvi vaške kapele, zvona in Gašparičevega križa v Dra-kovcih so veseli gostje v Gašparičevi hiši zbrali med seboj 200 Din za našo novo cerkev. Posnemanja vredno!
Šmartno ob Paki. Dne 17. junija 1927 bo izpolnil 90 let Janez Kerznar, po domače stari Lovrač iz ugledne Lovračeve hiše na Velikem vrhu. Vkljub visoki starosti, je še trden in pride še v cerkev, dasiravno je pot slaba in dolga. Imenovani je sedaj najstarejši župljan v naši župniji. Želimo mu, da bi mu ljubi Bog dal učakati še 10 let, da bi obhajal 100 letnico rojstva.
Sv. Andraž pri Velenju. V zadnji številki »Gospodarja« smo razglasili prireditev pevskega koncerta ob priliki otvoritve novega društvenega doma za dne 24. junija. Sedaj pa naznanjamo vsem čitateljem, da smo blagoslovitev in otvoritev doma preložili na dan 1. julija in s tem seveda tudi koncert. Za tokrat vabimo vse naše sosedne kraje k najobilnejši udeležbi v novem domu, ob 3. uri popoldne blagoslovitev, nato otvoritveni govor. Ponovitev koncerta se bo vršila dne 8. julija. Ljubitelji petja, pridite, ne bode vam žal!
Celje. Papirna trgovina in knjigarna Slomškove tiskovne zadruge, ki se nahaja nasproti magistratu si je nabavila pred kratkim poleg pisarniških potrebščin tudi zelo veliko zalogo raznovrstnih knjig, tako da bo v bodoče tudi v tem oziru lahko ustregla slavnemu občinstvu. Na to še posebno opozarjamo šole in prosvetna društva, ki si želijo izpopolniti svoje knjižnice. Trgovino, z ozirom na njen velik kulturni pomen za celjsko okrožje, prav toplo priporočamo in ji želimo najlepšega razmaha.
Vrbje pri Žalcu. Čudno se nam zdi, da v Vrbju gostilna Oblak nima naročenih prav nobenih naših časopisov, čeravno jo pose-tijo tudi od naše stranke ljudje. Ako bi pili samo domovinarji, bi jih bilo samo celih štiri, čeravno šteje vas 80 hiš. Uvažujte! — Most čez Savinjo Žalec—Griže bode naprav ljen do meseca avgusta t. 1. Stal bo 80.000 dinarjev. Popravlja ga rudnik Zabukovca.
Žalec. Nova hmelj arna vedno bolj raste iz tal. Imela bode precejšnji obseg. Sezidana bo po najnovejšem varnostnem načinu. Gradijo jo v bližini kolodvora in sicer na Grabnu. Stavbo je prevzel zidarski mojster Vinko Jordan iz Gotovelj, ki bo zgoto-vljena do 1. avgusta t. 1.
Vojnik. Preteklo soboto, dne 9. junija, je bila tukaj pokopana žrtev materinskega poklica po kratki in mučni bolezni, Marta Pi-lih, posestnica na Kojnskem. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi iz vojniške in šmartinske župnije. V slednji je rajna imela zadnjih pet let svoj dom kot skrbna gospodinja in- zvesta žena svojemu možu. Kakor je rajna v samskem

stanu rada pristopala k miri Gospodovi na vsako nedeljo in po možnosti tudi ob delavnikih, tako je tudi v zakonskem stanu pobožno živela in Bog ji je poslal svojo deklo smrt tudi na svoj praznik sv. Rešnjega Telesa. Naj počiva v miru!
Podgorje pri Slovenjgradcu. Spoštovana rodbina rajnega gospoda nadučitelja Mat. Šmida je v spomin na umrlega darovala tukajšnjim revnim šolarjem za nabavo šolskih potrebščin 200 Din. V imenu šole in revnih šolarjev se podpisani darovalcem najtopleje zahvaljuje. Bog povrni! — Ivan Klugler, šolski upravitelj.
Šmarje pri Jelšah. Dopisi iz našega kraja, ki jih je ljubi »Gospodar« v letošnjem majniku prinašal, so nam pač vsem ugajali. Saj poročajo o popravljanju župnijske cerkve,ki je dobila sedanjo križevo obliko ravno pred 50 leti, in nam vzbujajo spomine na »staro šolo« in njenega nadučitelja Brin-šeka ter njegovo ubrano cerkveno petje. In kdo bi takih spominov rad ne imel! Zato se tudi jaz izza šmiklavškega hriba zglasim in nekatere nove budim. Imeli smo takrat godbo, ki je slovela daleč gor do Koroške in tje doli do Hrvatske in Kranjske. Sicer sami kmetje in kmečki sinovi so se pod vodstvom nekega Pijovčana izvežbali tako, da jih je bilo veselje poslušati pri domačih cerkvenih slovesnostih in da so jih radi vabili na največje prireditve in primicije po celi škofiji. Poleg krasnega zvonenja šeste-rih naših cerkev se je razlegalo po naših poljih in vinogradih veselo prepevanje, ki se pa žalibog vedno bolj umika praznim in nespodobnim ali obrekljivim marnom. Rad se tudi spominjam naše pred 40 leti ustanovljene požarne brainbe, ki jo je pred 23 leti preustrojil njeni od takrat dosedanji načelnik in poveljnik g. Miha Skaza. Vspod budno nastopa ob vsaki večji cerkveni prireditvi in pridno pomaga ob času nesreče. Naša bivša velika okrajna drevesnica na zgornjem koncu trga nas pa je napeljevala k umni sadjereji, ki se, hvala Bogu, vedno lepše razvija in posameznikom lepe dobičke prinaša. Spomin na našega mladinoljuba Fr. Skaza in narodnega prvobuditelja dr. J. Vošnjaka nam ohranjata oba drevoreda na vzhodnji in zahodnji strani trga, ki obilno žlahtnega sadja donašata in blagajni okrajnega zastopa izdatno pomagata. Pa še en
spomin, ki je posebno za nas sosede Sv. Miklavža pomenljiv: Vsi se še radi zamislimo, kako milo in veličastno se je glas njegovega velikega zvona razlegal proti Močljam in Vrhu, kako lepo je popeval po Vodeno-vem, Sotenskem, Orehku, Bobovem in Belem in kako prijetno je kratkočasil Dvorjane in njihove sosede! Dolg čas nam je, odkar je vtihnil in se z obema manjšima tovarišema na vojsko podal, da reši življenje vsem trem, ki še zdaj v župnijski cerkvi prepevajo. Zganimo se, da zopet dobimo vsaj enega bronastega prijatelja! Smo zmogli drugo, bomo še to z združenimi močmi! Tako iz srca želi sosed Sv. Miklavža.
