ČEKA 2 DIN. SLOVENSKI SPORT izhaja vsako sredo ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se r-aroča v upravi: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~ ~ ~ ~ pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ Leto I. V Ljubljani, dne 4. marca 1926 Št. 1. Nc&š cilf! 'Pred do6rimi frerni teti je izguBir naš sport prvo ii, edino strokovno gfasifo. Pomanjkanje sofrudnikov, mfačnosf naročnikov ter vsestransko nerazumevanje njego nfj nafog je zadafo osnovafefjem usodni udarec . . . £isf „Sporf“, ki se je iz skromni j počet kov dvignif v kratkem do prav doBro urejenega in krasno ifusfrovanega tednika, je sfafno propadat in končno pr ene jat Tijegove natoge je do neke jnere prevzeto dnevno časopisje, ki mu gre tudi na tem mestu topta zafjvata, V gtavnem pa smo ostati gtede oBravnavanja pfošnif) športni j vprašanj in potreBne propagande Brez vsake pomoči. TčtjuB visokemu "etetu, ki ga zaznamuje športno giBanje v naši ožji domovini od takrat, se do danes •Jsmo mogti povsp,i ' tako dateč, da Bi Biti ta tist zopet oživiti ati vsaj d e tati na to, da Bi ideja ustanovitve tasfnega § časna nasra odmev m interen pii ouij fakti*j, j, ki j. r : tor? rajodfočifvejš’ Po predotgem motku torej - smo našti skromna sredstva in pota, da z ustanovitvijo ,,S£0VGttSlčcjjTi SP0P£tl“ oBnovimo nujno potreBno športno gtasito, ki naj vrši svojo natogo predvsem v ožji domovini in veže stovenska športna središča, staži pa oBenem v informacijo izven mej Stovenije. Pete žiti Bomo dnevne dogodke v vsej sporfnijj panoga j, oBravnavati pereča vprašanja sptošno-sporfnega značaja, sprerntjati z najdostednejšo oBjekfivnosfjo vse pojave, ki segajo v Bistva športnega udejstvovanja ter prinašati zanimivosti iz osfatega sportskoga sveta . . Ce nam Bodo dovotjevata sredstva, Bomo tist v kratkem opremiti s stikami. Pri težki natogi, ki smo jo prevzeti, nas Bo vodita edina miset, da naj domači šport doBi s tem tisfom doBro in oBjektivno strokovno gtasito. Vso sportsko javnost, organizacije kakor poedince, pa vtjudno vaBimo, naj nas v tem sfremtjenju podpirajo in pomagajo preko zadnje ovire, vsted katere še nismo uvrščeni med potnovredne zastopnike v mednarodnem športu. 'Žrtve so majjne, uspe j pa je ogromen! ki Berimo se in stremimo za onimi, ki uživajo danes vsted uspejov na športni j potjij — svetovni s to ves ! Oklltc fa'vnosti! Vak je Bit naš citj! V sredo opotdne Bi Bita izšta 1. števitka ,,Stovenskega športa!" T>an prej pa je izšta pod istim imenom prva števitka nekega neodvisnega tednika za vse športne panoge in športno kritiko, ki sta jo podpisata kot izdajatetj g. franc 'Batjet in kot urednik g. Savo Sancin. Konzorcij „Stov. sporta", ki je jofet zopet dati javnosti doBro in oBjektivno gtasito, nima s tem tednikom ničesar skupnega. Jzdajafetji so netojatno izraBititi naša pred tednom dni v dnevniki j oBjavtjena oBvesfita, ter zmašiti za našim jrBfom - z očividnim namenom, da Bi javnost zavedti v zmoto - v jezikovnem in fejničnem pogtedu žeto revni j šest strani, ki nam v tej o Stiki v noBenem pogtedu ne Bodo mogte koristiti. Sedaj smo na jasnem, da je Brez poštenosti in Brez odkritosrčnosti vsako resno de to zastonj! Tias tudi sedaj ne Bo zavedto, da ne Bi ostati pri smernicaj, ki smo si jij začrtati oB osnovanju „Stovenskega sporta". — Javnost pa naj si ustvari mnenje sama! LNP Na zahtevo tričetrtinske večine podsavez-nih klubov se vrši danes izredna glavna skupščina Ljubljanskeoa nogometnega podsaveza. Na dnevnem redu je izvolitev novega upravnega in revizijskega odbora. Ljubljanski nogometni podsavez je največ ja in vkljub pogostim krizam, ki motijo njegovo delovanje, najboljše urejena športna organizacija v Sloveniji. O vzrokih, ki povzročajo perijodične krize LNP, naša športna žurnalistika doslej ni pisala, menda z ozirom na veliko občutljivost prizadetih strank in taborov. Vendar je javna diskusija prej ali slej neizogibna, ker je ravno vprašanje ureditve teh nezdravih razmer največje važnosti ter prvi pogoj za uspešnejši razvoj in hitrejši napredek naših klubov. Da pravilno ocenimo sedanji notranji položaj v LNP ter vzroke, ki so izzvali današnjo izredno glavno skupščino, je treba poseči nekoliko nazaj, v dobo od ustanovitve podsaveza pa do zadnjih časov. LNP je bil osnovan 1. 1920. Inicijativo za osnovanje je dala ustanovna glavna skupščina Jugoslovanskega nogometnega saveza v Zagrebu in SK Iliriji, prvemu klubu v Sloveniji je pripadla častna naloga in dolžnost izvesti organizacijo podsaveza in privesti vanj ostalih 6 ali 7 klubov Slovenije. Svojo nalogo je S K Ilirija izvršila v vsakem oziru. Stvarno in strokovno delovanje podsaveza je beležilo v kratkem lepe uspehe. Število klubov je hitro narastlo celo preko današnjega stanja in povprečna kvaliteta klubov — tako v pogledu notranje organizacije in moči kakor v pogledu javnega nastopanja — so jo vnr/vijala stalno navzgor. Takratne glavne skupščine LNP so bile pravcate manifestacije športne zavesti, složnosti in edinosti. Izrecno treba pripomniti, da so bili ti uspehi v veliki, meri osebna zasluga nekaterih posameznih športnih delavcev — idealistov; poleg prvih predsednikov LNP ravn. A. Juga in prof. dr. K. Kropivnika