Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 23, 1983, s. 200 - 234 Oxf. 901: 92: (497.12) Izvleček: WINKLER, /.: TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN DOSEDANJI RAZVOJ SKUPNEGA GOSPODARJENJA Z DRUŽBE- NIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI V SLOVENIJI Zaradi posebnega družbenega pomena ohranitve in gojitve gozdov je gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi v Sloveniji skupno. Skupno gospodarjenje uresničujemo v okviru gozdnogospodarskih območij zlasti preko skupnih gozdnogospodarskih načrtov ter enotnega zagotavljanja in usmerjanja sredstev za biološka vlaganja v gozdove. Abstract: WINKLER, /.: BAS/C CHARACTERISTICS ANO THE PAST DEVELOPMENT OF THE COMMON MANAGEMENT OF PUBLIC ANO PRIVA TE FORESTS IN SLOVENJA Because of the. special significance of the preservation and culture of forests, the public and private torests in Slovenia are managed in the some way. The common management is realized without the regional forest enterprlses especlal/y through common forest management plans and the unified securing and directlon of financ/si means tor blolo- gical investments. 200 dr. Iztok Winkler, dipl. inž. gozd. redni prof. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 201 KAZALO VSEBINE Izvleček - Abstract 1. UVOD 2. RAZLOGI IN IZHODIŠČA ZA POVEZOVANJE ZASE- BNE GOZDNE POSESTI IN SKUPNO GOSPO- DARJENJE Z DRUŽBENIMI IN ZASEBNIMI GOZDO- VI 3. DOSEDANJI RAZVOJ POVEZOVANJA ZASEBNIH GOZDOV IN PREHOD NA SKUPNO GOSPODARJE- NJE Z DRUŽBENIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI 3.1. Zadružništvo v gozdnem gospodarstvu 3.2. Proces podružbljanja zasebne gozdne proizvod- nje in prehod na skupno gospodarjenje z družbe- nimi in zasebnimi gozdovi 4. PRVINE SKUPNEGA GOSPODARJENJA 5. SMERI NADALJNJEGA RAZVOJA SKUPNEGA GOSPODARJENJA 6. POVZETEK 7. ZUSAMMENFASSUNG 8. LITERATURA 202 Stran: 203 203 205 220 226 228 230 233 1. UVOD Razdrobljena zasebna gozdna posest povzroča skrb in težave v gozdar- stvu večine dežel, ki imajo večji delež takih gozdov. Povsod iščejo razli- čne oblike in načine povezovanja te posesti: prostovoljnega ali z zakon- sko regulativo. Tudi v Sloveniji prevladujejo zasebni gozdovi in smo uveljavili vrsto oblik in načinov za usmerjanje gospodarjenja' z njimi, za povezovanje zasebne gozdne posesti znotraj zasebnega sektorja, končno pa tudi za povezova- nje družbenega in zasebnega sektorja gozdarstva. 2. RAZLOGI IN IZHODlšCA ZA POVEZOVANJE ZASEBNE GOZDNE POSESTI IN SKUPNO GOSPODARJENJE Z DRU2BENIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI Razdrobljena zasebna gozdna posest in z njo povezana drobna blagovna proizvodnja sta temeljni značilnosti zasebnega sektorja gozdarstva v Sloveniji. To narekuje tudi ustrezne organizacijske oblike gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. že dolgo je povsem jasno, da na majhni parceli ni mogoče več racionalno gospodariti in da je treba drobno posest povezo- vati in združevati. Nujnost pogosto utemeljujemo tudi s Kirchhofovo mi- slijo, ki jo je povzel Marx v analizi produkcijskega časa: "Gojenje gozdov pa zahteva za pravilno gospodarjenje ... tudi ve- čjo površino kakor kultura žita, ker je na manjših parcelah nemo- goče gospodarno sekati fes, ker gredo postranski plodovi veči­ noma v izgubo, ker je teže zagotoviti zaščito gozda itd. Razen tega je produkcijski proces vezan na tako dolga obdobja, da pre- sega načrte privatnega gospodarstva, v posameznih primerih celo dobo enega človeškega gospodarstva ... Kdor torej nima še kak- šnega drugega dohodka in nima v posesti večjih gozdnih površin, ne more pravilno gospodariti z gozdom. Dolg produkcijski čas (ki vključuje relativno kratek delovni čas) in zato dolgost obdobij njegovega obrata je vzrok, da je gojenje gozdov zelo neprimerna kapitalistična poslovna panoga, ki je po svojem bistvu zasebna, četudi nastopa namesto posamičnega kapitalista združeni kapitalist" ( 10, str. 271). Negativne gozdnogospodarske posledice gospodarjenja na drobni zase- bni gozdni posesti so zlasti naslednje (25): 203 - razdrobljeni, zasebni gozdovi so praviloma slabše ohranjeni, imajo nižjo hektarsko lesno zalogo in manjši prirastek, - stroški gospodarjenja so večji, - pri samostojni prodaji gozdnih sortimentov dosegajo posamezni in nepovezani gozdni posestniki slabše ekonomske rezultate, - delež blagovne proizvodnje na enoto površine je manjši. Pri nas malega gozdnega posestnika in njegove drobne blagovne proiz- vod nje nismo prepustili stihiji, ampak smo dali možnost, da pravočasno in postopoma preide v nove proizvodne odnose. Pri tem je bila vodilo tudi Engelsova misel, ki je zapisal: "In drugič, Je prav tako očitno, da po prevzemu državne oblasti ne bomo mislili na to, da bi malega kmeta nasilno razlastili (ne glede na to, ali z odškodnino ali brez nje), kakor bomo primorani storiti z veleposestniki. Kar zadeva malega kmeta, Je naša naloga najprej v tem, da njegov privatni obrat in privatno posest prevedemo v za- družno, ne s silo, marveč z zgledom in z družbeno pomočjo, ki mu Jo v ta namen nudimo. In tu imamo vsekakor dovolj sredstev, da lahko malemu kmetu predočimo prednosti, ki mu morajo že sedaj postajati očitne" (4, str. 713). če smo se tudi v gozdarstvu odrekli skrajne poti, to je nacionalizaciji drobne posesti, je prehod zasebne gozdne posesti v družbeni sektor lahko le postopen. Prva faza tega prehoda je podružbljanje gozdne proiz- vodnje, ki ga izvajamo s postopnim povezovanjem zasebnih gozdov med seboj in zasebnega sektorja gozdarstva v celoti z družbenim sektorjem. Namen tega povezovanja je uvajanje modernega proizvodnega procesa, to je procesa, v katerem bo proizvodnja v tehnološko-ekonomskem smi- slu podružbljanja, lastnina pa se bo čedalje bolj izkazovala neposredno v denarni renti. Razvoj ekonomskih odnosov pa bo tako pripeljal do tega, da bo renta majhna ali je sploh ne bo več in bo torej postala lastnina nad produkcij- skimi sredstvi v gozdarstvu vse bolj samo pravna oblika brez ekonomskih posledic. 