* f
ftT.AQ NARODA	■ ISSSl
I Vf*r/^'^-f 00 I VJ-l-i-TXkJ	I Issued eveVIaj- ^ |
m Ima 10.000karocnikovm -..	m * ffi
L^J™^,,_JM List slovenskih delavcev V Ameriki.	ffl Sundays and Holidays |
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND Tj
NO. 246. - ŠTEV. 246.__NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 19, 1915. — TOREK, 19. OKTOBRA, 1915.	VOLUME XXIH. — LETNIK XXITL
BOLGARI SO ZAVZELI DEL ŽELEZNIŠKE PROGE SOLUN-NIŠ. ZAVEZNIŠKA ARMADA JE NA CELI ČRTI ZELO OSPEŠNA.
FRANCOZI SO ZAVZELI PO HUDIH BOJIH MESTO STRUMNICO.
ZAVEZNIKI SO IZKRCALI PRI ENOSU NA TURŠKEM OZEMLJU NEKAJ SVOJIH ČET. — BOJI PRI POŽAREVCU. — NEMCI PRAVIJO, DA SO SRBI IZVANREDNO HRABRI VOJAKI. BOJI PRI VRANJI. — NA SUHEM IN MORJU. — RUSKI POSLANIK V SOFIJI JE ZBOLEL. BOLGARI PRAVIJO, DA JE SRBIJA PRVA NAPADLA. — ZAVEZNIKI BODO ODŠLI Z GA-LIPOLISA. — ZAVZETJE STRUMNICE. — RUSI IN RUMUNI. — HAMILTON ODPOKLICAN.
POROČILA ZAVEZNIKOV.
Srbi so se umaknili.
Pariz, Francija. 18. oktobra. — Hrzojavka. ki jo je dobil 'Temps'« iz Niša. se glani:
Oh eel i fronti se vriši zelo vro-ea bitka. Srbski oddelki so se pri Obrenovcu pomaknili nekoliko nazaj, ker se niso mogli več ustavljati silni nemški premoei. S tem nismo ničesar izgubili, pač smo pa prihranili par tisoč ljudi. Srbi imajo v rokah se vse višine, s katerih lahko kontrolirajo glavno mesto Srbije in dolino reke Ječa ve.
Srbi so zapustili Požarevac.
Bolgari.
Pariz, Franeija, 18. oktobra. — Iz uradnega vira se je dognalo, da liolgari prodirajo proti železniški progi, ki veže Niš s Skop-Ijem. I*ri Vranji so se vršili z«*lo vroči boji. Bolgari so se morali slednjič nekoliko umakniti.
Vest. mu jo padla Vranja, je ne-rt-snii-na. Bolgarom poveljujejo < večjidel nemški častniki.
Izkrcanje.
London, Anglija, 1K. oktobra. ! I/ Kima poročajo, da so zavezniki izkrcali še nekaj čet na turškem ozemlju pri Enosu in se polastili dela železniške proge.
Strumnica.
London, Anglija, 18. oktobra. Neka tukajšnja brzojavna agen* t tira je dobila iz Aten poročilo, da zavezniki še vedno obstreljujejo 1 Strnmnieo. V brzojavki je tudi o-menjeno. da zavezniki na celi črti
prodirajo.
Po Kgejskem morju in v bližini l>edeagaf-a križari veliko zavezniških bojnih ladij.	;
Položaj v Nišu.
Pariz, Francija. oktobra. — Neki dopisnik je poslal tukajšnjemu "Trmpsu"' poročilo, v kate-rem pravi med drugim tudi sle-
Kljnb temu. da je padlo že ve- i liko Srbov, je prebivalstvo seda-njega glavnega mesta mirno. Vsi pričakujejo zavezniško armado in vsled tega tudi že okrasili hiše z zastavami. Srbsko ljudstvo si je svesto zmage. Ljudje govorijo: l'e smo premagali Avstrijce, bomo tudi Nemce. Nemci so že pre-cej oslabljeni, naša armada je pa spočita, in je z vsem potrebnim iz borno preskrbljena.
V" solunskem pristanišču je vse polno francoskih in angleških bojnih ladij.
Zmaga zaveznikov.
London, Anglija, 18. oktobra. Poročila, ki prihajajo z Halkaua. so zelo nezanesljiva. Iz Aten poročajo, da so zavezniki, ki hite Srbom na pomoč, iztrgali Bolgarom mesto Strnmnieo, ki leži ob grško-maeedonski meji.
"Daily News'' so sporočili, da so Srbi pognali Bolgare na celi • iti v beg. Iz Soluna prihajajo velika ojačenja.
Protest avstrijske vlade.
Atene, Grško, 18. oktobra. — Avstrijska vlada je protestirala proti zaveznikom, ker so izkrcali v Solunu svoje čete in tako prekršili nevtralnost Grške.
Tudi Italija bo pomagala.
Rim, Italija. 18. oktobra. — Italijanski ministri so se v nedeljo dolgo časa posvetovali o situaciji na Balkanu. Zunanji minister Son-liiuo je predložil več načrtov, ka-
tere so vsi odobrili. Kaj se je1 se zaenkrat še ne ve. slutijo pa. da 1 je Italija sklenila indirektno pomagati Srbom in zaveznikom. Del! 'ital ijanskega brodovja je že od-plul v Egejsko morje.
VESTI IZ NEVTRALNIH DEŽEL.
Vroč: boji.
Amsterdam, Nizozemsko, 18. oktobra. — Neki vojni poročevalce je sporočil:
Naloga Nemcev nikakor ni lahka. Nemci žc sedaj vedo, da so Srbi vse drugačen sovražnik kakor so Rusi. Franeozi in Angleži. Srbi imajo še dosedaj v rokah1 vse važnejše postojanke pri Bel-gradu, ob Drini in v okolici Niša.