Zibika. V nedeljo, dne 10. t. m., smo doživeli lepo slovesnost. Vršila se je blagoslovitev temeljnega kamna nove ceste Zibika —Belo. Ob določeni 5. uri popoldne se je zbrala velika množica iz domače občine in iz sosednjih vasi. Temeljni kamen je bil z venci prav lepo okrašen, nad njim pa se je vspenjal ličen slavoloček, napolnjen z zelenjem in z venci. Tej lepi in ganljivi slovesnosti so prisostvovali gg. okrajni glavar iz Šmarja, župnik iz Šmarja, oblastna posl. dr. Ogrizek in Turk ter mnogo županov in občinskih odbornikov iz sosednih občin. Ko je bila položena pod temeljni kamen zbirka kovanega denarja in raznih svetinjic, je g. župnik Ivan Jelšnik naprosil g. sreskega poglavarja kot zastopnika civilne oblasti, da mu dovoli izvršiti blagoslovitev. Po dovoljenem privoljenju je g. župnik slovesno blagoslovil temeljni kamen in nato govoril primerno slavnosti.' Po končanem govoru g. župnika so govorili še g. sreski poglavar, poslanec Turk, ki je povdarjal, da se najdejo v občini ljudje, kateri mesto sodelovanja z vsemi faktorji, ki delujejo za čimpo-prejšnjo dovršitev započetega dela, mečejo polena pod noge onim, ki se trudijo, da bi se delo kakor hitro mogoče izvršilo. Zadnji je govoril g. dr. Ogrizek, ki je v dolgem govoru pojasnil delovanje oblastne skupščine in povdarjal, da si je stekel za zgraditev te ceste in za oblastne podpore največ zaslug g. oblastni poslanec Turk, ki ni zamudil nobene prilike, da si čimveč pridobi denarnih sredstev. Po govoru gč poslanca dr. Ogri-zeka je bilo vse pričujoče ljudstvo veselo razpoloženo in se je šlo porazveselit na različne kraje.
Kra evnsga zastopnika za Ptuj
Iti nlfnllpn sPre.ime Ugledna domača III UAUlibU zavarovalnica. — Zanesljive in sposobne osebe naj se oglase pod »Stalen dohodek« na upravo li?t.a.
763
Tri mesece star zdrav fant se da za lastnega kakšnemu posestniku. Naslov v u-pravi lista.	765
Kateri zna kaj od moža, ki je bil ubit leta 1920, meseca septembra, in je ležal v be-nediškem gozdu, ko so ga našli. Zaprti so Markuci in Zemljič zaradi tega. Kdo bi znal, od kod bi bil in kaj bi bil, dobi nagrade 5000 Din. Oglasi na upravo »Slovenskega Gospodarja«.	766
Zahvala.
Za obilne dokaze globokega sočustvovanja ob smrti našega srčno ljubljenega, nad vse dobrega in prerano preminulega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ivana Dvornik
se vsem najtopleje zahvaljujem. Zahvaljujem se najprej vlč. domačemu g. župniku za poslovilni govor ob odprtem grobu, za udeležbo pa vlč. g. župniku iz Šoštanja, čč. očetom frančiškanom iz Nazarja, čč. očetom kapucinom iz Celja, br. kapucinu iz Škofje Loke. Vsem najprisrčnejša zahvala!
Zahvaljujem se tudi g. načelniku in vsemu gasilnemu društvu; vsem sorodnikom, sosedom in vsem drugim in dragim prijateljem ter znancem. Vsem Bog poplačaj !
Ob enem prosimo, naj ohranijo našega dragega očeta v blagem spominu!
Bodi mu žemljica lahka!
Paška vas, 11. junija 1928.
I
Globoko žalujoča soproga Dvornik Ana in otroci.

P. n.
Kmetovalce, občine, kmetijske podružnice, strojne zadruge opozarjamo na naše priznano prvovrstne izdelke v parnih in motornih mlatilnicah, parnih lokomobilah, motorjih na bencin in petrolej ter vsakovrstnih drugih kmetijskih strojih. Za pogon vitelnih mlatilnic — i takih s slamotresniki in sitom — slamoreznic, domačih mlinov itd., priporočamo mesto vitla nabavo našega motorja na bencin in petrolej »Moravia-Supra« ?■ HP.
Zahtevajte ponudbo! — Javite se zastopniki in zaupniki!
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV V SOBOTINU
(Moravska)	745
Reprezentant za, SHS:
MILAN FERLIČ, Maribor, Dr.Verstovštova ulica i
©strežnice
ali robidnice
prodaste pri Podravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. __761
Močen pekovski učenec se
sprejme v pekarno Šmid, Jurčičeva ul., Maribor.
732
Sprejme se močnejši, pošten učenec z dobrim spričevalom v trgovino mešanega blaga. Franc Medik, Velika Nedelja.	741
Občni zbor posojilnega in hranilnega društva pri Sv. Emi, r. z. z n. z., se bo vršil v društvenem prostoru 17. junija 1928 ob 16. uri s sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1927; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti.
747
Ne zamudite priliko!
Radi opustive trgovine razprodaja tvrdka »Zora« družba z o. z., Maribor, Linhartova ul. 17 a svojo zalogo kolomasti po Din 2.— za kg. Pridite dokler traja zaloga.	744
Jetika se zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnik-a, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt. 738
Močan tovorni voz in
vprega za prodati. Potisk, Maribor, Koroška cesta 31.
754
Sušilnice za hmelj dela najceneje Hug. Švajger, ključavničar, Braslovče.
750
Trgovski učenec, poštenih staršev z dobrim šolskim spričevalom, zdrav, se sprejme za trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje prosto, učna doba tri in pol leta. Ponudbe na Klajnšek & Pe-nič, Maribor, Vetrinjska ulica 9.	735
Pošten in močan fant se
sprejme za sodarsko obrt kot vajenec. Prednost ima ki že nekaj zastopi. Jožef Šketa, sodarski mojster, Sv. Lovrenc na Pohorju.
686
Vajenec se vzame. Pekarna Lubej, Lajteršperk, p. Pesnica.	726
Za izpremembo svojega posla, naprošam žagne gospodarje, če bi kateri rabil močnega pomočnika, vajenca za učenje v žagi. Naznani se naj upravi lista.	752
Vinski kamen kupuje po najvišjih cenah Ed. Sup-panz, Pristava, Slovenija.
749
Pozor! Proda se mlatilni stroj. Naslov v upravi.
757
Po ugodni ceni prodam lep črešnjev in jesenov les, poraben za kolarsko in mizarsko obrt. Tudi stavbeni les, obdelan se poceni dobi istotam. Pismene ali osebne ponudbe na Anton Ferš, p. Sv. Bol-fenk v Slov. gor. 751
Bika, čistokrvne marija-dvorske pasme 1 Vi leta star se proda. Juršič, Bistrica pri Rušah 14. 746
Posestvo 5 oralov, blizu trga se proda v Sv. Trojici v Slov. gor. št. 49. 756
Posestvo okoli 30 oralov se da za 3 leta takoj v najem z vsemi setvami in nasadeži radi razmer. Vpraša se v Dragučovi št. 9, Sv. Marjeta ob Pesnici.
753
BRUSNICE
ponudite Podravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9.	762
HIHHBEIHHH
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan.i904
KUNE PASE
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želod-~ ca, gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje gtaroznana tvrdka po zelo nizkib cenah.
Franc Podgoršek nasl. FRANC BELA bandažist, Maribor, Slovenska ulica 7 Pismena naročila se točno Izvršujejo ter pošiljajo po povzetju
H ■
Zahvala.