je omeniti tu predvsem E. Betetta. Kasneje so se notranje razmere v LNP poslabšale. Pojavila se je v športnem življenju velika rivaliteta med Primorjem in Ilirijo, vsled katere je trpel LNP več kot katera druga naša športna organizacija. Za leto 1922/23 je prešlo vodstvo podsaveza v roko nekoliko oseb iz bivšega SK Primorja z dr. J. Birso na čelu; obetov, s katerimi je nova uprava pridobila zase večino klubov, ni izpolnila in ko je cela uprava podsaveza zastala, je prešlo vodstvo LNP zopet v prejšnje roke. Sledile so razne kompromisne uprave, v katerih so sodelovali vsi podsavezni klubi. Vendar ni bilo med temi upravnimi odbori niti enega, ki mu ne bi bilo nasprotovalo Primorje, pa naj je bil predsednik ravn. Jug ali prof. dr. Koprivnik ali inž. Hrovatin, naj je bil tajnik Betetto, ali Zajc ali Kuret. Takratno Primorje se običajno ni strinjalo z delovanjem LNP ter je. dosledno stremelo samo za absolutno nadvlado v vodstvu podsaveza. Kopičilo je pritožbo na pritožbo ter neprestano sejalo nezadovoljnost. Razumljivo je, da se je v teh razmerah mnogo zaslužnih športnih delavcev odtujilo podsavezu. Glavne skupščine in večinoma tudi seje podsaveznih odborov so postale torišče klubskih in osebnih sporov. V teh razmerah je moral omejiti podsavez svoj delokrog le na najožje upravne posle, pa še ti mnogokrat niso bili izvršeni točno in v redu V vseh drugih ozirih so bili klubi prepuščen samim sebi. Nekateri manjši so omagali; števlo članov LNP je nazadovalo od 22 na dana ši j ih 17. Pod temi ocolnostmi je prišlo-.do zadnje redne glavne skipsčine LNP v avgustu 1925. D očim je bilo mdstvo podsaveza razdeljeno prej med razne klube, je moglo Primorje takrat zbrati veije število poverilnic v svoje roke ter dobiti v ipravi absolutno večino. Kdor pozna razmere, m, da je zavel s tem v podsavezu nov duh. — Na eni strani sta ostala Primorje in Slovan kot absolutno dominujoča elementa, ostali klubi pa so z nezadovoljstvom gledali na delo take uprave. Po nekoliko tednih so zapustili LNP vsi odborniki, ki niso pripadali Primorju, nakar je sledila izredna glavna skupščina Od tega časa datira zahteva po odpravi nadvlade enega, kluba in po sodelovanju vseh khiljov v vodstvu, ki jo povdarja danes velika veaua podsaveznih klubov. Omenjena iziedna glavna skupščina dne 10. oktobra 1925 žal ni prinesla razčiščenja, temveč je prepad med sedanjo upravo in ostalimi klubi le še poglobila. S sredstvi, ki jih zlasti delegati pretežne večine ljubljanskih klubov niso mogli priznati za korektne in dopustne, je ta uprava ostala na površju proti volji dejanske večine podsaveznih klubov. Tudi JNS je pod »gotovim« vplivom sankcijoniral vse korake te uprave. Podsavez in deloma tudi savez sta klube, ki so vložili pismen ugovor proti vsem pravilom, kaznovala ter disciplinarno postopala proti osebam, v katerih so sumile inicijatorje odpora proti svoji oblasti. Tako postopanje, poktega pa še neurejeno pojmovanje v športno-tehničnih vpra-sanjili ter pomanjivijivc upravljanje, je odpor proti sedanji upravi LNP še oovečalo. Brez dvoma bi bila velika večina klubov LNP na nedeljski izredni glavni skupščini saveza v Zagrebu izrazila radi tega svojo nezadovoljnost tudi napram upravi JNS, kakor hitro bi bilo stavljeno na dnevni red vprašanje zaupanja. Akcija proti sedanji upravi podsaveza — ki faktično nikoli ni uživala zaupanja večine svojih klubov — je zlasti s strani ljubljanskih klubov spontana reakcija na nesportske metode, s katerimi se skuša vzdržati ta uprava na vrhu, reakcija na nasilne mere sedanje uprave proti velikemu delu svojih klubov in proti najbolj zaslužnim športnim delavcem na polju našega sporta. Obenem je zahteva po udeležbi vseh klubov v vodstvu podsaveza nekaj tako naravnega in logičnega, da pravzaprav ne more biti kluba, ki bi z njo ne soglašal — razen ako zasleduje lastne, sebične cilje. Deviza današnje izredne glavne skupščine je: Vsem klubom enake pravice — vsem klubom enake dolžnosti in enako odgovornost! Le na ta način je mogoče ustvariti složno delo za skupne cilje, samo na ta način se v naprej onemogoči sabotiranje in abstinenco posameznega kluba ter neobjektivnost in partizanstvo. Klub, ki bi se navzlic vsemu ne hotel podrediti takemu sklepu glavne skupščine, bi delal proti interesom slovenskega sporta in ne bi smel najti mesta v naših športnih vrstah. Dosedanje razmere v LNP znači jo permanentno krizo našega nogometnega sporta in bi privedle neizbežno v najbližjem času do razpusta podsaveza. Tričetrtinska večina podsaveznih članov, ki so se strnili, da odpravijo te nezdrave in nemogoče razmere, daje dovolj jamstva, da bo današnja izredna glavna skupščina LNP začetek nove dobe v slovenskem nogometu. Le tako in s sodelovanjem velike večine ali kar bi bilo najidealnejše — vseh zainteresiranih klubov bi bilo mogoče sanirati do skrajnosti zastrupljene športne prilike. Kot nov dokaz teh nevzdržnih razmer v zvezi z današnjo izredno skupščino LNP je treba ožigosati pojav neodvisnega tednika, ki je izšel- v torek zvečer pod istim imenom, dasi je konzorcij »Slov. sporta« izdajanje lista pravilno prijavil in obvestil o tem vse klube in širšo javnost. Isti faktorji, ki so svo-ječasno