204 3. DOSEDANJI RAZVOJ POVEZOVANJA ZASEBNIH GOZDOV IN PREHOD NA SKUPNO GOSPODARJENJE Z DRU2BE- NIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI V prvem povojnem obdobju (1945-1951) je bila na področju gozdarstva najvažnejša naloga zagotoviti predviden obseg sečnje. Zato so posvečali gospodarjenju z gozdovi manj pozornosti. Z državnimi gozdovi so gospo- darile državne gozdarske organizacije, za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi pa ni bilo posebne organizacije. šele po zmanjšanju pritiska za čim večjo proizvodnjo v gozdarstvu je bilo mogoče tudi v zasebnem sektorju misliti na kompleksno gospodarjenje in s tem tudi na ustrezno organizacijo, ki bi to opravljala. Ta naloga je bila v prvi vrsti poverjena kmetijskim zadrugam. 3.1. Zadružništvo v gozdnem gospodarstvu Zadružništvo, ki je že v stari Jugoslaviji imelo pomembno vlogo, je dobi- lo posebno mesto tudi v gospodarskem sistemu nove Jugoslavije. Z novo ustavo (28) je bilo določeno, da "posveča država posebno pozornost in nudi podporo in olajšavo zadružnim organizacijam". Razumljivo je, da smo pri razvijanju zadružništva morali najprej odpraviti vrsto negativnih izkušenj zadružništva stare Jugoslavije. Po osvoboditvi smo sistem našega zadružništva temeljito reorganizirali ter se pri tem borill proti vsemu, kar je v zadružništvu še uveljavljalo vpliv kapitalisti- čnih elementov ter hkrati razvijali vse tisto, kar je bilo v starem zadružni- štvu pozitivnega. Kardelj (5) je takole prikazal prve ukrepe na področju zadružništva po osvoboditvi: "Dasi smo že od vsega začetka v največji meri cenili zadružništvo kot eno izmed najvažnejših in brezpogojno potrebnih orodij za obnovo, za najelementarnejšo konsolidacijo, za rekonstrukcijo na- šega kmetijstva in za zgraditev dežele na osnovi pridobitev narodnoosvobodilne vojne, se vendar nismo mogli avtomatično opreti na zadružništvo, kakršno smo podedovali iz stare Jugosla- vije . ... V prvi vrsti je bilo treba spremeniti vlogo vrhov zadružnih zvez, preko katerih se je prej ravno izvajal ekonomski pritisk kapita- lizma. Konkretni politični in ekonomski pogoji v naši državi so zahtevali, da smo začeli slabiti poslovne zveze, ponekod smo jih celo popolnoma odpravili in neposredno povezali zadruge in okrajne zveze z lokalnimi državnimi in političnimi vodstvi. Tak ukrep Je bil v 205 prvi fazi nujen, da bi se posamezne zadruge bolj neposredno vklju- čile v boj za likvidacijo špekulacije in vsakršnih gospodarskih te- žav ... Dalje je bilo treba okrepiti in demokratizirati osnovne zadru- ge, jih razumeti in razvijati kot najvažnejše celice v zadružništvu in zategadelj dati prav njim večjo vlogo. Demokratizirati zadruge pa je pomenilo z ene strani zagotoviti vpliv malih in srednjih kmetov in pravilno politično vodstvo v duhu ljudske demokratizacije, z druge pa prav te osnovne zadruge nepo- sredno trdneje povezati z državnim gospodarskim sektorjem in tako eko- nomsko zagotoviti njihov pravilni razvoj." S proučevanjem male gozdne posesti in zadružništva v gozdnem in le- snem gospodarstvu so se začeli ukvarjati že med NOB. Na gospodarski konferenci jeseni leta 1944 je bil načet med raznimi agrarno-političnimi problemi tudi problem podružbljanja slovenskih gozdov. Takrat so poudarili, da bomo malo gozdno posest privedli v socialistično gospo- darstvo preko zadrug (19). Gozdarski strokovnjaki so nato v letih 1944-1946 izdelali vrsto študij o gozdnem zadružništvu in dali vrsto pobud za organizacijo zadružništva v gozdnem in lesnem gospodarstvu (8, 9, 14, 15, 18, 21, 27). Po osvoboditvi so bile na pobudo iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo prve ustanovljene lesno-produktivne zadruge. Člani teh zadrug so blli le gozdni posestniki. Lesno-produktivne zadruge naj bi ščitile kmeta proizvajalca, hkrati pa preskrbele potreben les za obnovo dežele. Leta 1946 je bilo v Sloveniji že 40 lesno-produktivnih zadrug. Lesno-produktivne zadruge so imele naslednje naloge: a) prevzemanje lesa od svojih članov (gozdnih posestnikov), po pose- bnem dogovoru pa tudi od uprav državnih gozdov in razlaščenih pose- stev in agrarnih skupnosti, b) predelovanje lesa v polizdelke in izdelke na račun članov ter plačeva­ nje lesa po izvršeni prodaji in po odbitku stroškov, c) najemanje, nakupovqnje ali zgraditev nepremičnin in inventarja, da bi zagotovile sodobne obrate za obdelovanje lesa, d) poglobitev zadružne vzgoje in zavesti, pospeševanje smotrnega gospodarjenja z lesom in gospodarjenja sploh (16). Lesno-produktivne zadruge so se ukvarjale v glavnem z izkoriščanjem gozdov, zamišljeno pa je bilo, da bi prerasle v gozdne zadruge, ki bi se ukvarjale tudi z gojenjem gozdov (26). 206 te leta 1948 pa so bile lesno-produktivne zadruge reorganizirane in priključene splošnim kmetijskim zadrugam, kjer so bili osnovani posebni lesni odseki. Reorganizacija je bila utemeljena s trditvijo, da so lesno- produktivne zadruge preveč krepile individualističen način gospodarstva svojih članov. Hkrati pa se je izoblikovalo stališče, da je "najbolj pravilno in koristno, da se v na§i drtavi razvija enoten tip osnovne kmetijske zadruge, ki bi v sebi združevala vse panoge gospodarske dejavnosti na vasi" (5). To stališče se je začelo uvajati v prakso In temu ustrezno tudi izpopolnje- vati oziroma razvijati organizacijske oblike glede gospodarjenja z gozdovi in lesom. V naslednjih letih pa je začela prevladovati težnja za hitrejšo socializacijo vasi. Zato so namesto kmetijskih zadrug splošnega tipa bolj pospeševali kmečke delovne zadruge. 