■
Vsem mojim cenjenim odjemalcem se ® tem potom najsrčnejše zahvalim za cenjeno naklonjenost ter kličem »Bog živi«.
733	Roza Strah.
G
Pohištvo
POSTELJNINA, VLOŽKI, MODRACI, ZASTORI, POSTELJ.ODEJE, POHIŠTVENA TKANINA itd., NAJBOLJŠE IN NAJCENEJE PR!
KARLU PREIS, MARIBOR, BKf
Brezplačni ceniki.	516	Brezplačni ceniki
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja povodom smrti naše edine ljubljene hčerke
Pavline
kakor tudi za cvetje in mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku naše drage nepozabljive rajne, izražamo tem potom našo globoko in prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo domačemu gosp. župniku za ob grobu tolažilne ginljive besede ter pevcem za žalostinke.
Vsem in vsakomur naša iskrena zahvala.
V Spodnji Polskavi, dne 31. maja 1928.
Žalujoči starši: Matija in Antonija Kotnik, 729	in sorodniki.
FRANCOSKA LINIJA — FRENCH LINE
CIE. GLE. TRANSATLANTIQUE
Za sev erno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki. Havre New-York samo £>'/2 dni čez morje, Uruguay, v južno Ameriko, Argentinijo, Chile, vsak teden iz Havre, Borde-
aux in Marsilije. =
Cie. Chargeurs-Rèunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 35.
473
Ifisnje
in temnorudeče črešnje prodaste najbolje pri Po-dravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9.	759
Triletna pridna deklica se odda za rejenko. — Johan Gselman, Limbuš pri Mariboru.	740
Deklica 17 mesecev stara se da za svojo. Naslov v upravništvu.	728
Naznanjam vsem, da se
moji soprogi in celi moji družini ne kreditira, niti denar ali denarna vrednost, ker jaz nisem plačnik. — Miha Lamprecht, gostilničar in posestnik, Sv. Ožbalt.	739
Majhno posestvo na Sp.
Hajdinu se proda. Naslov v upravi.	737
llalinc
kupuje po najvišji ceni Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. 760
Dne 3. junija 1928 izžrebane številke Efektne loterije Zalog-Spod. Kašelj.
5227 2508 11030 10648 2705 13081
Glavni dobitki:
2181 14466 10710 12501 14795 5960 4206 3265 1847 4848
6316 8384
Dobitki à Din 100.—:
1361	12675	12239 4067	3174	10230	9462	1291	5538
10360							
		Dobitki	à Din 50.—		:		
10046	2356	11647 13683	1816	1235	2988	14489	2120
7353	469	6870 11940	11515	4913	4969	14387	4127
2844	6404						
		Dobitki	à Din 25.—		:		
2834	2816	8489 8249	12378	3875	884	8806	4886
9583	12604	2186 5186	11034	335	119	5290	3535
11324	1540	3892 5556	8805	490	8602	10257	3424
13927	5562	11048 5647	10713	13006	1538	12674	9951
7661	11598	6753 950					
		Dobitki	à Din 15.—				
18304	11454	10159 567	10854	14436	13538	11684	146
1886	4325	10835 13206	12704	3372	5079	379	6097
6131	2131	1648 13218	9396	1367	6087	5229	14451
8148 1191 8782
734
Ali že imate Pevčevo pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10—.
Dr. O. I.:	4
ČENI KRIŽ m HRASTOVCU.
Zgodovinska povest.
»Ali še ne veste,« pravi župnik Timor in pogleda po celem omizju, »to je nevarna družba.«
»Povej no, povej,« vzpodbuja ga jareninski župnik Niger.
Benediški župnik rahlo zakašlja, napravi mal požirek iz kupice ter pripoveduje:
»Skakači so skoraj tisto kakor nrotestanti, samo da še častijo tudi Marijo. Drugače pa uganjajo take neumnosti, da bi človek mislil, da so znoreli. Tako se bičajo, skačejo, mečejo po tleh, delajo se, kakor bi se zamaknili, nato pa kvasijo, da so videli raznovrstne božje prikazni. Pri nas je tudi taka prismoda, neka Maruša, ki dobi vsak mesec krče, se zvija in kriči, nato pa govori, da se ji je prikazal Kristus in ji ukazal, naj postane štiftarca. In ljudje ji verjamejo in že so se zbrali nekateri, ki pravijo, da se mora pozidati nova cerkev ali vsaj kapela.
»No to je ravno tako kakor pri nas,« seže vmes šentpeterski župnik, »pri nas v Ruperčah jp tudi taka klepetulja, ki ne pusti nobenega člo-
veka na miru, ta je Pečnikova Tona, že zarujavela devica, zaradi tega, ker je s svojim hudobnim jezikom odgnala vse snubače. Ze na vse zgodaj pride v cerkev in se plazi po kolenih pri vseh altarjih, potem pa gre k sodniji v Hrastovec ter toži ljudi zaradi malenkosti. Sedaj pa govori okoli, da se zamakne in trdi, da se ji je prikazala Devica Marija. In ljudje že norijo in hočejo postaviti na nekem griču cerkev, ker je baje tam videla prikazen.«
»Saj pri nas tudi ni boljše,« zglasi se Caha-rija Nürnberger, ki je bil vnet katoličan ter velik sovražnik vseh verskih novotarij.
»Kaj slišimo,« začudi se župnik iz Jarenine, »povejte kaj več, da poročam admontskemu opatu, ki je velik prijatelj škofa Martina Brenner.«
»Ali ne poznate Kolomana Šefa iz Radeho« ve,« povzame besedo Nürnberger.
»Sem slišal nekaj o njem,« oglasi se rupert-ski župnik, »je baje mal želar v Radehovi na robu ob poti proti Sv. Lenartu, radoveden sem, slišati kaj več o njem.«
»Po ovinkih sem zvedel, da se oni najbolj zavzema za budalosti skakaške sekte. On trdi, da se mu je prikazal Kristus s trnjem kronano glavo
REDNI OBČNI ZBOR Ljudske hranilnice in posojilnice v Ormožu, r. z. z
n. z., se vrši v soboto, dne 23. junija 1928 ob 1. uri popoldne v prostorih zavoda. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo na-čelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskih zaključkov; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ni zastopano zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
74	2_Načelstvo.
VABILO
na redni občni zbor kletarskega društva v Ormožu,
r. z. z n. z., ki se vrši dne 23. junija 1928 ob 3. uri popoldne v mali dvorani Katoliškega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo načelstva in nadzorstva; 3. Odobritev računskega zaključka; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopano zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure pezneje, ki je sklepčen brezpogojno.
743	Načelstvo.
Preša in sadni mlin se
proda. Ivan Mulec, Loža-ne, Sv. Marjeta ob Pesnici. _731
Izkušen žagar išče službe na venecijanki, zmožen vsega popravila. Nastop takoj ali pozneje. 727
Sprejmem takoj zvestega in vernega človeka, bolj priletnega, da bi skrbel za živino, in druga mala dela opravljal. Plačilo po dogovoru. F. Platais, Ročica, Sv. Jakob v Slov. gor.