v Športni Zvezi sprožili ustanovitev lastnega glasila in so ga morali radi gmotnih neprilik ustaviti, so po dobrih treh letih smatrali, da je slovensko športno gibanje toliko napredovalo, da bo lahko vzdržalo skupno športno glasilo. — Ves ta čas ni nikdo našel sredstev in poguma, da bi se bil tega prijel. Ko pa je požrtvovalni krog okoli Slov. sporta dogotovil skromne priprave za početek prepotrebnega strokovnega lista, se je našla družba, ki je to parirala na dosedaj popolnoma »neobičajen« in vse obsoje vreden način. — Podrobnosti o tem bomo vestno zbrali in priobčili. Ostali pa bomo v mejah, ki smo si jih začrtali ter brez ozira na levo in desno stremeli za svojim ciljem. Izredna skupščina JNS-a V nedeljo 28. februarja se je vršila v Zagrebu v navzočnosti približno 100 delegatov, ki so zastopali 220 klubov, izredna siuipsc.iv'' jugoslovanskega nogometnega saveza. Seja je trajala od pol 10. do 14. ure in od 18. do 24. ure. — Skupščina je bila sklicana, da se pretresejo pravila in izvedejo nekatere reforme na podlagi dosedaj dobljenih izkustev. Otvorit je skupščino predsednik saveza dr. Lipovščak. Posebni odbor je pregledal poverilnice, pri čemur je prišlo do raznih zelo interesantnih debat. Ugotovili so primere, da sta imela poverilnice istega kluba dva delegata. Razveljavljene so bile razen ene izmed prej omenjenih tudi tri druge poverilnice. Sprejet je bil tudi predlog, da se določi kot zadnjo točno dnevnega reda tudi slučajnosti. Nato se je pričela debata o prvi točki dnevnega reda: Sprememba pravil. Vsi členi so Lili sprejeti z neznatnimi spremembami. Živahnejša diskusija se je razvila radi vprašanja, ali more imeti delegat več kakor 10 poverilnic. Dr. Šuklje je predlagal, naj se omeji število poverilnic za vsakega delegata na 25. Končno je bil sprejet predlog dr. Hadžija (B. L. P.), da velja tudi v bodoče neomejeno število poverilnic. — Nato je prišlo do važnejšega zaključka skupščine. Sprejet je bil s 112 proti 104 glasovom predlog, da je za premeno pravilnika potrebna dvotretjinska večina glasov. Nato se je nadaljevalo čitanje pravil JNS-a, podsaveznih pravil in splošnega pravilnika. Zelo burna debata se je vnela pri razpravljanju pravilnika o sodnikih. Sodniki morajo biti pod nadzorstvom vrhovnega foruma v nogometu. To stališče zastopa tudi pravilnik, ki je bil predložen glavni skupščini in ki je bil v celoti sprejet. V splošnem je j prišlo na skupščini do izraza veliko neza- upanje, ki vlada v krogih JNS-a proti sodnikom. — Sprejet je bil predlog pravilnika, ki predvideva, da sodijo sodnikom v prvi instanci predsednik podsaveza, dva delegata podsaveza in dva delegata sodniške sekcije dotičnega podsaveza v drugi instanci pa predsednik saveza, dva delegata savezne uprave in delegata zbora nogomehiih sodnikov. Končno se je razpravljalo o protestu splitskega nogometnega podsaveza proti finalni tekmi za kraljevi pokal v 1. 1924. — Protest je bil z večino glasov odklonjen. Beogradski podsavez ni glasoval. Skupščina je mogla v razmeroma kratkem času opraviti toliko dela le vsled tega, ker se je pred njo vršila izčrpna predkonferenca glede istih vprašanj, ki je izdelala vse nove predloge do zadnjih podrobnosti. Z izjemo SNP-a so bili na predkonferenci zastopani po svojih podsavezih skoraj vsi klubi. — Na ta način so dosegli, da je prišlo večina členov pred skupščino kot že soglasno sprejeti predlog. — Tudi glede sodniškega vprašanja so bili storjeni ukrepi, da bo v bodoče delovanje sodniških sekcij bolj v skladu z intenci jami nogometnih forumov. Novo sprejeta pravila bodo v kratkem razposlana vsem merodajnim mestom, nakar jim bomo tudi na tem mestu posvetili ponovno pažnjo. Pregled letošnje nogometne sezone v Ljubljani in Mariboru Izredno mila zima je letos omogočila tudi v naših krajih zgodnjo nogometno sezono. Pokalni turnir, ki ga je razpisal Ljubljanski nogometni podsavez, je vspodbudil klube, da so prej kot druga leta pripravili svoja moštva na tekme. Vsled tega so že prve pokalne tekme po večini prinesle dober sport. S tem je po podsavezu organizirano pokalno tekmovanje pač že tudi doseglo svoj glavni namen. Dosedanji potek turnirja kaže sledečo sliko: I. kolo 14., 21. in 27. febr.: Primorje : Ilirija 4 :3 Jadran : Svoboda 13 :1 Slovan : Slavlja 6:1 Hermes prost II. kolo 28. febr.: Primorje : Jadran 6 :1 Hermes : Slovan 2 :1 Finale: Primorje : Hermes (se vrši 19. t. m.) Najvažnejša in odločilna tekma za pokal med Ilirijo in Primorjem, točasno najmočnejšima kluboma v Ljubljani, je torej že za nami. Z gotovostjo je skoraj računati, da bo AS K. Primorje zmagalo tudi v finalni tekmi za omenjeni pokal, ker njegov končni nasprotnik n; ravno v stalni formi. Ker se prične prihodnjo nedeljo pom!;; dansko prvenstveno tekmovanje po vsej Sloveniji, ne Ivo odveč, če rekapituliramo lanskoletno jesensko stanje (v Ljublljani) s sledečima pregledoma: 1. Pregled jesenskega prvenstva I. moštev ljubljanskega okrožja. 