2.e prve izkušnje so pokazale, da niso bili povsod objektivni pogoji za uspešen gospodarski razvoj delov- nih zadrug. Na plenumu glavne zadružne zveze Jugoslavije leta 1952 so ugotovili, da je bilo podcenjevanje splošnih kmetijskih zadrug glavna pomanjkljivost v razvoju zadružništva v zadnjih letih. Med sklepi tega plenuma je za nas posebno važna uvotovitev, da so splošne kmetijske zadruge osnovna in po vlogi v socialistični preobrazbi vasi najpomembnejša oblika. V okviru splošne kmetijske zadruge pa naj bi pospeševali po posebnih odsekih posamezne panoge kmetijske proizvodnje. Na zborovanju republiške zveze kmetijskih zadrug leta 1952 v Ljubljani pa so se zavzeli za ustanovitev gospodarskih odborov pri kmetijskih zadru- gah in njihovih okrajnih zvezah, med njimi tudi odbora za gozdarstvo (20). Tega leta so na posvetovanjih gozdarskih, lesnih in zadružnih gospodar- stvenikov opredelili tudi pogoje za uspešen razvoj zadružništva v gozd- nem in lesnem gospodarstvu: a) vsi zasebni gozdovi, kakor tudi gozdovi agrarnih skupnosti, naj se čimprej povežejo v zadruge, da bo olajšano njihovo smotrno gojenje in izkoriščanje, b) v predelih z manjšo gozdnatostjo oziroma manjšo površino gozdov naj se ustanove lesni odseki v okviru splošnih kmetijskih zadrug, v nasprotnem primeru pa naj se pospešuje ustanavljanje specializiranih gozdnih in lesnih zadrug, ki naj bi bile povezane v splošne kmetijske zadruge, 207 c) velikega pomena za uspešno gospodarsko udejstvovanje zadrug je njihova ustrezna teritorialna zaokroženost, ki upošteva dane geograf- ske, prometne in ekonomske pogoje, d) splošna kmetijska zadruga naj bo regulator vseh gozdnogospodarskih in lesnogospodarskih odnosov v nedržavnem sektorju svojega obmo- čja, e) splošne kmetijske zadruge naj gospodarijo z gozdom in lesom po strokovnih načelih; zato morajo imeti svojega gozdarskega strokov- njaka, f) zadruga skrbi in odgovarja za izvršitev plana proizvodnje in oddaje lesa v svojem območju, g) odkup iz zasebnega sektorja naj bi potekal samo preko splošnih kmetijskih zadrug, h) težišče zadružništva v gozdnem in lesnem gospodarstvu naj bo v goje- nju, varstvu in smotrnem izkoriščanju gozdov. Pri predelavi lesa naj bi se omejili v prvi vrsti na začetno obdelavo oziroma predvsem na obrt- niška podjetja (19). žal pa kmetijske zadruge v obstoječih razmerah, zlasti zaradi pomanj- kanja strokovnih kadrov, niso mogle izpolniti prej navedenih načel in so svoje delo usmerjale predvsem v odkup lesa, skoraj povsem pa so zanemarile svoje primarne, to je gozdnogospodarske naloge. Hkrati je bilo gozdarstvo močno centralizirano, strokovni kader pa skoncentriran pri upravnih organih in državnih podjetjih. Zato je razum- ljivo, da se je gospodarjenje v zasebnih gozdovih usmerjalo bolj ali manj samo z vrsto predpisov. Gozdno gospodarstvo pa je - tudi v zasebnem sektorju - gospodarska dejavnost, ki je ni mogoče voditi le z admini- strativnimi ukrepi. Leta 1954 so bile v Sloveniji ustanovljene okrajne uprave za gozdarstvo kot upravni in nadzorstveni organ v gozdarstvu. Do ustanovitve teh uprav so v LR Sloveniji opravljali naloge javne gozdarske službe le posamezni gozdarski referenti pri okrajnih ljudskih odborih, vendar brez ustreznega strokovnega in administrativnega kadra ter brez zadostne materialne podlage. 208 Okrajne uprave za gozdarstvo so pokazale pomembne uspehe predvsem v zasebnem sektorju v obvladovanju sečenj, v smotrni gojitvi in urejanju gozdov ter pri gradnji gozdnih cest. Okrajne uprave so tudi izdelovale gozdnogospodarske načrte za zasebni sektor, pri čemer pa so sodelovale ponekod s kmetijskimi zadrugami, večinoma pa tudi z občinami. Izvajanje planov so okrajne uprave za gozdarstvo poverile ali kmetijskim zadrugam s pogodbo ali pa so ta dela izvajale same v lastni režiji. Neka- tere so ta dela individualno obračunavale s kmetovalci. Okrajne uprave so izključno opravljale tudi odkazovanje, izmero in žigosanje lesa v zase- bnih QO?:dovih ter odmero in zbiranje prispevkov v gozdni sklad. Okrajne uprave za gozdarstvo so tako opravljale skupaj javno gozdarsko službo ter nadzorno in operativno službo za zasebne gozdove. Združitev upravnih in gospodarskih funkcij pri okrajnih upravah pa ni bila koristna. Zato je bilo treba ustanoviti gospodarske organizacije za izvrševanje operativnih del v zasebnih gozdovih in povsem ločiti upravne od gospo- darskih funkcij. V letu 1957 je izvršni svet LRS izdal zakonske predpise in navodila, po katerih so bile ločene upravne gozdarske funkcije od operativnih. Za izvajanje strokovno-operativnih in gospodarskih nalog v zasebnih gozdo- vih so bile v prvi vrsti poklicane kmetijske zadruge, ker so bile gozdnim posestnikom najbližje zadružne organizacije; v njih so bili včlanjeni, v njih so odločali, in z njimi sodelovali. Kmetijske zadruge pa postavljenim nalogam s področja gozdarstva niso bile kos, predvsem zaradi pre- majhnega obsega gozdnih površin in pomanjkanja strokovnih kadrov. Za uspešnejše izvrševanje gozdno-operativnih del so se zato kmetijske za- druge združevale v gozdarske poslovne zveze; ponekod pa tudi v kmetij- sko-gospodarske poslovne zveze. Gozdarske poslovne zveze so imele kot strokovno združenje zadrug dve osnovni nalogi, in sicer: a) da so skrbele za pospeševanje gozdnega in lesnega gospodarstva kot celote in pri tem nudile strokovno pomoč združenim zadrugam in jih usposabljale