730
Borovnice
plačuje najbolje Podrav-ska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubar-jeva ulica 9.	758
Cenik molitvenikov
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta
Naslov molitvenika i	Navadna vezava		Vezava v usnju z zlato obr.	Koščene platnice (celuloid)	Izredno fina vezava	
	rudeča	zlata obr.				
	Dinarjev					
Ključek nebeški	20 —	25—	—	—	—	—
Pri Jezusu	9 —	15—	42—	—	—	—
Kam greš?	11 —	21 —	27—	24—	30—	Irha 34 —
Oče naš	—	—	35—	črne 21 — bele 21 30	—	—
i Asgeljček	1 fr-	—	26—32— 40—	črne 18— bele 18 19	45—	—
Za Jezusom	ig—	24—	—	—	—	—
Rajski glasovi	—	39—	—	—	—	—
Apostolski molitvenik	12-	16 —	—	—	—	—
Kvišku srca	—	—	43—40— 28—20—	—	42—	— "
Nebesa naš dom	—	—	—	—	67-50	—
Zgodi se Tvoja volja	22—	—	—	—	—	—
Družbenik Marijin	16—	22—	44 —	—	—	—
Besede življenja	22—	—	30—	—	—	
Vere mi daj, Gospod	27 —	—	—	—	—	-
Bog s teboj	j 16-	18—	—	—	—	—
Jezus na križu	18—	30—	—	—	—	• —
						
Z odličnim spoštovanjem 755	MEDIČ-ZANKL, MARIBOR.
Objava igralcem s srečkami drž. razredne loterije.
Državna razredna loterija obvešča s tem igralce — kupovalce njenih srečk, da bo za 16. kolo njenih po odobrenju g. ministra poljedelstva in vode veljal prejšnji loterijski spored, ki je veljal za 14. kolo srečk. Vlečenje srečk 16. kola se bo vršilo takole: I. razred 19. julija, II. razred 7. avgusta,
III.	razred 7. septembra,
IV.	razred 8. oktobbra,
V. razred od 10. novembra do zaključno
6. decembra 1928. Za 16. kolo srečk se bo izdalo 250.000 celih srečk, tiskanih v 125.000 številk v dvoje z 125.000 dobitki, kar pomenja, da mora vsaka druga srečka biti vlečena z dobitki. Iz pisarne drž. razredne loterije, 1. št. 7547 od 1. junija 1928, v Beogradu. 722
in mu rekel, da prenesejo angeljci božji grob iz Jeruzalema k Sv. Lenartu in ga tako rešijo iz oblasti nevernikov.«
»Ali je to mogoče,« se začudi mladi graščak Herberstein.
»Da, gospod baron,« prikloni se mu Nürnberger, »še celo o čudežih govori, ki so se že tukaj zgodili pri ljudeh, ki tem govoricam verjamejo.«
»Pa kateri,« vpraša graščak vidno ragoveden.
»Trdi se,« odvrne Nürnberger, »da so bili Matej Murko, potem neki cerkovnik pri Sf\. Treh Kraljih na Pohorju, Gregor Šindler, ki je bil slep, Boštjan Ferš v Šombartu, Ivan Sert, Urban Rot-man in njegov brat Krištof, Lorenc Švab iz Št. H ja, Klement Kukmark močno, da skoraj na smrt bolni, a so popolnoma ozdraveli, ko so se zaobljubili pripomagati k zidanju cerkve božjega groba v Radehovi.«
»Gospod graščak,« prosi nazadnje Nürnberger, »ukrenite vse potrebno, da se tega človeka izžene ali pa zapre, da ne bo še dalje vznemirjal ljudi, ki res verjamejo vse te sanjarije.«
»Zadevo dam preiskati, sicer pa je to stvar škofa Martina Brenner, ki potuje ravno v verskih
zadevah po Štajerskem in Koroškem,« odvrne mu Friderik Herberstein.
»Gospod graščak, imate popolnoma prav,« pritrdi mu trški sodnik Pernhard, ki je do sedaj bil tih in poslušal vse zbadljive besede, ki so merile na luterance, »on je edini za to pristojen, ker je to njegov delokrog.
Priskočila sta tudi dva strežaja, da sta sprejela različno prtljago, hlapca sta spravila konje v hlev.
Med živahnim pogovorom so korakali vsi po stopnicah in hodniku do sprejemnice. Stu-benbergovi so zavzeli v mehkih naslonjačih vsak svoj prostor.
Pogovor se je sukal prvotno o vsakdanjih stvareh, nato je nanesel na dogodke zadnjih časov, dokler se ni dotaknil tudi družinskih in osebnih razmer; ni bilo težko napeljati vodo na pravi mlin, saj vsak od navzočih strank je vedel, zakaj se je vršil sestanek; kar je že nekako prej bilo na tihem določeno, to se je sedaj začelo jasno razmotrivati. Graščakinja je Razložila, da je čas, da se njen sin poroči, ker je potrebno, da ji odvzame težko breme nadzorstva glede oskrbovanja posestev, ker bi že rada živela v miru. In tako je nanesel pogovor na to, da bi graščakinja
•m i" tO
C.«3
tninnuiiiiiiinmuiiuiuiiiiim
T
vrdka MEDIČ-ZANKL, trgovina z barvami, laki, firnežem, čopiči itd., podružnica Maribor, naznanja cenjenemu občinstvu in odjemalcem, da preseli z 11. junijem t. 1. svojo trgovino iz Gosposke ulice 23 na
Glavni trg št. 20
(hiša g. R. Mayer, preje Vidovič). Se priporoča za nadaljnjo naklonjenost.