2. Pregled jesenskega prvenstva rezervn. ljubljanskega okrožja. Ne malo za Ljubljano je pričel z nogometom tudi Maribor. — Moštva so se pokazala zelo agilna; posebno razveseljivo je dejstvo, da imajo klubi številen naraščaj, ki kaže od igre do igre boljšo formo. — Dosedaj so se srečali na polju I. SSK Maribor in Merkur (2:0 za prvega), Rapid in Maribor (5 : 6 za slednjega), Rapid in Merkur (14:1 za prvega) in končno Merkur in Svoboda (3 :4 za slednjo). Ker se tudi v Mariboru prične prihodnjo nedeljo pondadansko prvenstvo, prinašamo radi lažjega zasledovanja tekem jesensko prvenstveno tabelo, ki kaže sledeče: 1925/26 Rezerve Ljubljana j Primorje 1 Ilirija 1 JD c/r Hermes 1 Število tekem Dobljenih Neodlo- čenih Zgublje- nih Score Točke Mesto Primorje 4:1 1:1 10:2 8:2 4 3 , 1 • - 23:6 7 ' Ilirija 1:4 3:0 3:0 .-6:1 4 3 — 1 13:5 6 II Slovan 1:1 0:3 O 20 5:3 4 2 1 1 8:7 5 lil Hermes 2:10 0:3 0:2 -?> 7:1 4 .. 1 —■ 3 9:16 2 IV. ! Jadran 2:8 1:6 3:5 1:7 a 4 — 4 7:26 0 V. Svoboda in Slavlja sta prvenstvenega tekmovanja rezerv oproščena. 1925/26 I. moštva Ljubljana Ilirija ■ 1 Jadran 1 _£ m Primorje Hermes Svoboda Slavij t Število tekem Dobljenih Neodlo- čenih Zgublje- nih Score Točke 1 s Ilirija 4:1 11 0 3:2 — 4:1 4:0 11:0 15:0 6 6 — — 48:3 12 i ■ I. Jadran 1:4 7:1 8:1 3:0 3:0 6 5 — 1 26.7 10 1 ’ ’ II Slovan 0:11 r-7 vS* 4:2 2:1 6:0 6:1 6 4 — 2 19:22 8 III. Primorje 2:3 1:4 2:4 10:0 14:0 3:0 6 3 3 32:11 6 IV. Hermes 0:4 1:8 1:2 0 10 O 9:0 3:0 6 2 .4 14:24 1 4 v. Svoboda 0:11 0:3 0:6 0:14 0:9 r 3:1 6 1 ' 5 3:44 2 : . VI. Slavija 0:15 0:3 1:6 0:3 0:3 ' 1.3 6 : . 6 2:33 ; 0 VII. . rd 1= A fcjj'č NI Goli N Rapid Maribor 1 3 t S £ Mura Svobod Število tekem S 1 o Neodlo- čenih za proti Točke j Mesto Rapid 7:1 3:1 9:2 8:1 14:0 5 5 — — 41 5 ' 10 I. Maribor 1:7 3:0 1:1 11:0 5:1 5 1.3 1- ■ 1 1 21 9 7 II. Merkur 1:3 0:3 7:3 14:0 3:2 5 3 . 2 25 11 6 m. Ptuj 2:9 1:1 3:7 5:1 4:2 5 ! 2 1 2 15 20 5 j,v. Mura 1:8 0:11 0:14 1:5 3:2 5 | 1 — 4 5 40 2 V. Svoboda 0:14 1:5 2:3 2:4 2:3 5 — — 5 7 29 — VI. - Kolikor je soditi po pripravah, se vsi klubi petih bojev. — Skrbeli bomo, da jim posvetimo marljivo zbirajo za bodočo sezono, tako da je čim večjo pozornost, pričakovati vsepovsod zelo zanimivih in na- ------ Občni zbor LSK-a V petek, dne ‘26. februarja t. 1. se je vršil občni zbor Ljubljanskega športnega kluba. Udeležba članstva je bila zelo pičla, kar kaže, da se nahaja klub trenotao v mali notranji krizi. Kaj bi bilo temu vzrok, je težko v kratkem navesti; želeti pa bi bilo, da bi se klub, ki je v taki meri pripomogel sportu v Sloveniji do sedanje stopnje, povzpel zopet do prejšnje višine. Odbor bo moral odpraviti nekatere nedostatke, predvsem pa razširiti število članstva ter zbuditi med slovenskimi športniki večje zanimanje za veslaški sport, ki ga lahko po vsej pravici prištevamo med najlepše letne sporte. Ta sport je nekako nadomestilo za smuški sport pozimi. Odbor kluba je sestavljen sledeče: predsednik g. Milan Bleivveis, podpredsednik g. Reich G., tajnik g. dr. Gorup (Aleksandrova c. — Zveza indu-strijcev), blagajnik g. Fran Malenšek, odborniki: gg. dr. Hubert Souvan, dr. Pavlin, dr. Demšar, dr. Švigelj, ing. Prelovšek, ing. Mencinger, Riko Debeljak, dr. Vučina in Zd. Švigelj. Poročilo blagajnika izkazuje ugodno finančno stanje. Iz poročila tajnika in načelnikov posameznih sekcij povzememo le važnejše. — Plavalna sekcija, ki obsega kvalitativno zelo dobre plavače, se je udeležila v prošli sezoni le propagandne tekme na Bledu dne 23. avgusta. Plasirala se je v splošni klasifikaciji na drugem mestu. Tekme za prvenstvo Slovenije se klub ni udeležil. Delovanje veslaške sekcije je obsegalo trening ter večje ali manjše izlete. Sekcija razpolaga z osmimi dirkalnimi čolni in sicer so to: dve dirkalni štirici, ena štirica tipa klinker ter ena jola štirica, ena dirkalna dvojna dvojka brez krmarja ter dve dvojni dvojki s krmarjem in en chif. Najboljše rezultate je pokazala zimskošportna sekcija. Klub se je udeležil štirih smuških tekem v letošnji seziji ter si pribori! dve prvi mesti (jubilejni tekmi S. K. Ilirije in pri nagradnem skakanju v Kranjski gori) ter eno drugo (v tekmi T. K. Skale na 50 km). Klub se je udeležil poleti tudi športne razstave, kjer je razstavil dva dirkalna čolna najnovejšega tipa. NOGOMET Iz Ljubljane 10 X 15 min. podaljšek tekme za Krisperjev pokal. Primorje : Ilirija 1:0 (0:0). V soboto se je z istima moštvoma in istim sodnikom nadaljevala prejšnjo nedeljo radi neodločnega rezultata prekinjena tekma za zimski pokal trgovca g. Krisperja. Tekma je vzbudila splošno zanimanje; na igrišču Ilirije se je kljub nenavadnemu terminu zbralo okoli 1000 gledalcev. — Aranžman pri blagajni ni bil v redu; pričakujemo, da bo p o d s a v e z pri takih prilikah —- ki so žal tako redke — poskrbel za brezhibno in dovolj močno blagajniško službo. Igra je pričela ob 17.10. Moštvi sta pokazali: ponovno, da se popolnoma zavedata medsebojnega približevanja v kakovosti moštev in sta napeli vse sile, da zmagata. Igra je bila ostra in hitra, toda brez surovosti, ki so se pri takih odločitvah tako rade dogajale. Dočim je v prvi polovic' dominiralo Primorje, je pozneje prišla tudi Ilirija do razmaha. Da ni izravnala rezultata, je pripisati slabim strelcem v napadu. — Zmagonosni gol je padel v 10’ drugih 15 minut. Tekmo je vodil g. Ochs, ki je razen par pogrešk radi handsov« imel igro v rokah. — Publika, posebno vzhodna stran