predvsem za naslednje dejavnosti: - izvajanje vseh operativnih nalog v zvezi z gojitvijo, nego in var- stvom gozdov ter drevesničarsko službo, - izvajanje gozdno-tehničnih del, - izvajanje potrjenih gozdnogospodarskih načrtov, - izkoriščanje gozdov, 209 = oo~up ~at8nih šortimeritov, = &~favijaHie U§IUg Ha žagarimiH obratlHi = s@štavijanje iašrniH na&Hov ža ižvaJanje zgoraj HalJ@fJ@A iH a@l i iJy €la še fjfeko sv6Jili obratov IH v sporazumu z zadfUgaffii tuai sam@ iivajai@ aa,a~@Ra dela s poafočJa preJ omer1Jenega posltntaAJa: §affia~ §t&jn& s& &pravljaie le iisrn naloge, ki so šifšega ~6§~6Baf§keija ~&ffi@Ra1 ~, Jili tatlFU§e žaratJi pohiaHJkahJa sirsl~tlvfiiH kaamv ali ~@§r,&€iarHaMi Hišo magle at:,raviJat1. Te naloge šd bile: = ~&mpleksne planiranje, = uF@iaHje gat:atN iti ita@iava gdzdriogospoi:JarskiH Aaefttlv; = intJ@sticiJske gfadnJ@ gotdn1H cest in poti, = tJFamet z iesofft Na §j@t.aarnke po§li:Wne tvete so bile od okraJHlh uimw ia g6ždar§tva fj@§t6p6'ffia pfene§efie tudi nekatere upravne funkcije: odkazdvaAJe: ~fif]Favljalfii p&sWpek ta itdaJd šečnih dovoljenj in pripravlJaiHi postopek ia ~fOOpišot/aHie pt'išpevkov v gdid11i sklad. F'§§i€NHe tv@te naj bi kot gospodarske cirganlzacije in kdt pl:lšldvHe žveže l{ffi@tij§j{j/i tatirU~ sv6je pdsl6vanJe s k1iietiJskilTii zatJrugaffii iašH0val@ ~f§€1tl§em' Ha pdgddberllh ekdhoitiskih bdnbslh. NjlhtNa glaVHa Aai6ga je §ila1 aa ratv/iaio same zadruge 1,1 njihdve pfoltvodtie tJeiavHosii: 13@= §ltwHe tveze bi ziasti morale usposaBIJaii zatlrUg@ kot ot'§aHilat©Fj@ fjf@iiN68HJe. @@tt.larske poslovne zveze so bile dolžne usposabljati zaElrU~e pFetlvs@Hi za &fJfa¾/IJanJe ddlocenih nalog v gozdni pttHžvodliJi: za bpfavlJaHJe tefi fial09 Bi mo'rale tadruge imeti določeno gozdno površina, Ha kateri j@ ffl&~t:1&e zagotoviti trajno gotdrio proizvodlijd: Morale pa bi tUBi imeti ~&ii:lar§ko or-ganitac:ijskb eHoto z ustreznim številc:H'n strok6vhlfi kadfdV: V §i&Verilji je f50§lovalo 19 gozdarskih all kmetliskb~gotdaršl·7 u1s@./3Y!i:lH! lv,Q/'. t:J@~@IRila ~ §l@V@rl§l~i Y§feVi ll#fi 1 ff'1 §@ M §@lj ~@@f@§f!@ @~m€l@lile f}@l@!ej lffflff~@V la§tRi~@V ij@i€i@V if! ~@§f}@@afj@fli@ 1: ~a§@!imimi ~@~9@= o/1, § ~~~v: €1@,:}@IRil@m ~ !:!§lalf l j@ t)/1@ Q§l@§l=!Fl@i . "#afafii fj@§fj§flfgfjfJ fiflJi§f}flf}g§ /Wfflf}flfJ €Jrlfi1nifVfj ifl f/€Jii!Vf! flfi1fi@II, i& fj@§f]@fififi@fljf} E fj@lfi@Vi V flfYi:tJtmi /a§fflifli ifl j f/€il(J€J'li1 fl{J kfJt§= fifl jf} /e§{flifl§#f1 f}faVi€!!11 §/fl:lfgfl(i: lr4mi@nim #mf!tPm=le§fflilffJffl ggid@v il'l pri §#YfJflf}ffl fJ@§tJ@fifiri@= f!/Y i fl@ifi@VI Wiaffl@f!flf!J §@d@/§Vefli@ fjf/ YP,fJV!j.~fliY ff}f V fiKllifY {fjfji} f!B§f}f#lafi@flie in li/Hlfjflitl f!fil€lfl€if}fi§f#J€/fif§#itl /UJ~ff@II v .§lffii= gy i lflff@fl(jffl §i1ff?Q§f@ifl€J gf//§§{Jflj(! V iedf}Vfitl {!9§fj@€/efi€!flie l fliifl@llimi f/fšifi@Vi in {J§fVefi§flfjffl fffJfl@€/IW fl§ f}{Hf//§f!i fliifl@V§fjfJ rl@lfJ ifl njifl(}V/17 VIBi!!flifl §f@f/§f{}Vu ~§1 j: l§t@ f)~@I@ i@ t~g; ~ fl@l'fi §/@t{@fl§~j l:J§{ao/i ii! l@ta Hflt.f (§gt, ~a~l@~@ ie Yo/@€1@@ §~1:J"1R@~e §1@§~@€1aFjtmJe l, fl@~@vi lafl~@ §trn@m@ v @'II@ Wffl@ljni §~l:J~iFIL 11? §~l@§A9 @rbli@tmi F~l@~i l,{jfi/fjf(:}Vifi l,@liffl§ {faifl@§t fjf/1€/§V in fjf#§fl§ f)f@ilV§§flj§ ff:}f §€)§§§{!§ lffff!= fgili §f]/@§ff§ fffJfi§ffJ@ fYfllfeii€J V§§fl fj§Ul@II, T§I fi11l€Jg itVif§ it d!#j§fV{J, de fflfife fJ€JNlilf§fV§ f}9l@f} fj9§fg9€/iif§#ih €JfJfaV!jeti IYfli llf§f@ fl@(i§§f}&€lilf§hih ne/Bf!, lere€1i taMflfil l1v@ifl@1 fg ifl f!lfJ§fJ@€/er§lff! in §p/@§fl@ €/rYltJ~r,@ Vlf3gJfJ fj@id@V ifl f!J&l:€1fJf§{VfJ, §fJ flYjfli f#J§€!!mi Wii@ffli1 § lfflf@Fiffli IJ§ffl@f~ iem@ fi{ll@V{!flj§ {§ fj@§/jf#/ef§Kf] flf!/eVflfiJ§ti v §f:}/gfi fl§ f1{§€/!1 ff{i /a§fni§fVfi: tJ) /3@§/@Vfll r~l@@i {JtJ§§@i l:f#lim,q flfiifil§i€Jf1elfl@j§f) f}f§illl(J§fl/9, f§§i€Jnalm:J YP€JffJIJ9 ffJl:mi~ gniti §f@€/§f@V ifl §{f(J#@llflit/ lff1df9V: T@ i@ M fj€J§#!§f}/ f}f!Jfflf3.ff1§flf} l{Jfedi l!itrnfi]e fflill@ie §€1€/99!1@ f@tlflf:Jl@fiiit! tYfli II !!91€/fli f}f9iiV9€/fl/i: Te f§fj§ 1/f!@if:J f}ffJil!l(#/f!f! ()91/f§ifW, llf!@j§ #9/i~ifl@ lflM, lff!f§j9 iflf@nlitf#f§ fj@§fJfJ~ €/i:tritm/e in #entiflYiffH/9 fi91fifl@ f}ffJilll9€lfl/@, N€!f}ft!lfifli@f1€1 f]!f§§MF§fi l: /11-0 §9ff/ /W l:eflf@Vf:J/fJ IY@i {B9fe§fli#i /§§e: fJf]timefn@ ,~M9f/(;Jffl§/U? ifl t@flng/g§/ff# ff}§/111§ h:lfli lf fj@ifilif§IVY pflfJt@lleit! i€ff!Jif!fl9 &@l9 Vf}~j§fia §!@Vile {JffJ!illf1ial§@II ifl f}fiffl@ffl@ f/FIJ#Bf?flfi flf[fle 0 ni1e@fifi,1 prgifv@f.in/fr tf! telrn /@ ff19f!9§@ ifflfm/§f#i prg/111~u!lnf! §tf9§ftf# in f}@e@niti W9l,11fJr4fli9: Fieug/ W@i111eielnifl sil it1. tYfii fifijflf1f;J .f9U:lfif:i W@ilV@ftffi@ R,rip@liel €Jg ffti!f/Yflrn1 It@ §{jffl{i fif} ff1€/ff# II@§ (j/J§{f:Jiati in i@ §i/i V P✓ 9V§l9Vef1/f# in NJFl:Ji@lfe.11/f!: ?HI 4. PRVINE SKUPNEGA GOSPODARJENJA Zakon o gozdovih leta 1974, ki bi moral pravno razčleniti ustavno dolo- čilo o skupnem gospodarjenju, je glede tega skromen. Pravi le, da se skupno gospodarjenje z gozdovi uresničuje po gozdnogospodarskih območjih tako, da delavci v združenem delu in kmetje-lastniki gozdov sodelujejo v samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo ter orga- nizirajo gozdnogospodarsko organizacijo združenega dela. Skupno gospodarjenje uresničujemo z različnimi ukrepi in na različne načine. Razdelimo jih lahko v dve skupini: V prvo skupino sodijo tisti, ki v pretežni meri zagotavljajo uresničevanje splošno družbenih razlogov za skupno gospodarjenje. To so: - oblikovanje gozdnogospodarskih območij, - izdelava skupnih gozdnogospodarskih načrtov, - enotno zbiranje in usmerjanje sredstev za biološka vlaganja v gozdove