Sv. Anton v Slov. gor. Po večdnevnem de ževju krasno jutro binkoštnega pondeljka nam je dalo upanje, da se bo blagoslovlja-nje temeljnega kamena za Društveni dom in prosvetno zborovanje sijajno izvršilo. In res, nismo se motili! Temeljni kamen je slovesno blagoslovil vlč. g. duhovni svetov. Gomilšek s krasnim, navduševalnim cerkvenim govorom, nakar je naš sivolasi načelnik gradbenega odbora g. Jurančič otvo-ril prosvetno zborovanje. Prvi je ponovno govoril vlč. g. Gomilšek o programu »Vera in prosveta«. Zastopnik prosvetne zveze, vlč. g. Kovačič, gimnazijski profesor iz Celja, nam je podal v glavnem, čemu so društveni domovi in kako se naj zidajo. Dekliška govornica gospa Činžerjeva iz Gornje Radgone je pa s krasnim govorom navdušila žene in dekleta. Govorila sta še zastopnik orlovske srenje brat Mirko Geratič od Sv. Benedikta in zastopnik prosvetnega o-kraja Sv. Lenart g. Franjo Kramberger. Vmes pa je še pridno prepeval domači pevski zbor. Vsem govornikom prisrčna hvala! Daj ljubi Bog, da njihove besede obrodijo obile sadove! — Sedaj se društveni dom že zida. Zaupamo na nadaljno požrtvovalnost Antonjčanov in okoličanov, in gotovo bode do letošnje jeseni dovršen. — Oblastni poslanec g. Neudauer iz Gornje Radgone je daroval za društveni dom 100 Din. Dobitke za tombolo so darovali domači in vsi okoliški trgovci, nekateri obrtniki in posestniki, tako da se je morala izvesti s srednje-lepim uspehom. Vsem tem darovalcem izreka gradbeni odbor najprisrčnejšo zahvalo! Bog živi!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 21. maja sta bila poročena pridna člana Marijine družbe Franc Berič in Lizika Senekovič in sta prevzela gospodarstvo Apoloniji Vakaj v Trsteniku. Želimo njima obilo sreče. — Dne 23. maja smo pokopali nadepolnega družbenika Janeza Doki, posestniškega sina iz Oseka. Pri vojakih v Sarajevu se je na straži močno v zimi prehladil in nalezel jetiko. Kot neozdravljivega ga je vojaška oblast poslala na dom umirat. Bil je šele v 22. letu svoje starosti. Družbeni voditelj, č. g. kaplan Brvar, mu je ob grobu izpregovo-ril ganljivo slovo. Naj v miru počiva! — V petek, dne 1. junija, je prišla komisija oblastnega odbora in okrajnega zastopa pre-gledat našo novo cesto Sv. Benedikt—Ščav-nica—Gornja Radgona. Zemeljska dela za šest metrov široko oblastno cesto sicer lepo napredujejo, vendar jih občine potom robote ne bodo popolnoma mogle dovršiti, že
bodo morali priskočiti na pomoč oblastna skupščina in oba okrajna zastopa. Krasna pa bo, kadar bo dovršena. — Naša posojilnica je na svoje stroške oskrbela zelo potrebno mostno tehtnico, ki že posluje. — V nedeljo, dne 3. junija, nam je mraz po dolinah povzročil znatno škodo na krompirju, fižolu- in na koruzi. Oškodovani so tudi travniki. — Dne 28. maja smo ob obilnem spremstvu pokopali mamico č. pč Got-frida Ploj, frančiškana pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Mnogo je pretrpela v svoji bolezni. Naj v miru počiva!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Gasilno društvo pri Sv. Benediktu priredi dne 17. junija veselico s srečolovom, godbo itd v svrho ustanovitve društva. Začetek točno ob treh popoldne. Gasilna društva in drugi gosti se uljudno vabijo od blizu in daleč! —• Vabi odbor.
Sv. Janž na Dravskem polju. Dne 1. jun. smo položili k večnemu počitku g. Ral Ivana, vestnega in skrbnega oskrbnika tuk. graščine Ornik. Bil je blag človek, vesten v izpolnjevanju krščanskih dolžnosti in do vsakega pravičen. Bodi mu blag spomin! Težko prizadeti obitelji naše iskreno so-žalje!
Hajdlna. Po trudapolnih dveh mesecih se je dogotovila v naši župniji nova kapela v Dražencih. V prvi vrsti gre zahvala možu, ki je zbudil to misel, kakor tudi njegovemu pomočniku, da sta se toliko trudila in pobirala po vasi prispevke od hiše do hiše ter sta nadzorovala to novo zgradbo, ki je res kras celi župniji, posebno pa prijazni vasici Dražence. Tudi zvonček smo si nabavili, ki nas vsaki dan trikrat kliče k molitvi. Izdelala ga je tovarna »Zvonoglas« v Mariboru. Vsa čast njej! V nedeljo, dne 3. junija, pa smo po opoldanski službi božji v spremstvu domačega č. g. župnika Skuhala in č. g. kaplana Verbajnšeka in mnogobrojnega števila ljudstva prenesli v procesiji našo ljubo Gospo presv. Srca v Dražence. Največja zahvala gre č. g. župniku za ginljiv nagovor v župni cerkvi pred blagoslovitvijo tega lepega kipa, posebno pa še tedaj, ko je bil slovesno prenešen od vaških deklet v svojo novo bivališče. Prisrčna hvala tudi pevskemu društvu, ki se je sedaj v naši župniji močno razvilo pod vodstvom novega org.inista g. Antona Pal. Vsem, ki so pri-'UKvali bodisi z denarnimi sredstvi ali pač kako drugače, pa jim naj povrne naša ljuba Gospa presv. Srca!
Sv. Vid pri Ptuju. Tombola, ki jo je priredilo na binkoštni pondeljek Prosvetno
društvo, je uspela prav dobro. Odbor se v imenu društva zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem dobitkov in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli do lepega gmotnega uspeha. Med ljudmi vlada veliko zanimanje za novo tombolo, katero bo Prosvetno društvo priredilo proti jeseni. Materinski dan je Dekliška zveza proslavila dvakrat, na binkoštni praznik in prošlo nedeljo. Za god farnega patrona pa bo društvo uprizorilo igro: Življenje sv. Vida, igra v 5 dejanjih, ki bo po svojem obsegu in lepoti prekosila vse druge, ki so se doslej pojavile na našem odru. — Za Vidovo dobimo že najbrž nov Marijin oltar, ki bo poleg že prenovljenega oltarja sv. Roka in kakor tudi poleg glavnega oltarja sv. Vida ne samo v čast in ponos g. Sojča, ampak tudi celi fari sv. Vida. — Popravila pri podružnici Sv. Janeza napredujejo in bode do patronovega godovanja popravljena. — Marijina družba pa se pripravlja na proslavo 25 letnice svojega obstoja. Kakor vidite, tudi v Sv. Vidu se je pričelo novo življenje.
Šmarje pri Jelšah. V soboto, dne 2. junija, se je pri nas v trgu vršila volitev novega župana. Za novega župana je značilno, da je dobil pri izvolitvi šest glasov, čeravno je pri volitvah dobila SLS samo pet odbornikov. Gospodom demokratom se je sedaj povrnil slučaj, ker je pred leti uskočil gospod Grad. Za župana je izvoljen dober naš somišljenik g. Lošnik, trgovec v Šmarju, podžupan pa istotako naš pristaš Ivan Lorger, posestnik in kovač v Korpolah. Novima predstojnikoma želimo dolgo vrsto let na-čelovati lepi, a nekdaj zagrizeni demokratski občini.
Sv. Jedert ned Laškim. Poročena sta bila
Govškov Jože in Bergamaševa Jerica. Oba sta vzrastla v naših organizacijah. Zato so svatje na gostiji zbrali 125 Din za sklad Slo venske ljudske stranke.
Sv. Lenart nad Laškim. Dve sosedni občini Marijagraclec in Jurklošter ste dobili precejšnjo količino koruze za siromake. Zakaj pa je nismo dobili mi? Saj so med nami tudi siromaki. Ali se naše županstvo za to ni pobrigalo? — Ko smo šli od zadnjega sejma v Laškem, ki se je vršil dne 29. maja, domov, so se nam nudili žalostni prizori. Pri nekem studencu blizu gostilne Reberšak so vlivali nekemu dečku, ki je izgledal skoro na pol mrtev, po sili v usta vodo. Napil se je v neki gostilni v Laškem šmarnice, ki ga je docela omamila. Ne daleč odtod je ležal okrvavljen nek mož ob cesti. Alkohol ga je premagal. Ali ni no-
najrajši videla, da se poroči njen sin Friderik z Zofijo.