igrišča, je zmagovalce živahno aklamirala. S to zmago se je plasiralo Primorje za semifinale pokalnih iger za Krisperjev pokal. Obenem pa je izvojevalo zelo pomemben rezultat nad Ilirijo ki bi utegnil i v marsičem vplivati na medsebojne odnosa je obeh klubov! Semifinale pokalnih tekem. Dve nezgodi. Finalista: Primorje in Hermes. V nedeljo so se nadaljevale pokalne tekme za Krisperjev pokal. Kot nasprotniki so nastopili Slovan in Hermes ter Primorje in Jadran. .Igram je prisostvovalo številno občinstvo, ki je finalista živahno pozdravljalo. Tekme so v ostalem potekle precej nesrečno. Pri obeh igrah je prišlo do težjih blesur, tako da je moral intervenirati bolniški auto, ki je odpeljal dva ponesrečenca v bolnico. Pripomniti moramo, da blezure niso nastale vsled surove igre. Prva žrtev je bil g. Woh]muth, igralec Slovana, ki je karamboliral s soigralcem in si pri tem zlomil podočesno kost. Hermežan Pleš je vodil žogo; v tem sta navalila nanj dva igralca Slovana. Pleš se jima je spretno umaknil in igralca sta s precejšno silo trčila skupaj. Drugi ponesrečenec je bil vrlo simpatični branilec Primorja Birsa, ki si je zlomil nogo v členku. Imenovani in Jadranaš Perko sta z vso silo udarila po žogi im nesreča je hotela, da je Birsa obležal z zlomljeno kostjo. Sicer je Perko ves čas igral bolj ostro, vendar je treba v tem primeru konstatirati samo nesrečen slučaj. Hermes : Slovan 2 : 1 (1 :0). Hermes, ki, je nastopil s Plešom in je igral nekoliko boljše, kakor pri zadnjih tekmah, je bil vso igro v lahki premoči. Že v prvi polovici je dosegel vodstvo. Slovan izenači 5 minut pred koncem. V zadnji minuti se posreči Hermesu zabiti zmagonosni gol. Igra sama je bila igrana precej ostro, vendar v mejah fairnese. Slovanov napad ni zadovoljil, pač pa je Hermesov pod vodstvom Pleša izvedel nekaj lepih akcij. Primorje : Jadran 6:1 (1:1). Primorje je nastopilo kompletno, Jadran pa brez Martinaka. Pri Jadranu se ie odlikovala predvsem obramba, posebno Pečnik je rešil marsikatero nevarno situacijo. V napadu se je odlikoval Rape, ki pa ni našel zadostne podpore pri soigralcih. Desna zveza Perko igra preostro. Pri Primorju najboljši Birsa. V balves liniji se je posebno odlikoval v igri z glavo srednji krilec Buljević. V napadu sta bila duša vseh akcij Erman II in Uršič. Posebno Erman je pokazal par izvarednih strelov. Prva polovica je končala neodločno. Obe strani sta si bili enako močni. Primorje doseže vodstvo iz 11 m po Ermanu. Za Jadran izenači Rape po lepi soloakciji. Drugi polčas v znamenju nadmoći Primorja. Bolje trenirano mošt\o Primorja je poostrilo tempo, katerega Jadran ni mogel vzdržati. Takoj v začetku dva gola po Ermanu in Čamerniku. Sledi izključitev srednjega krilca Jadrana Kerna, ki! pa po našem mnenju ni bila upravičena. Prosti strel iz 16 m strelja Erman z vehemenco v mrežo. Za tem blesura Jamnika, ki odide z igrišča. Jadran zelo popusti. Do konca še en gol Glaviča. Sodnik g. Strnad premalo energičen, drugače objektiven. Finale med Primorjem in Hermesom se vrši dne 19. marca. Ilirija rez. : Hermes rez. 3 : 0. Hermes nastopi prekasno in zgubi po pravilih s 3 '■>. Prijateljsko tekmo, ki sta jo nato igrala oba moštva, je končala 6:1 za Ilirijo. Primorje rez. : Slovan rez. 1 : 1. Slovan je postavil fizično zelo močno moštvo. Rezerva Primorja dokaj slaba in je vsled raztrgane igre morala prepustiti Slovanu eno važno točko, ki je bila odločilna za prvenstvo med rezervami. — Podrobno razmerje je razvidno iz pregleda. — Tekme so se vršile v nedeljo dopoldne na igrišču Ilirije. Iz Maribora S. D. Rapid : S. K. Svoboda 6:0 (3 :0). Preteklo nedeljo se je odigrala med S. D. Rapidom in S. K. Svobodo pokalna tekma, ki v športnem pogledu mi odgovarjala kvalifikaciji omenjenih klubov. Posebno nezanimiva je bila igra v prvem polčasu. Požrtvovalnost Svobode, ki tehnično mnogo zaostaja za Rapidom, je vendar pripomogla k temu, da je razmerje goalov ostalo razmeroma jako ugodno. Pri Svobodi je bilo opaziti tudi napredek, dočim se Rapid na premajhnem igrišču ni mogel razviti. Šele v drugi poloviri je igra nudila malo užitka. Rapid je pričel s smotreno kombinacijo in je igro prenesel popolnoma na nasprotnikovo polje. Ostre in nevarne strele je lovil vratar Svobode v vseh pozicijah in je bil najboljši v moštvu. Najboljši igralec Rapida pa je bil Tergletz, ki je zabil 4 gole. Sodnih g. Remec je sodil objektivno in je sredi drugega polčasa izključil radi faula center-halfa Svobode. Iz ostalih krajev države Zagreb: Hašk : Gradjanski 4:3 (3 : 2). Hašk v drugem polčasu odličen, v prvem pa s srečo. — Zaslužena zmaga. — Napad najboljši. Vinek posebno na mestu. Gradjanski odgovarjal samo v prvi polovici. Napad komoden, v formi samo Szarasz in Perška. Vratar nesiguren kakor Haskov. — Zmagonosni gol pade po .Terenu v predzadnji minuti. Publike 3500. — Hašk prejme takoj po igri krasen srebrni pokal ZNP-a. Kot predigra pokalne tekme se je vršila prijateljska tekma med Croatio in Tipografijo, ki je končala s 3 : 0 v prid Croatie. Beograd: Jugoslavija : Sand (Subotica) 8 : 3. Vojvodinci so doživeli zasluženi poraz. Subotica: B. S. K. (Beograd): Bačka 8 : 2 Domačini brez forme. SK Čakovec: ISSK Maribor 