v območju. S temi ukrepi delujemo integrativno na zasebne gozdove, hkrati pa vpli- vamo tudi na povezovanje in enotno obravnavanje družbenih in zasebnih gozdov. Zaradi različnih naravnih pogojev za gozdno proizvodnjo, stanja gozdov in gospodarskih pogojev za trajno razvijanje in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov ne glede na lastništvo, srno v Sloveniji oblikovali gozdno- gospodarska območja. Gozdnogospodarska območja so take regionalne in gozdnogospodarske celote, v okviru katerih za vse gozdove ne glede na lastništvo zagotavlja- mo zlasti: - trajnost gozdov in trajnost gozdne proizvodnje in donosov, - enostavno biološko reprodukcijo po enotnih vidikih in ustvarjanje potrebnih sredstev za to reprodukcijo, - programiranje gozdnih prometnic ter oblikovanje in usmerjanje sred- stev za načrtno in usklajeno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnica- mi. Gozdnogospodarska območja so teritorialno razdeljena še na gozdno- gospodarske enote, oddelke in odseke. Namen te delitve je omogočiti (zagotoviti) racionalno strokovno gospodarjenje z gozdovi. 220 Temeljna strokovna podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogos- podarski načrti območij in enot. Iz same narave gozdnogospodarskega območja izhaja, da morajo biti gozdnogospodarski načrti skupni za vse gozdove ne glede na lastništvo. To pa seveda ne sme pomeniti, da pri načrtovanju ne bi v zadostni meri upoštevali posebnosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Podobno velja za gozdnogospodarske načrte enot. Skupni gozdnogospodarski načrti enot zahtevajo (predpostavljajo): - ustrezno oblikovano gozdnogospodarsko enoto kot prostorsko in gravitacijsko celoto, ki vključuje obe kategoriji gozdov. Ta pogoj velja tudi v primerih, ko se na določenem območju gozdovi ene lastninske kategorije prepletajo z gozdovi druge lastninske kategorije, - notranja razčlenitev na oddelke in odseke mora biti oblikovana kot prostorsko in gravitacijsko logično zaokrožena grupacija parcel ne glede na lastništvo, - v gozdnogospodarskem načrtu morajo biti za vsak oddelek (odsek) vsi osnovni podatki o gozdnem fondu izkazani ločeno po sektorjih lastni- štva, - za vse gozdove v gozdnogospodarski enoti so enotno, ne glede na lastništvo gozdov, oblikovani gospodarski razredi. Vsi podatki pa se tudi v gospodarskih razredih izkazujejo ločeno po sektorjih lastništva, - v gozdnogospodarski enoti se za vsak sektor lastništva oblikujejo po- leg skupnih gozdnogospodarskih ciljev tudi specifični cilji. V zase- bnih gozdovih se lahko oblikujejo specifični gozdnogospodarski cilji tudi za posamezne kategorije zasebne gozdne posesti. V definiciji gozdnogospodarskega območja je poudarjeno, da je to taka zaokrožena celota, v okviru katere lahko med drugim zagotavljamo vsaj enostavno gozdnobiološko reprodukcijo gozdov. Ce je območje hkrati tudi celota v okviru katere zagotavljamo trajnost donosov in gozdne proizvodnje, pomeni to, da je treba v okviru območja zagotoviti toliko sredstev za vlaganja v gozdove, da bo zagotovljena potrebna enost,avna gozdnobiološka reprodukcija. To pa pomeni, da sredstva za vlaganja v gozdove zbiramo po enakih načelih od vsega posekanega lesa, vlagamo pa jih tam, kjer so potrebe. Torej, z drugimi besedami, zbiramo jih enako ne glede na lastništvo, vlagamo pa po potrebah, prav tako ne glede na lastništvo. Samo na ta način je zagotovljena celovitost območja z vidika vlaganj v gozdove. 221 /iJ f:if/Jfj& §kblf)ifi@ f)a §@€lij& 1:1krnf)i1 ki l,J f)F@i@ifii ffl@Fi i:a§&fi'Wljaj& ldf@§fll§@Vaflj@ fj@§l€WfliR Fai:l&§J&V :l:a §kl:Jf)Fi& ~&§f)&€!aFj@RJ{f TIJ€li laFiJ& v@lja 1 €la f!J& @Fii strnAi f)&V@i:Yj@j& fi&§f)&@aFj@Rj@ 1: i!:a§@~mimi §&i€J&vi, fia @fld@i §tfafli f)a fi]&V@il:Jj@j@ t!J€li ~&§f)&€JaFj@Rj@ i @fl-llfi@Riffli ifi i!:a§§§Fiiffll §&t€l&VL Pfi teffi ~rn €l@l&ffia i!a 1:1krnf)@1 ki §@ &FJV@i:Ri / f)& §ili iak&Fia1 i:a V§@ §&i€lA@ fij&§@§fAik@; €l@l&ffia f)a ia tak@1 ki j/R fj&i€1Fii f)&§@§ffliki §f)mj@ffiaj& f!JF&§t&v&ljfl&1 1:fi&li Ra f1&€lla§i §V&j@fla f)&§l&VR@§a iRt@rn§a-.. V t& §kl:lf)iA& §@€lij& 1:la§ti ukrnf)i 1:a §f)@eifi§R& ifi rnei&fialfi& &FflaRi1:ifaR&§t ia§@§fiiR §&i€JfiiR f)&§@§tfiik&V §affliR v &kVifl-J §&i:€JFl&fj&§f)&€!aF§klFi &F§a= Aitaeii t@f ta tak& @F§aAii:iFafi@§t §&i:€Jfl&§l&§f)&€laf§kiFi €J@l&vRiti &FfiaRiiac: eiii ki f)@§f!j@§ldj@ V§@ f)fVlfl@ §k!:Jf)fi@§a ij§§{:1@€lafj@Rja i!: §&i€l&vi: t §@i:€l&vi R@f)@§rn€JR@ fi&§f)@@afij& a@lavBi iR kffletje-lastniki gtitdev, efgaflltirafli v ~@tdfl(jg&§fJ&daf§kiH @f§afi ifaeija!i tdFUt@Refia &@la: IJFU!b@Ai §ekt&f je (jf~afiizifaA v ffjfflf#l/flifl {jffjaffiifiei/afl lfJf/jf{jfi{jt}ii &tJlii, ta§@fiHi §@kt&f ~a v f{jffltJl/flifl 6fflaflitaei/afl ktHJf}§faHf&11: ©laA§tV& v t@ffi@lifli &FfiaFlifaeiii k&&p@FaRt&v ia kffleta=la§tfiil(a f:j&t:-€/a Ri &§V@iUi&: §affi §@ J3(§§f&V&ljfl& &€ll&6i1 ali §@ §@ v f:@ffl@ljfW &ff:jaFiiz:iieij& vkjjt:16il k&f 61afl ali kat k&&f:j@FaAt I ali f)a §f)l&R fi@: TLJ€1i v fJF&iiV&€1R@ffl §ffii§ll:J iffia la§fflik f:j&i!:€ia ffi&lfl&§f; €la §@ v e@l&ti ali €ielFI& vkljl::I§/ v ij@it!R& J:)F@itv&@Fij& v §V§j@Ffi §j&UJl:I ifi §§@@luj@ § §V&jiffl a@l&ffl iH a@l&V= Riffli §F@@§tVi; laflk§ fja §j&§{:J&@afjeflj§ § §V&jlffl f:j&l€1&ffl v e@lati fYfej:Jl::l§ti t@ffi@ljfli &fijaflii:aeiji k&@f)@FaRt&V: V@AEiaf pa W€1i ia kffiefa1 l(i je la§tflik f:J8tJJa1 f!ya fle ifl(Bfi§f/ §V&J§ pfa0 vie@1 €la p@§tafi@ 6iafl ali k&&fJ@fafit teffieljR@ &f§Jaflizaeije k&&(:Yefanf:&v Ha p&tif&tii 1:1 gj&tdaF§tVa1 veljaj& §kle13i te &Ff=JaRii!:aeiie,• §Wejefi v §~1a€l1:1 t tak&fWffi & §&zJi&vil'L ©Ffi&{:j@§@fi@ f:ta fflLJ ffi&fa @Hi; cia aaj@ Bf§aRiiaeijl k&&fJ@FaRi&v §V&i@ r:,f@@i&§@ i:a Yf@jaAje ffle€l§e@&jHe§a §o·E1el&vania1 @f§a0 Riraeija fia jil'i ffl@Fa @§FaVRavati iFI & §V&jiR §fa-liš&ih ~ffleta &i&Ve§laf.l.. ©F§afiitaeiia tudi ffl&Fa §rJ&je §1{1&/:Y@ & fi&§f:1&€Jafi@Riu t §BtJJav1 aBjavHi,. tak& €la ifflaj& kffl@tie ffi&!fi&§t 1 €la §@ & r1jiR itjavij&: "f@ffieijfla &F§JaHitaeiia k@&J&erafif&v §@§t1@tiarl t1:1€li 2 t:a§eBt1imi g&UkNI,. !