In Stubenbergovim je bilo po volji, najbolj pa bodoči nevesti sami, s tem se izpolni njena srčna želja, ki jo goji že tako dolgo v svojem srcu. Določilo se je vse zaradi dote in katera posestva prepustijo Subenbergovi nevesti. Tako je bilo v največjo zadovoljnost obeh strank urejeno vse, manjkalo je samo še, da pride mladi gra-ščak in se še danes slavi zaroka.
Graščakinja Herberstein je gledala že neka, terikrat nemirno proti vratam in na tihem poslušala, ali se ne bližajo koraki. Naročila je do-šlemu slugi, da naroči mlademu graščaku takoj, da pride v sprejemnico, ko se vrne domu.
Friderik Herberstein se je vrnil tisto jutro od nadzorovanja delavcev hitro domu, kajti gra-jih je spremil do vrat, se nemo poklonil in vrnil v dvorano.
Po prvotni tišini se je začel zopet razgovor, mladi graščak se je zanimal za to in ono; župnik iz Sv. Ruperta je menil, sedaj je še le postalo veselo, ko se nikdo ne briga za to tako natančno, kaj se govori.
Že se je nagibalo solnce blizu Kozjaka, ko se je prvi dvignil mladi graščak. Poslovil se je pri
obeh gostih, nakar so ga vsi z župnikom More-nusom spremili pred vrata, kjer je stal že pripravljen voz.
Župnik Morenus se je globoko priklonil, Herberstein mu je krepko stisnil roko ter rekel:
»Vaše besede so mi ugajale, odobravam vaše nazore, upam, da se najde prilika za večkratni pomenek.«
Rekši se sede na voz in konji hitro potegnejo in oddrdrajo po trgu navzdol proti Črnemu lesu.
Koj za graščakom sta se peljala jareninski in šentpetrski župnik, za njima sta se poslovila trški sodnik in Caharija Nürnberger. Zadnji je ostal šentrupertski vikar Putan, ki so ga v obče klicali le za župnika.
»No vsedi se še vsaj ti malo, ko me že vse zapušča,« meni župnik Morenus ter nalije tovarišu kupico od najboljšega vina iz Metave.
»Meni se zdi, da si antonovškemu in bene-diškemu tovarišu pokadil malo preveč pod nos, kajti zginila sta kakor bi jih pičil gad, še toliko nista mogla počakati, da bi odšel graščak Herberstein.«
»Kaj meni za to,« se nasmehlja Morenus, »človek vendar sme govoriti resnico.«
»Prijatelj, tisti, ki govori resnico, ima dosti
bene postave zoper tako brezmejno pijančevanje? Ljudje iztreznite se!
Vitanje. Po težki bolezni, katero je pi*av udano prenašala, je umrla dne 23. maja obče znana olepševalka hiše božje, zasebnica Jožefa Pintar v starosti 63 let. Rajna je bila rojena v Novi cerkvi. Že v rani mladosti je bila sirota brez staršev. Nekoč so jo od-podili od hiše, kjer je bila za rejenko, nato je 61a jokaje naprej, nevede kam. Tu jo je dobila neka žena ter jo pripeljala v Vitanje, kjer je na par krajih služila zvesto za deklo. Enkrat jo je gospodinja vprašala, ali je kaj žalostna, ker nima matere. Ona pa odgovori: Nič nisem žalostna, saj imam že davno drugo boljšo mamico: Marijo! — Potem je bila dninarica ter čez 30 let tudi olepševalka cerkve. Njeno največje veselje je bilo, krasiti oltarje in snažiti cerkev. Poskrbela je tudi vedno za glasno molitev v cerkvi. Bila je kakor angel varuh umirajočih. Kjer je bil kdo bolan, so jo poklicali, ker je znala tako lepo tolažiti in pripravljati na smrt. Polno dobrih del jo je Vsemogočni poklical iz te solzne doline v večno veselje. Njen pogreb je bil kakor zmagoslavni sprevod. Nosile so jo dekleta Marijine družbe, spremljalo pa jo je mnogo hvaležnih faranov. Bog nam daj še mnogo tako gorečih src, da bodo kot angeli varuhi nam svetili s svojim zgledom, molitvijo in požrtvovalnim življenjem, njej pa večni mir in pokoj!
Oljka v Savinjski dolini. Ob najlepšem vremenu se je vršil v pondeljek, i. junija, veliki shod tretjerednikov iz Savinjske in Šaleške doline na lepi Oljki. Vse se je lepo vrstilo po določenem sporedu, samo da sta oba gospoda dekana-govornika udeležbo od povedala ter sta ju zastopala č. g. župnik iz Noveštifte in č. g. škalski kaplan. Najbolj je bila zastopana Gornja Savinjska dolina, vsa čast! Velezanimivo je bilo zborovanje ki se je vrišlo zunaj ob cerkvi, kjer so nastopali možje, žene in mladenke s samoraslimi navdušenimi govori. Govorilo se je o pomenu in potrebi tega reda za posamezne stanove, o pravem viteštvu napram ženi in mladenki. Vmes so se vrstile zanimive deklamacije o sv. Frančišku, med katerimi je omeniti »Solnčno pesem«, kojo je dekla-matorka v dovršeni obliki podala. Med temi govorniki bi imel tudi nastopiti goreč tretjerednik Ivan Dvornik iz Paške vasi, ki se je z vso vnemo in veseljem pripravljal na svoj govor, pa so ga poprej pokopali. Po kratki, pardnevni bolezni je naglo umrl na oslabelosti srca. Z navdušenjem se je
sprejel ob koncu zborovanja predlog, da se ! odslej vsako leto snidemo. Prav tako! Pokažimo tudi tretjeredniki, da živimo in ne životarimo samo, stopajmo na plan! Iskrena zahvala vizitatorju p. Kerubinu iz Na-zarja in neutrudljivemu g. župniku Franu Hierscheju!
Polzela. Telovadna prireditev tukajšnje orlovske organizacije je uspela nad vse pričakovanje. Že sprevod sam na sebi je vzbudil začudenje, pa tudi zavist, zakaj nikdo ni pričakoval takšnega števila obiskovalcev. Nad sto članov in članic ter naraščaja (in to izključno samo polzelskega odseka) z dvema konjenikoma na čelu ter rudarsko godbo iz Velenja se je v pestrem sprevodu pomikalo po vasi v cerkev k slovesnim ve-černicam. Po večernicah je članstvo v tri-stopih odkorakalo na telovadišče, za njimi pa množica par sto ljudi. Nad okusno pripravljenim in okrašenim telovadiščem (dekleta so spletla nad 250 metrov vencev) je širil na osem metrov visokem stebru velik orel svoje peruti. Kolikor se je ugotovilo, je orlovsko prireditev posetilo nad 600 ljudi, ki so vsak nastop naše mladine sprejeli z burnim aplavzom. Najbolje pa je odrezala orodna vrsta, sedem članov, s težkimi, prav spretno in z eleganco izvedenimi vajami. Ljudje, kateri so gledali razne veletoče, premete in stoje, skoro niso mogli verjeti, da so to domači kmetski in delavski fantje. Po telovadbi se je razvila precej živahna in prijateljska zabava, katera pa se je z nočjo zaključila, kar je posebno hvalevredno in kar kaže razliko med Orli in drugimi organizacijami, katerih veselice se končajo največkrat zgodaj zjutraj. Naše orlovstvo pa si je s to prireditvijo pridobilo novih simpatij in novih prijateljev. Pokazalo je svoje lastno delo, pri vseh točkah in v sprevodu so nastopali samo domačini, pokazalo pa tudi odločno voljo za napredek. Imamo obljubo za enak nastop že za drugo leto. Upamo in ■ pričakujemo ter se veselimo že v naprej. Bog živi!