6:0 (3:0). V nedeljo, dne 28. p. m. je gostoval v Čakovcu v prijateljski tekmi proti SK Čakovcu I. SSK Maribor. Nesrečno izbrana postava* Maribora je doživela zaslužen poraz. Razen Hreščaka (leve zveze) je bil ves napad pod kritiko. Najboljša pa je bila obramba in tudi Miška vrsta si je prizadevala podpirati napad, ki je popolnoma odpovedal. Domače moštvo, ki je mnogo hitrejše in ima izredno oster start na žogo, je imelo lahek posel. Najbolj se je odlikoval napad, ki je s hitrimi prodori neštetokrat ogrožal vrata »Maribora«, ki je le v vratarju in backih imel oporo. Rezultat je kljub slabi kondiciji mariborskega moštva jako presenetljiv. Sodnik je bil sicer jako objektiven, vendar pa svoji nalogi ni dorastel. Iz inozemstva Dunaj: Pokalne tekme: Amateure : B. A. C. 3 : 1 (1:1); Simmering : Wacker 3:2 (1 :());, Admira : Rag 3:1; F. A. C. : Bewegungsspieler 3 : 1 (1 : 1); Sportklub : Nicholson 2:1 (1 : 0); Slovan : Graphia 6:1 (4:0); Prventvena tekma 1. neamaterske lige:. Rapid : Hertha 3:1 (1:1); Prijateljski tekmi: Gersthof : Sturm 3:1 (1 :0); Vienna : Hakvah 4:: 3 (2:1). Praga: D. F. C. : Moravska Slavia 14 : 0. Bratislava: F. C. Bratislava : Rudolfshugel (Dunaj) 8 : 2. V prihodnji številki bomo poročilo iz inozemstva prinesli v poljubnejši obliki. * LAHKA ATLETIKA — Cross-eountrv Gtradjanskega (Zagreb). V nedeljo je priredil Gradjanski medklubski cross country, ki se ga je udeležilo 20 atletov, članov treh klubov. Hašk ni so'deloval. Gradjanski 'je -šel vsled tega v boj kot siguren favorit. Tem ostrejša je bila borba za drugo mesto med Mara-thonom in AšK-om. Proga ni bila dovolj markirana, kar je imela za posledico, da so nekateri tekači zašli ter se vračali na pravo progo, vsled česar so izgubili na času. Tudi sodniška služba ni bila organizirana brezhibno. Borba za prvo in drugo mesto je bila odločena takoj v početku, sta se Koren in Zemljak (oba Gradjanski) odtrgala od ostalih. Kren je bil precej težak. Tudi vreme ni bilo Oajpovoljnejše. Kot moštva so se plasirali kot 1. G rad ja n-ski z 12, kot II. Mara th o n z 32 in kot IH. •^K s 33 točkami. Kot posamezniki so zasedli Najboljša mesta: 1. Koren 20:24.8; 2. Zemljak ~b:54; 3. Knežić (Marathon). Prva dva sta člana Gradjanskega, slednji pa SP Marathona. Kolesarstvo IN MOTOCIKLIST 1KA — Motosportni program motosekcije ljubljanskega autokluba v letošnjem letu prinaša bedeče: O B i n k o š t i h: Klubski izlet na Plitvička jezera; 3. junija: Hillclimb po S1,iuški skakalnici v Ljubljani; 8. avgusta : Motorna dirka na Ljubelj. Projektirana je judi hitrostna dirka po Miklošičevi cesti, ako j? mogoče dobiti prosto cesto in dovoljenje pomične oblasti. Sekcijo vodi znani naš moto-Lklist in športnik g. Rado Hribar. Alpska vztrajnostna vožnja avstrijskega in jugoslovanskega autokluba na 5000 km, združena z vstrajnostno tekmo motociklistov na 4000 km, bo ena največjih in najpomembnejših letošnjih športnih prireditev v Evropi, obenem pa prva internacionalna prireditev, ki bo šla po vojni po našem ozemlju. Proga bo vodila iz Dunaja na Ljubelj, preko Ljubljane na Plitvička jezera, od tam v Dalmacijo in skozi Bosno v Beograd, Zagreb, Maribor in nazaj na Dunaj. Tekmovanje je predvideno za 10 dni ter počne koncem junija. Na našem ozemlju vodi vse priprave in tekmovanje skupno z avtoklubom za motociklistično prireditev Savez motoklubov. — O podrobnostih bomo še poročali. Nov motoklub v Mariboru. Disidenti iz kolesarskega kluba »Edehveifi« v Mariboru, ki so koncem lanskega leta izstopili iz »Edei-weiti-a«, so osnovali po vzgledu ljubljanskega Motokluba Slovenija, nov klub z imenom Motoklub Maribor«. V tem klubu so včlanjeni skoro vsi znani mariborski motociklisti, med drugimi tudi lanski prvak Slovenije g. Baumanu. Novemu klubu želimo obilo uspeha! »Auto«, glasilo ljubljanske sekcije autokluba izhaja letos že drugo leto in v povečani obliki. Št. 2., ki je izšla v februarju, prinaša v prilogi Moto - Vestnik, glasilo Moto - Saveza kraljevine SHS. »Auto« je namenjen predvsem članom Autokluba, vendar prinaša zelo zanimivo vsebino. Moto - Vestnik pa ima pregled motociklističnega sporta v preteklem letu in pojasnilo saveza v zadevi I. hrv. motociklističnega kluba iz Zagreba, ki so ga objavili v izvlečku tudi naši in zagrebški dnevniki. Oglašajte v „Slov. športu!" IX. redni občni zbor Kluba kolesarjev in motociklistov Ilirije v Ljubljani Naš najstarejši kolesarski klub Ilirija je imel v nedeljo dne 28. p. m. svoj IX. redni občni zbor. Udeležilo se ga je precejšnje število članstva. Klubov predsednik g. Fran Ogrin je otvoril občni zbor ter v pozdravnem nagovoru pozival člane k agilnemu in vnetemu delovanju tudi v bodoče. Tajnik g. Vinko Bar je podal tajniško poročilo, iz katerega je osobito povdariti športno delovanje kluba v preteklem letu. Klub je priredil 3 lastne dirke, njegovi člani pa so se udeležili skoro vseh kolesarskih prireditev v Ljubljani, v Mariboru in deloma v Zagrebu. Uspeh se je pokazal v tem, da si je priboril letos klubov član in znani slovenski dirkač g. Josip Šolar prvenstvo države na progi Ljubljana—Zagreb in prvenstvo Slovenije. Pridobil si je tudi prvenstvo kluba v cestnih in v gorskih dirkali, člani kluba so se vrhu tega večkrat pla-cirali tudi v ostalih medklubskih in klubskih tekmah. Klub je s svojim sodelovanjem znatno podprl prireditve podsaveza in priredil več izletov. V Iliriji je včlanjenih 198 članov. Blagajnik gospod Bevc je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje celoletnega prometa ca Din 15.000. Navezan je klub le na dohodke iz članstva, kajti vse prireditve so globoko pasivne. Osobito mnogo stanejo darila in zunanje udeležbe na tekmah. G. Nardin je podal poročilo gospodarja, ki izkazuje klubov inventar v vrednosti 11.500.—. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno ter je bil odboru podeljen absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: g. Rudolf Zalokar, podpredsednik France Ogrin, tajnik Vinko Bar, namestnik tajnika Ivan Podboj, blagajnik Pepi Bevc, gospodar Mirko Nardin, odbornika Henrik Piller in Alfonz Kastelic, namestnika Franc Porenta in Ivan Matejek, reditelja kolesarjev Fr. Bajželj in Alojzij Siard, reditelja motociklistov Janez Rebolj in Fran Bricelj, revizorja Franc Bar st. in Jakob Šimenc. Kolesarskja Ilirija je bila v naši državi prvi klub, ki je pod okriljem Športne zveze priredil prve motorne dirke v Ljubljani. Klub ima prvovrstne motocikliste, vendar se do danes ni včlanil v Savezu motoklubov radi visokih taks. Na občnem zboru se je pokrenilo tudi to vprašanje in sklenile, prijaviti vstop v savez ter se aktivno udeležev motosportnih prireditev v naši državi. Klubovi člani: gg. Gorjanc, Rebolj, Ogrin in Bar so se v veliki meri udeleževali dela v kolesarskem pod-savezu, kateremu so s tem omogočili redno im uspešno sezono. Občni zbor je to njihovo delovanje odobril. Klub se je udeležil ludi letošnje športne razstave v Ljubljani ter je naklonil ves dohodek v iznosu nad Din 1.000.— svojemu podsavezu. — Pač redek primer soglasja klubov in nadrejene organizacije! Klubu, čigar novi odbor jamči za temeljito delo, želimo v tekoči sezoni obilo uspeha! ZIMSKI ŠPORTI — Mednarodni smuški kongres F. I. S.-E se je vršil v februarju v Helsingforsu na Finskem. Udeležile so se ga: Finska, Švedska, Norveška, Japonska, Francija, Švica, Italija, Nemčija, Čehoslovaška, Rumunija, Poljska, oba avstrijska saveza in Jugoslavija. Nanovo se bili sprejeti Amerika, Kanada in Japonska. Avstrijci, ki imajo dva saveza, nevtralnega in protižidovskega, so prijavili Fisi nevtralni savez, ki še ni član Fise. Od ustanovitve Fise v Chamonixu je bil član le protižidovski »Oester. Skiverband«, ker je starejša organizacija. Vsled sprejema tkzv. arijskega paragrafa, ki je proti vsakemu športnemu pojmovanju, se je osnoval »Allg. Skiverband«, ki pa svoječasno v Chamonixu ni bil sprejet v federacijo. Sedaj je kongres sklenil, pozvati »Oesterr. Skiver-band«, da črta tekom 3 mescev iz svojih pravil arijski paragraf, na kar je zastopnik Avstrije izjavil, da polaga svoj mandat. Proti glasovom nordijskih držav se je sklenilo prirediti zimsko olimpijado v Švici. Prihodnji kongres bo o priliki olimpijskih iger v Švici. Predsednikom je bil izvoljen Holmquist, (Stockholm), polk. Weber (Švica), podpredsednikom, grof Hamilton, Stockholm, tajnikom. V ostalem so bile sprejete nekatere spremembe k medna-rodnim tekmovalnim določilom, katere priobčimo kasneje. Naši smučarji so pričeli s posečanjem Velike Planine in Krvavca. Ker v nižini ni več snega za smučanje, so oživele zopet ture na omenjeni planini. Velika planina je zaznamovala v nedeljo 22. febr. rekordni posel — 45 smučarjev, a trajno, za več dni jih je bilo tamkaj okrog 15. Sneg ni bil baš slab, sobice prekrasno. V preteklem tednu je snežilo ponovno, tako da bosta Vel. Planina in Krvavec še dolgo v spomlad nudila lep zimski sport. Zadnje vremensko poročilo z Velike Planine (2. III.): Na Planini zapadlo 5 cm snega na starega. Pršič. — Smuka idealna. Nebo jasno, brez megle. Temp. —5° C. — Priporočajte „Slov. šport!" Razno Jugoslovanski olimpijski dan. Predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora dr. Bučar objavlja pod gornjim naslovom med drugim sledeče zanimive službene vesti: Predsedništvo JOO je prejelo iz Amsterdama provizoričen poziv za bodočo olimpijado v Amsterdamu. — JOO je odgovoril, da bo sodeloval; vsled tega poziva vse klube, da pričnejo s pripravami in si pridobe financijelnih sredstev sami, ker ni mogoče računati na kakršnokoli podporo. — Od države JOO dosedaj na prošnjo za podporo ni prejel nikakega odgovora. Kolikor je dcznal, tudi v budžetu za prihodnje leto ni predvidena nikaka vsota v to svrho. — Predsednik edbora je interveniral pni prosvetnem ministru Radiču in mu pojasnil financijelno vprašanje olimpijskega odbora. Gospod minister je obljubil, da bo delal na to, da se v bodoči budžet * vnese primerna vsota. — Izšlo je službeno glasilo med-aarodnega olimpijskega odbora, ki ga JOO vsem savezom, p od savezom, klubom in poedincem toplo priporoča. V tem glasilu se bodo objavljale predvsem službena poročila, dalje vesti o pripravah za olimpijado 1. 