€at@FiR la§HTi~i His6 ~fflf!tie: ba§tfiil{i fi&i:€l@v, ki Ris& ~ffletie ter la§tfli~i g@1ffj@V1 ki §@ §ieer kffletj@, 'lfeHBaf §e Hi§@ vklju§ili v tefflejjR& 6f§aRita= eii& k&&j;j@Fafit@v I ifflaj€J V@fi€Jarie kBi la§f:Riki §l&i€l&v Ra§ie€lnie Wf:Wieei = €l@ i@§a ia Ref:1@§rn€JR& Yjg&Fai:J& v §V@i@Ffi f,:J@§~@čJaF§tvu 1,, ~@§IJ&tiiRi= §tvu t@f za JJ&tf@i:J@ ~&ffli=l~@ l@§fi@ &BFti1 = cl& l;i@I a fJf&EiajR@ e@fie l@§a fla pafij 1:11 ~&MkaR@§a v sv@j@ffi tJ&tčiu, Faz@R lesa, t:i@§@kafi@ija ia R@f)&§rnclFH':1 1:Jp&FaJ1&1 ·- tla §88@1E:WeHja ~fi at!kažilU tlf@\fja IA f-jfi €lfUgiA g6idnt)~6§~@€1af§~in l:l~rn~iA lJ §v@J@ffl g€Jt€lu. tt:if ~Fi a~li~@vaAjlJ g6ždnag€l§~€l€lar§~@~a Ae~Ha, - ~Fe~i§@ €1§ ~e~e !i\fiH@; ~Fa!JIJ@fija §t@lj@ iH fflaHU t@f ii~&FiMaRja €lrn= @iA ~€Jf8f1iA (:lf©i2v@Se\f1 = €la §6 sl~Ve§~eRi e f16sl§vaf!Ju gt,2€lfle§sš~Bt1ar§~@ t:lel@Wi@ €1r{lafiiitaeij@ ifl t@rA@IJr1@ er~aAi2at1iJ@ ~ssp@raflta\J t@i: §affi©U13F€Wfl@ iflt@rn§A@ §~Uf3= ABsti 90i€lar§tv0: 'f@m@IJA@ ef~afiiieeiJe :2€lfu~e11@§a €1@1a !:lFU~~@A@~a še~tefia g€li!€laF§tVa iA t@ffi@IJfl@ Bfga,,iza@ij@ ~€3@~@rn1,iav ža§@i3fl@~a §@~terja §e ffi§Faj§ v §kla€lu ~. falH3H8ffi itlfU~iti v ~tm.1rH::lg6§~§daf§~§ 6el6Vfl@ €lf§jani2a6ij61 ki je laR: k§ iJ ~r3~rlfl@g@§~8€larn~@m strniB~Ju 1@ @nit iz tega !iHaJa, da se 11iti terne!Jrla. orgaflil!aeiJa ttfruteHega tJ@la Hiti teffielJ Ha tifgaH 12aei Ja kooperantdv He moreta ižl6čitl 11 oBmaelie ~oteine= ~6sp@tlarsk@ tlelovfie o,§afi!taeiJ@ iH vkiju~iti v tlrn§a &lifeffia §@ er~a: Ritim.ti ket šaffi6št6Jfla ti@l€WRa @f~a11i2a@ija, §aj lli te peffienila kršenje Ra~ela -- ena g€liH'iH6gi:lspodatska a@levHa ef§aHitaelJa v aBffi§@ju, ali pa '3i p6m@Hile si:Un6voiino špreffieffit:J& g6i6fl@g6§p6€laf§ke®a abmt1~ja: §@SaflJi ta~sfl 6 §6i€lovili Ima tudi itfeeH@ weri@v@a h!lo€lHV@ teffielJn@ ©f~aHitaeil@ itlftlžeRega dela atirnma tem@ljH@ @f@aflitaeij@ ~@&~eFafit@v it g8iffJR€lg@š~e~arn~e a@lovHe 6fgafli:taeiie: talH:Jfi tučli čla Hekatefe tuJrid§ti @fijana l:lpfavlJania g€l2€ifl6~os~0~ aafske a@l@m@ m~aniiaei)e; ~i sestavljajo d@leijati i'Aelavc@v tem@ijfl@ šfganitaelJ@ itlfi:J~er1@§a dela Hi de!@~ati ~m@teV; iif.lfU!eflll, v tem@liAa 6f§i:Hllza@ije k@operarHov 1r1 tagtHavljaJo uv@ljav!janie lr1 iif.'leijava Ha~@I §kt:it~fl@ga g6§r,EJtlafJ@Hja z vsefl'li §oif:ltwi v a~m&~jw = spreJem tj@z&Htlg8§pedar§kili na@rt6V; dolo~aflje flatifia 0brn~uAaVafl)a; tBiFaAja ter kfitefUev in ffi@fil obiikavafiJ@ in pofaB6 prlšiJeV~a za IJialeška vlaijaf,ja, ~'"· §prejemanje ot:Hiil{a tlel; ki se p!a€ajfil ii ~fi§peV~a !:ilsl&ška vla§Ja= liji:!; ~i@lot'3aAJ@ pailtik@ 1;:er1 1n Ušifl@rJafiJe ~rntlaJe le§a; tlelo€aAJ@ politike skUpHiA vlaganj v rattJirjena ~ez&H@ Fef3rel'4Yl~eij€1, V ekViFU gEižčlfi6g@šp6Saf§ke ael6VAe 5fgafiliaelie i§ V§ij t@ffi@IJfl§ ar@aHli:iaeiJ@ ttJrn!@A@ija dela in hHneljne erijaflifaeii@ ke61JefafH@v §~Upfl@ €lpfaVljaj6 A@kat@fa §tftjka\/Aa 6f:l!'aVila: §kUpfl© {ipr'aVljaHj@ R@ka~ terih štrEikavniH @pravil Je ra@ienalneJ§e: @eA@i!e in §troll§Vn€J iJtjlJ kvaii'"' t@trib, Narava gozdarstva in gozdne proizvodnje zahteva, da je relativno veliko strokovnih kadrov angažiranih izven neposredne proizvodnje pri najraz- ličnejših strokovnih opravilih. Smotrno je, da se ta opravila opravljajo skupno za oba sektorja lastništva gozdov. Tako je bilo npr. leta 1982 v temeljnih organizacijah kooperantov in temeljnih organizacijah združe- nega dela zaposlenih 181 diplomiranih gozdarskih inženirjev, v skupnih službah pa 146. Uveljavitev skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi je omogočila znatno znižanje splošnih stroškov na enoto proizvoda. Metave npr. navaja primer Gozdnega gospodarstva Na- zarje, kjer so se prva leta skupnega gospodarjenja splošni stroški na enoto proizvoda zmanjšali za 46% (11 ). Seveda pa ni nujno, da ima vedno vsaka temeljna organizacija združe- nega dela ali temeljna organizacija kooperantov v celoti ves strokovni ka- der in tehnična sredstva. Racionalna bi bila večja medsebojna pomoč in večja delovna povezanost med temeljno organizacijo združenega dela in temeljno organizacijo kooperantov na terenu. Opazna je namreč ten- denca, da se temeljne organizacije kooperantov kadrovsko močno kre- pijo, čeprav bi lahko mnogo del opravili bolj racionalno v povezavi s temeljno organizacijo združenega dela družbenega sektorja. To še pose- bej tam, kjer se družbeni in zasebni sektor teritorialno bolj prepletata. Tabela 3 Strokovni kadri v zasebnem sektorju gozdarstva (TOK) Tatielle 3: Das Fachkader im privaten Forstwirtschaftssektor (Grund- organisationen der Kooperierenden) gozdni delavci - gozdarji gozdarski delovodje traktoristi šoferji gozdarski tehniki gozdarski inženirji diplomirani gozdarski inženirji Vir (22) 1975 16 33 25 7 224 19?'? 