Šmartno ob Paki. Smrt vrlega moža. Prvo nedeljo v juniju smo pokopali pri podružnici v Gorenjem moža, ki po svojem kre-menitem značaju zasluži, da se ga spominja Slovenski Gospodar. Bil je to Ivan Dvornik, po domače Rebrčnik, ugleden posestnik tukaj v Paški vasi in v Lokovici, župnije Šoštanj. Dičilo ga je nenavadno katoliško prepričanje, bil je vnet častilec presvetega Srca Jezusovega za svojo osebo in za svojo hišo, vnet tretjerednik, dober gospodar, požrtvovalen javen delavec v občinskem in
! šolskem odboru, pri Posojilnici in domači Zadrugi, več let cerkveni ključar v Gorenjem, dober mož in oče svojih otrok. Nikdar ni manjkal pri raznih volitvah, njegov voz je bil vedno na razpolago, da so se vozil? stari in bolani volilci k oddaji glasov, tivno tako tudi v sili in slabem potu ž& previdenje bolnikov, bodisi po dnevu ali po noči. Bil je stalen vožnik veliko let za vsakoletno zbirco frančiškanov v Nazarju in celjske kapucine, katerim je zvozil žito na dom ža, »božji Ion«. Ko se je odločilo, da se na Oljki vrši shod tretjerednikov, je z veseljem sprejel nalogo prevzeti za tuk. skupščino pozdravni govor, rad je kaj modroval in povedal, imel je zraven pobožnega srca tudi zdravi kmečki ponos. Par dni poprej pa zboli, prvi petek umrl je na oslabelosti srca komaj 52 letni mož v največjo žalost svoji ženi in mnogoštevilnih otrok, a v žalost tudi celi župniji in daljši okolici. Gasilno društvo iz Paške vasi ga je preneslo na kraj odpočitka v spremstvu nenavandno mnogo-brojnih vernikov iz več župnij, dveh frančiškanov, treh kapucinov, šoštanjskega in domačega župnika. Tako lep pogreb se malokdaj vidi. Poslovilne besede ob grobu mu je govoril domači župnik. Nikdar ni manjkal prvo nedeljo v mesecu pri sv. zakramentih in prvo nedeljo v mesecu Srca Jezusovega smo ga izročili materi zemlji, da gre po večno plačilo. Njegovi otroci naj posnemajo sVojega očeta, kateremu naj vedno ostane časten spomin.
Šmartno ob Paki. Dva konja po nesreči poginila. Ko so prihajali romarji tretjeredniki iz Gornje Savinjske doline na Oljko, sta pustila dva spoštovana posestnika iz Luč in Noveštifte vozove in konje v gostilni pri »Pošti«, sama sta si pa poiskala stanovanje v privatni hiši. Ko gre eden v pondeljek ob treh vjutro pogledat v hlev, najde oba konja mrtva, zadušena. Nekdo je moral priti ponoči v hlev, pa je vrgel ogorek cigare ali cigarete v mokro slamo, ki je začela vedno bolj tleti, dim ni imel dovolj izhoda, pa je zadušil oba konja. Kaka nesreča, kaka zadrega za oba gospodarja, ki sta vozila družbo, sedaj pa tako daleč od doma z vozom brez konj. Dobro bi bilo, da sodnijska preiskava zadevo razčisti.
Desternlk. Dne 21. maja se je poročil vrl naš mladenič Radoslav Bela iz Strmca s pridno mladenko Aniko Toplak iz Grajen-šaka. Na prijazni gostiji so se gostje prav dobro veselili. Mladima novoporočencema želimo obilo sreče na njuni novi življenjski poti!
neprilik, sem tudi tiste vrste človek, a sem postal že previden, ker dosti sem skusil.«
»Tudi cerkveni ključar Nürnberger se je tako posebno držal.«
»Tega moraš poznati, je vse drugo kakor njigov brat Štefan iz Štraleka. Trški Nürnberger j* zelo zavzet za katoliško vero, zato je tudi v hudem boju s trškim sodnikom, še s svojim bratom si ni posebno dober, ker je ta bolj prostega naziranja v verskih rečeh, zato pa tudi ljudje mislijo, da je na tihem protestant.«
»Kaj praviš, to mi je novo,« začudi se Mo-renus.
»Da tako je, in vidiš, mladi Herberstein, ki nam vsem ugaja, vidi rad njegovo hčerko Agato, ki je prav pobožna gospodična ter blagega srca, pa težko, da bi bilo iz te moke kaj kruha, kajti baroninja Margareta sc zelo protivi tej zvezi, ker je strogo katoliška in polaga važnost na staro in visoko plemstvo, kar pa Nürnbergerjevi niso.«
»Da bi mogel človek omehčati srce grašča-kinje.«
»To je toliko mogoče, kakor sto krav za en froi, graščakinja je v tem oziru nedostopna.«
»Meni ml&dl graščak zelo ugaja in zato bi
mu rad pomagal, ker je tudi zaščitnik naše cerkve.«
»In naše tudi,« meni Putan, »zato pa delajva s skupnimi močmi, da greva mlademu Herber-steinu na roke, kajti on to zasluži.«
Rekši trčita in izpraznita kupice.
Solnce je že priplulo čisto blizu vrhovom Črnega lesa, od Pohorja sem so se kopičili črni oblaki in se razširjali že visoko po nebu proti Hrastovcu.
»Še nevihta me dohiti,« meni šentrupertski vikar, »oditi moram. Tedaj hvala, da si bova dobra soseda, imel boš še sitnosti s tem in onim, posebno pa mislim, bodo nastopili skakači s svojimi novotarijami.«
»Se nič ne bojim, se bom že znal prilagoditi.«
»Le previden bodi,« svari Putan, »časi so resni, škoda bi bilo za te in tudi župnije ne dobiš kmalu take kakor je šentlenartska.«
»Če imam ljudstvo za seboj, se ničesar ne bojim.«
»Ljudem ni verjeti, v obraz se ti prilizujejo, zadaj pa grizejo, prijatelj.«
»Šentlenarčani so vendar dobri ljudje,« meni Morenus.
(DftIJ« bi «led»».)
! II
1 l! S • M "
e >
! .s 45 --
o •£ i.
S * »
»
S>
e _ «
J- o w >
* 1 i »v.
Si
Ji
1 Fran Strupi, Celje g
E Vam priporoča tvojo bogato zalogo stekleno in porcelanasta posode, §j| || svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema g g vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba gj
H Na drobno in na debelo.	Na drobno in ca debelo. 11
■	" C
IHIBHIBIBlIlilllflBllIUBIBlB
Zadružna gospodarska banka d.d. \\
IS
■w«mwtJHaH!wiiiii^g Podružnica Maribor «awmmm*!>m#m ']t
V lastni novoz|ra|enl palači, Aleksandrova eesta I, pred lrančlškansko I-cerkvije. — Izvršuje vse bančno posla najkulantneje. — Najvišje obrasto-
vanj« vlog na knjižice in t tekočem računu.	12..