1928. List »Bulletin oficiel izhaja v Lausanni, in sicer v francoskem, angleškem, španskem in nemškem jeziku. Naročnina znaša V) švicarskih frankov in se plačuje lahko po bankah na naslov: Lausanne, Suisse, Mon Repos. Čudimo se, da v teh službenih objavah zopet ni niti besedice v obračunu, ki bi ga moral položili izvršni odbor za VIII. olimpijado, čim je potekla njegova funkcijska doba, jugoslovanskemu olimpijskemu odboru. Čas bi že bil, da se la zadeva spravi z dnevnega reda. Zimski tenis ASK. Primorje je priredil prostore bivšega -Laibacher - Radfahrer- Klub-a v Kolizeju za igranje tenisa ter jih dal na razpolago medklubskemu odboru, ki je uredil tamkaj igranje tenisa. S tem je omogočeno igranje tega lepega sporta tudi v neugodnem vremenu, kar je posebno za zimo izredne važnosti. — Trenotno posečajo :e treninge člani Primorja, Ilirije in Atene. 15 letni jubilej obstoja S. K. Ilirije. Kakor smo doznali, namerava ljubljanska Ilirija prirediti ob priliki jubileja svojega 15 letnega obstoja prireditev večjega obsega, ki naj bi nekako demonstrirala tukajšnjemu športnemu občinstvu, kakšno stopnjo so dosegle posamezne panoge sporta v ostali državi. — Prireditve so predvidene za teden dni. — Vršil se bo predvsem velik nogometni turnir. ki se ga bodo udeležili Hašk, Gradjanski, Hajduk in Jugoslavija ali B. S. K. V projektu je dalje velik ženski lahkoatletkki meeting, na katerem bodo sodelovale članice vseh jugoslovanskih klubov, ki gojijo ženske sporte. — V poštev pride predvsem ljubljansko Primorje in nekaj precej jakih zagrebških klubov (Hašk, AŠK in Gradjanski V Obenem z ženskimi lahkoatletskimi tekmami se bo vršil tudi moški lahkoatletski meeting in štafeta po mestu. — Končno se vrše priprave za odigranje medklubskega teniškega turnirja in veliko plavalno tekmo na Bledu. — Prireditelji so prevzeli ogromno delo in treba bo res prijeti na vseh straneh, da bo mogoče načrt popolnoma izvesti. Osnovanje športnega odseka v »Udruženju rezervnih oficira i ratnika«. Na seji pododbora udruženja rezervnih oficirjev in borcev se je osnoval poseben odsek, ki je prevzel nalogo, da organizira med člani one športe, ki so neposredno koristni za vojaško službo. V poštev pridejo zaenkrat streljanje, sabljanje, motociklistika in avtomobilizem. — V odsek so bili izvoljeni gg. dr. Pintar, Sterlekar, Kalokira. — Odseku želimo skorajšnjih uspehov! Igrišče I. SSK Maribora. Dela na igrišču pridno napredujejo in je niveliranje že skoraj dogotovljeno. Pričakovati je, da se bo sredi maja že lahko na njem tekmovalo. Otvorjeno bo na svečan način in bo eno najlepših igrišč v državi. Službene objave Službeno iz Jugosl. zimsko-sportnega saveza. Iz seje upravnega odbora dne ‘25. febr.: Seji prisostvujeta za vojaški zimskošportni centar g. kpt. Tauber in za vojaško tekmo- Poziv vsem športnikom! Uprava „Slovenskega Sporta" išče posamezne gospode, ki bi prevzeli v svojih klubih zbiranje naročnikov za naš list. Dotični, ki zbero vsaj 20 naročnikov, prejmejo list č e trt 1 e ta brezplačno. Naročnikom se smatra le one, ki vplačajo četrtletno naročnino. Položnice in številko za ogled se dobe v upravi Kolodvorska ul. 26. Športniki! Širite edini slovenski športni list! vatno ekvipo na Češkem g. por. Hudale^-. Izdela se predlog za izvedbo vojaškega alpinsko-smuškega tečaja, ki naj bi se vršil v času od 15. maja do 15. junija v Staničevi koči. Ugotove se vse podrobnosti in sestavi program tečaja. — Nadalje se sestavi načrt bodočih vojaških smuških tečajev, ki bi se vršili po vsej državi ter se predloži vojaški oblasti. — G. poročnik Hud:Jes poroča o uspehu našega tekmovanja na Češkem ter o izkustvih, ki so jih napravili lasi tekmovalci tamkaj. Savez se zahvali za i zčrpno poročilo. — Odobri se naknadno nominiranje tekmovalcev za poljske mednarodne smuške tekme I v Zakopanah, in sicer gg. dr. Kmeta, Kvedra in Janše Joška ter gdč. Bloudkove. Tekmovanja bi se imela vršiti dne 1 . februarja, a so bila vsled neugodnih snežnih razmer preložena na 26. februarja, toda tudi ta dani se niso mogla vršiti. G. Kveder ni odpotoval v Zakopane, pač pa ostali. — Poročilo oj| smuških dnevih 7., 8. in 9. t. m. se oniožii za prihodnjo sejo. — Dopis A. S. K. Pri- j morja v zadevi verifikacij g. Janše se zavrne kot neumesten, ter se imenovanemu ki ubij odpošlje daljše pojasnilo. — Sprejme se na; znanje odlok Ministrstva Saobraćaja, s katerim se za vse zimske sezone dovoljuje članom JZSS- polovična vožnja po železnicah' v zimsko-sportna središča. Izlete ho treba v | naprej najavljati. Podrobnosti objavimo, ko' prejmemo od železniške direkcije tozadevni, odlok. — Savez pozdravlja najavljeno novi, izdajanje športnega lista »Slovenski sport * ( Ljubljani, ter sklene sprejeti list kot svojti j službeno glasilo. Vse svoje člane poziva, d: ( se naroče nanj. Prireditve prihodnje nedelje) V Ljubljani: Otvoritev pomladanske prvenstven S sezone: i Ilirija : Hermes. S Slavlja : Primorje. B Jadran : Slovan. .1 V Mariboru: Prvenstvena tekma: I. SSK Maribor : Svoboda. V 5 Murski Soboti: Prvenstvena tekma: ^ Merkur : Mura. .S' " ~ .".v ' %) F ot o~m£&terij£kl ~ A„ K.silIM3 ~ IvlMMfamLai Židovslia ul. PUTNIK. Palača LJublJ. Vozni listki za vse postaje brez poviška ^ ^ ^ kreditne banko; fci< Tujske prometne informaciji) Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za Konzorcij Slov sporta«: Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.