267 99 1 8 169 36 1979 472 194 11 17 260 54 1982 485 191 29 22 314 59 PLAN 1995 637 136 64 29 357 44 94 V okviru gozdnogospodarskih delovnih organizacij so pogosto orga- nizirane tudi temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo neka- tere proizvodne naloge za celotno območje, kot npr. prevoz lesa, gradnjo gozdnih cest in podobno. Gre za dela, ki zahtevajo specialiste in draga tehnična sredstva, zato je smotrno, da jih opravlja specializirana temelj- na organizacija. Tako je npr. nedvomno racionalnejše, če je prevoz lesa organiziran in usmerjan za celotno delovno organizacijo (območje) ne pa, da ima vsaka temeljna organizacija združenega dela ali temeljna organizacija koope- rantov svoja prevozna sredstva. Orožim (12) je v svojem diplomskem delu npr. ugotovil, da so na celjskem gozdnogospodarskem območju prevozili letno 228.189 tonkm. če bi ta prevoz optimizirali po posameznih temelj- nih organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah koope- rantov, bi prevozili 210.594 tonkm, če pa bi ta prevoz optimizirali na ravni celotnega gozdnogospodarskega območja, pa le 204.791 tonkm. Prihran- ki so več kot očitni. V skladu z zakonom o gozdovih je skupna tudi prodaja lesa. Zasebni lastnik gozda ne sme lesa iz svojega gozda prodajati sam. Skupna prodaja lesa je logični sestavni del skupno organizirane gozdne proizvodnje. Gozdnogospodarske organizacije so pri prodaji lesa sicer nekoliko v monopolnem položaju, saj so potrebe po lesu v Sloveniji v razkoraku z možnostmi (leta 1981 le 66% pokritje skupne porabe lesa z gozdnimi sortimenti iz Slovenije) in mora biti oskrba porabnikov orga- nizirana in tudi družbeno usmerjana. Negativne vplive monopolnega položaja gozdnogospodarskih organizacij zato vsaj deloma presegamo z dogovarjanjem in skupnim planiranjem v samoupravnih interesnih skupnostih. za gozdarstvo. V preteklosti je bila vrsta pobud, da bi bila prodaja lesa iz zasebnih gozdov sproščena. Spodbujene so bi le zlasti z dejstvom, da so· kme- tje-lastniki gozdov dobili za svoj les premalo in da je razkorak med ceno gozdnih sortimentov in žaganega lesa bil prevelik. Dejansko pa sprostitev prometa z lesom kmetom ne bi prinesla pričakovanih učinkov, saj je znano, da je individualna prodaja manj racionalna in dražja. Boljši ekonomski položaj bi kmetje dosegli le, če bi se izognili plačilu raznih prispevkov za vlaganja v gozdove, ki se plačujejo od prodanega lesa. To pa bi bilo nedopustno. Pobudam za sprostitev prodaje lesa je odločno nasprotovala tudi sama lesna industrija, ker je upravičeno menila, da bi se na ta način poslabšala redna preskrba z lesom. 225 5. SMERI NADALJNJEGA RAZVOJA SKUPNEGA GOSPO- DARJENJA S sedanjo organiziranostjo skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi je končana prva faza podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje. V tej fazi smo dosegli: - strokovno in organizacijsko skladno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi v okviru območne gozdnogospodarske delovne organizacije, gozdni posestniki so obdržali status lastnika, kot aktivni delavci pa se lahko vključujejo v gozdno proizvodnjo v svojem in drugem gozdu, - kmetje-lastniki gozdov sodelujejo polnopravno pri upravljanju gozdnogospodarskih organizacij, lahko so vključeni v temeljne orga- nizacije kooperantov, blagovni promet z gozdnimi proizvodi iz zasebnih gozdov opravlja gozdnogospodarska organizacija, - vse gospodarjenje, obračun dohodka in izdatkov izhaja iz individualne lastnine na parcelnem principu. V naslednji, drugi fazi podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje, bomo v$e bolj uveljavili oddelčno gospodarjenje z gozdom. Prehod na od- delčno gospodarjenje je prvi pogoj za poenostavitev in pocenitev vseh faz gozdne proizvodnje, saj je uporaba sodobnih tehničnih pripomočkov mogoča in rentabilna samo na zaokroženih površinah. V pogojih od- delčnega izvrševanja posameznih faz gozdne proizvodnje mora delovna organizacija ves proizvodni proces organizirati in mehanizirati, V orga- nizirani proizvodnji ni več mesta za zastarele proizvodne postopke in sredstva, ki jih sedanji lastniki šH uporabljajo, zahteva pa tudi stalnega in kvalificiranega gozdnega delavca. Z oddelčnim gospodarjenjem želimo: - delovno - v gozdnogojitvenem in tehnološkem smislu - preseči lastninske meje, upoštevati pa jih v pravnem in ekonomskem smislu, - omogočiti cenejše in strokovno bolj kvalitetno delo, - uveljaviti proizvodno načrtovanje tudi v temeljnih organizacijah koope- rantov, - vključiti lastnike gozdov v organizirano gozdno proizvodnjo. V tretji fazi podružbljanja se bo vse bolj uveljavilo integralno (kompleks- no) gospodarjenje z gozdom. Stvarno lastništvo po parcelah bo posto- poma prešlo v obliko idealnega lastniškega deleža na podlagi objektivnih meril. To pomeni, da bomo na določeni površini (oddelku) gospodarili ne 226 glede na lastninske meje, tudi obračun dohodka ne bo več evidentiran po posameznih parcelah, ampak bo dohodek razdeljen po dogovorjenih merilih, ki bodo upoštevala med drugim tudi idealni lastninski delež posameznega posestnika. Zaradi kdmpleksnosti gospodarjenja bo treba urediti tudi vprašanje re- dnih dohodkov lastnikov gozdov. Z ustreznimi ekonomskimi ukrepi bo treba zagotoviti, da bodo lastniki dobili enakomerne letne dohodke, ne glede na to, ali bo njihova parcela posamezno leto vključena v proiz- vodnjo ali ne. 227 6. POVZETEK Zasebna gozdna posest je v Sloveniji močno razdrobljena. To narekuje tudi ustrezne organizacijske oblike gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Na majhni parceli ni mogoče racionalno gospodariti In zato je treba drobno posest povezovati in zdrutevati. Zadrutni- štvo v gozdnem gospodarstvu ni dalo zadovoljivih rezultatov, ker so bile kmetijske za- druge preveč teritorialno razdrobljene in niso mogle racionalno gospodariti z gozdovi, svojo dejavnost so usmerjale predvsem v promet z lesom, niso pa imele tudi ustreznih strokovnih kadrov. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi je teklo povsem neodvisno od gospodarjenja z drutbenimi gozdovi. Leta 1961 se je na podlag/ zakona o gozdovih začel proces podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje. Nosilci podružbljanja so postala gozdna gospodarstva, ki so dotlej gospodarila samo z drutbenlmi gozdovi. S procesom podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje se začne v bistvu tudi proces skupnega gospodarjenja z družbenimi gozdovi in zasebnimi gozdovi, ki Je dobil leta 1971 tudi ustavno potrditev. Razloge za uvedbo skupnega gospodarjenja lahko strnemo v dve temeljni skupini: Splošno družbeni razlogi - zagotoviti želimo trajnost gozdov in gozdne proizvodnje ter sočasno krepiti splošno koristne funkcije vseh gozdov ne glede na lastništvo; poslovni razlog/ - želimo doseči najracionalnejšo proizvodnjo, rac/ona/no uporabo tehničnih sredstev in strokovnih kadrov. Skupno gospodarjenje uresničujemo z različnimi ukrepi, Uresnltevanje splošno družbenih razlogov za skupno gospodarjenje zagotavljajo: gozdnogospodarska območja, ki so oblikovana enotno za vse gozdove, ne glede na lastništvo, - skupni gozdnogospodarski načrti, - enotno zbiranje In usmerjanje sredstev za biološka vlaganja v gozdove v območju. S temi ukrepi delujemo integrativno na zasebne gozdove, hkrati pa vplivamo tudi na povezovanje in enotno obravnavanje družbenih in zasebnih gozdov. Z gozdovi neposredno gospodarijo delavci In kmetje-lastniki gozdov, organizirani v gozdnogospodarskih organizacijah združenega dela. Družbeni sektor je organiziran v temeljnih organizacijah združenega dela, zasebni sektor pa v temeljnih organizacijah kooperantov. Clanstvo v temeljni organizaciji kooperantov za kmeta-lastnika gozda ni obvezno. Sam se prostovoljno odloči, ali se bo v temeljno organizacijo vključil kot član ali kot koc,pe- rant, ali pa sploh ne. Tudi v proizvodnem smislu Ima lastnik gozda motnost, da se v . celoti ali delno vključi v gozdno proizvodnjo v svojem gozdu In sodeluje s svojim delom In delovnimi sredstvi, lahko pa gospodarjenje s svojim gozdom v celoti prepusti temeljni organizaciji kooperantov. Vendar pa tudi za kmeta, ki je lastnik gozda, pa ne Izkoristi svoje pravice, da postane 6/an ali kooperant temeljne organizacije kooperantov na področju gozdarstva, veljajo sklepi te organizacije, sprejeti v skladu z zakonom o gozdovih. 228 Temeljna organizacija kooperantov gospodari tudi z zasebnimi gozdovi, katerih lastniki niso kmetje. Temeljne organizacije združenega dela družbenega sektor/a gozdarstva in temel/ne orga- nizacije kooperantov zasebnega sektorja se mora/o v skladu z zakonom združiti v gozdno- gospodarsko delovno organizacijo, ki /e lahko v gozdnogospodarskem območju le ena. V okviru gozdnogospodarske delovne organizacije se za vse temeljne organizacij združe- nega dela in temeljne organizacije kooperantov opravljajo nekatera strokovna opravila. Skupno opravljanje nekaterih strokovnih opravil je racionalne/še, cene/še in strokovno bolj kvalitetno. Narava gozdarstva in gozdne proizvodnje zahteva, da je relativno veliko strokovnih kadrov angažiranih izven neposredne proizvodnje pri na/različnejših strokovnih opravilih. Ta opravila se opravljajo skupno za oba sektorja lastništva gozdov. Tako je bilo npr. leta 1982 v temeljnih organizacijah kooperantov in temeljnih organizacijah združenega dela zaposlenih 181 diplomiranih gozdarskih Inženirjev, v skupnih službah pa 146. Uveljavitev skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi je omogočila znatno znižanje splošnih stroškov na enoto proizvoda. V okviru gozdnogospodarskih delovnih organizacij so pogosto organizirane tudi temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo nekatere proizvodne naloge za celotno obmo- čje, kot npr. prevoz Jesti, gradnjo gozdnih cest In podobno. Gre za dela, ki zahteva/o specialiste in draga tehnična sredstva, zato Je smotrno, da jih opravlja specializirana temeljna organizacija. V skladu z zakonom o gozdovih je skupna tudi prodaja lesa. Zasebni lastnik gozda ne sme lesa iz svojega gozda prodajati sam. Skupna prodaja fesa Je logični sestavni del skupno organmrane gozdne proizvodnje. Gozdnogospodarske organizacije so pri prodaji lesa sicer nekoliko v monopolnem polo- žaju, saj so potrebe po lesu v Sloveniji v razkoraku z možnostmi (leta 1981 le 66% pokr,ifii skupne porabe lesa z gozdnimi sortimentl iz Slovenije) in mora biti oskrba porabnikov organizirana in tudi družbeno usmerjana. Negativne vplive monopolnega po/otaja gozdnogospodarskih organizacij zato vsaj deloma presegamo z dogovarjanjem in skupnim planiranjem v samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo. S sedanjo organiziranostjo skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi je končana prva faza podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje. V tej fazi smo dosegli: - strokovno in organizacijsko skladno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi v okviru območne gozdnogospodarske delovne organizacije, - gozdni posestniki so obdržali status lastnika, kot aktivni delavci pa se lahko vklju- čujejo v gozdno proizvodnjo v svojem in drugem gozdu, - kmetje-lastniki gozdov sodelujejo polnopravno pri upravljanju gozdnogospodarskih organizacij, lahko so vključeni v temeljne organizacije kooperantov, - blagovni promet z gozdnimi proizvodi iz zasebnih gozdov opravlja gozdnogospodarska organizacija, - vse gospodarjenje, obračun dohodka in Izdatkov izhaja iz individualne lastnine na par- celnem principu. 229 V naslednji, drugi fazi podružbljanja gozdne proizvodnje, bomo vse bolj uveljavili od• delčno gospodarjenje z gozdom. Prehod na oddelčno gospodarjenje je prvi pogoj za poenostavitev in pocenitev vseh faz gozdne proizvodnje, saj Je uporaba sodobnih tf:hničnih pripomoč."