Is
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
ii mi mi ■! ■[ ar ami ks mi Mi_g? .híuhum «"iLfeL-MU?
vidim, ko sem | enkrat kapll, da | je veletrgovina H. STERMECKI CELJU, naj-
' boljši vir za naknp sokna in kam-garna za moške obleke,volno,svile, cefir ja in delena za ženske obleke, platna, eksforda, modrotiska, ovllha ter sploh vse mannfaktnre, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrg.
R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24
Naročila čez 500 Din poštnine prosto. 227
i»
Krekova posojilnica v Mariboru
482 reg. zadr. z neom. zav.
Meljska cesta št. 10 sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu ln na vknjižbo. Somišljeniki, nalaga jmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah ki nam nudijo najboljšo varnost.
JIIIK-
Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Arbelter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. 566
^IllllllllilllillllllllilillllP'1'
Kdo sprejme mlado slepo dekle za čas počitnic. Opravljala bi lažja gospodinjska dela, oziroma pazila na otroke. Ponudbe na upravo Slov. gospodarja pod »Slepa«. i57
MOSTIN!
Najboljša esenca za izdelavo dobre, zdrave in ne drage domače pijače. Dobi se samo pri prodajalcih Drogerija WoJfram, Maribor in droge-rija A. Kane, Ljubljana. 689
Naivarneiše in naiboliše naložite denar ori £
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
reglstrovanl zadrugi z neomejeno zaveza
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej Je denar najbolj varno naložen, vsled tega, kar Jo to soliden kmetskl denarni zavod ln ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z vsem svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodenjšlml pogoji.
i &
>
> >
Vaše telo
zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se nspešno rabi že od dedovekih časov pravi Fellerjev nsilodišeči Elsafluii. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in sve-žosti, oži vi j nje živce, ja&a mišice in tetive ter deluje na vse ostale dele telesa.
Masiranje ln drgne-nje z Elsafluidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Pranje z Elsafluidom jača trudne oči, deluje umirjeno na živce ter nblažuje boli. V zunanji in notranji u-porabi je najbolja zaščita proti kihavici, in-fluenci, gripi in drugim
nalezljivim boleznim in prehladu Raztopljen je izvrsten za pranje ust, grla in goltanca. Elsaflnid je že 80 let tako priljubljen le zato, ker je vsestransko u-porabljiv, zunanje in notranje kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozmetik um Ja-či je kot francosko žganje.
Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah' tudi v najmanjših krajih izrecno »Fellerjev« pravi Elsa-fluid v poLzkusnih steklenicah po 6 Din. dvojne po 9 Din ali specijalne po 26 Din. Drugače naročite direktno po pošti, potem je ceneje, čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom in poštnino vred 9 poLzkusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din.
18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4 špecijalni steklenici 102 Din.
54 poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 špecijalnih steklenic 250 Din.
|	Naslov označite jasno: Lekarnar	j
I Engen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 841, I $	Hrvatska.
y iwii»»«i ti ......n ........ n i.■■ .mu...... ....... ..
Češko sukno tapite
pri tvrdki
najceneje
II
samo Glavni trg 9 OSTANKI ZA POLOVIČNO CENO
557
peske, letve ter_razni drugijrezan les za stavbe in pohištvo, tesan les za ostrešje, cement i. t. d., kupite ugodno v trgovini
712
KAROL IN MARTIN ROJS v Ormožu.
Dežnikarna
620
JOS. VBANJEK v Celju - Kralja Petra trg 15
naznanja, da se je preselila radi prezidave iz vogelne hiše Kralja Petra cesta 25 v Pelletovo hišo na Kralja Petra cesti 15. — Priporoča cenj. odjemalcem svojo bogato zalogo dežnikov vseh vrst, od najnavadnejših do najfinejših in soln-čnikov solidnega domačega izdelka po najnižjih cenah. Na debelo in drobno. — Sprejema in izvršuje preobleke in vsa v stroko s^-dajoča popravila hitro, točno in solidno po najnižjih cenah.

Vašv denar
: 3
ima pri meni večjo vrednost!
VI kupite pri meni po zelo zmernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom in pretehtajte sami resničnost gornje trditvel
KOLARIČ FRANC, trgovina, APAČE
668
Občeznana in renomirana prva kranjska vrvarna in trgovina s konopljo
Ivan N. Adamič
v
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
je otvorila v
Celju, Kralja Petra cesta 33
podružnico, detajlirano in en gros špecijal-no trgovino vrvarskih izdelkov.
Omenjeno tvrdko radi solidnosti in izbor-ne kvalitete njenih izdelkov najtopleje priporočamo!	719
Denar naložite
9GF najboljše in najvarnejše pri "•*
SpodnjeStojEFsIii ljudski posojilnici v Maribora
Stalna ulica 6
z. z n. z.
Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge na trimesečne odpovedi po brez odpovedi po 6°/o	8°/o	i
si
SLUGO
Za ženine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d.
se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri
I. TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Kose, srpe, brusne kamne,
prvovrstne, kupite najugodneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja. Nakup jajc, masla, putra, suhih gob.	687
TrebuS e in kilne pasove
vseh vrst, gumijeve nogavice za krčne žile, ravnodržalce, irigatorje in vse gumi-izdelke priporoča po najnižjih cenah tvrdka A. BESEDNIK, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 Pošilja se tudi po povzetju!	683
IHIlipiIIIIIIIIIIII
Denar
naložite najboljše in najvarnejše pri
jilnici v Gornji Radgoni
registr. zadrugi z neomejeno zavezo
ailllllllUlIHIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllM
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6%
na trimesečno odpoved
7-8%
po
nrrimnr


I"
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
GGLL
HRANILNICA
v Celju, Krekov trg Iastni paIaii pri koiodv°ru)
Rllllllllililllli!ll!lil!!IIIJI!!l!il!ll!IIIIIIIUI!!llll||||||||||l!!l!!!ni| Prihran\om rojakov » Ameriki, denarju nedolelnih, (i ga vlagajo todiiča, ter naložbam cerkvenega in ebčimkega denarja potveia po-
tebno pažnjo. tuiiuiiiiiini uuuiuuiuu imun iiiiiiiii m uuiuj i niuiimu i um
Za branil, vlogo jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
I vsem premoleajem la vse davčno nočjo.
Hranilnica daj« pot ojila na xem-IjiUa po najniiji obratni meri —> * Vt* prolnj* rešuj* brezplačno.
HUnSIIIIIi]ll!!!iii:i!llllliniUlilil!!lll!IIUIlli]lllilll!llllilillliU


Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru, f— Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS Goleč, novinar, Maribor.
234853232300024823484848235390534853482323000223230002230201484800
55555555555555555555555YQQ55555
0102010102010002020201000001020101000201020102000607000201010000020201010101010000070100
000048230153232323530000020101010002000105070102020101010002020201000000000201010000000202