Boji pri Vranji.
Atene, Grško, 18. oktobra. — V/, poročil, ki prihajajo iz Soluna, je razvidno, da se vrše v okolici Vranje izvanredno vroči boji. Srbi so dobili zadnji čas nekaj oja-čenj. Brzojavna zveza med Vranjo in drugimi uiesti je prekinjena. —
NEMŠKO - AVSTRIJSKO - BOLGARSKA POROČILA.
- Srbi se umikajo.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra. — Izjava, ki jo je podalo nemško vrhovno vodstvo, se glasi:
V okraju Mačva se je začel sovražnik umikati. Naše čete so zavzele južno od Bel grada Cvetkov, Grob in vas Brojin. -Jugovzhodno od Požarevea smo zavzeli Bože-vac.
Bolgari so zasedli višine pri Mu-lein Perčinu in pri Zubu. — Pri Agri Palanki uspešno prodirajo. Zavzeli so baje tudi del železniške proge Niš — Solun.
Srbska divizija uničena.
Dunaj, Avstrija, 18. oktobra. — Izjava, ki jo izdalo avstrijsko ar-madno vodstvo, sc glasi:
Pri Avali smo potolkli neko srbsko divizijo; rezerve so se umaknile po eesti, ki vodi proti jugu. Nemei prav dobro napredujejo.
Proti Rusom.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra. — Vojaški kritiki so mnenja, da so liolgari zelo veliko dosegli, ker so zavzeli dolino Timoka. 8 tem so prerezali zvezo med Ruinunsko in Solunom, tako da Rusi ne bodo mogli ničesar opraviti, če bi prišli Srbom na pomoči Srbom preostaja samo še ena železniška proga, ki jih veže s Solunom in inozemstvom. Bolgari bodo tudi to v kratkem času zavzeli.
Boji pri Požarevcu.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra. —: Neki nemški časnikarski poročevalec naznanja:
Nemei in Avstrijci napredujejo na celi črti. Prisilili so Srbe. da so zapustili skoraj brez boja Požarevac in druge važne postojanke. Srbi so izvanredno hrabri vojaki. Posebno radi se borijo po noči. Napadi, ki jih vprizarjajo v viharnih nočeh, so nekaj strašnega. Bojev se udeležujejo tudi ženske in otroci.
Šef bolgarskega generalnega štaba.
Berlin, Nemčija, 18, oktobra. — Sef bolgarskega generalnega štaba, general Stikov, je rekel danes nekemu časnikarskemu poroče-valeu. da se je Srbom posrečilo vdreti v bolgarsko ozemlje in zavzeti nekaj važnih bolgarskih po-
■ K . . -i t.*i i >	, .
1 stojank. Bolgari jih bodo z lah-1 koto pognali nazaj v Srbijo.
Rusija in Rumunska.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra. — : Slovanski Odbor je naprosil ru-munsko vlado, da naj pusti Rusom skozi Dobrudžo.
Rumunski ministrski predsednik Bratianu je rekel, da Rumunska kaj takega ne bo dopustila, ker vstraja na stališču stroge nevtralnosti.
Vzrok resignacije.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra. — Pariški dopisnik "Genfer Jour-liala'7 poroča:
1 Kakorhitro je grški ministrski predsednik Venizelos resigniral, je prepovedal francoski poslanik I v Atenah nadaljno izkreavanje za-jvezniških čet. To je storil čisto na svojo odgovornost. Deleasse ie bil za to, da se z izkrcavanjem jia-l daljuje. Pri tem se je nekaj spri z Vivianijem in je resigniral.
Atene in Sofija.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra. — Bolgarski poslanik v Atenah je sporočil grškemu ministrskemu predsedniku. da je napovedala bolgarska vlada Srbiji vojno. S tem mu je hotel dokazati, tla bi ne bilo prav. če bi se pridružila Grška zaveznikom ter da je najboljše. če ostane nevtralna, oziroma če se pridruži Avstriji in Nemčiji.
Srbija je prva napadla.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra. — Atenski dopisnik 14 Lokalanzeige-ra se je dolgo časa pogovarjal z bolgarskim poslanikom v Atenah. Poslanik mu je rekel, da so Srbi prvi napadli in da se je vršila prva bitka na bolgarskih tleh v neposredni bližini Kustendila.
Ruski poslanik zbolel.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra. — ' Berliner Tageblattu"' so sporočili iz Sofije, da je ruski poslanik Savinskv smrtnonevarno zbolel. Zdravniki so konštatirali, da ima tifus.
Bolgarski sanitetni vojaki, ki se nahajajo v Rusiji, so dobili dovoljenje. da smejo tudi zanaprej izvrševati svojo službo.
Na suhem in na morju.
Pariz, Francija, 18. oktobra. — Sedaj so angleške bojne ladije za-blokirale vso bolgarsko obal ob Egejskem morju. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da je to le začetek raznih kombiniranih operacij na suhem in morju. Teh operacij se bo udeležila tudi Italija s svojim brodovjem. Proti Egejske-mu morju je že odplulo veliko italijanskih transportnih parnikov in križark.
Dosedaj se še ne ve, če bodo zavezniki opdoklicali svoje čete z Galipolisa ali ne.
Grška demobilizira?
Berlin, Nemčija. 18. oktobra. — Neki amsterdamski časopis je dobil iz Aten brzojavko, da je izdal danes grški kralj Konstantin povelje. da naj se odpusti osem razredov vpoklicanih rezervistov. — To poročilo je povzročilo veliko presenečenje, ker je iz njega razvidno. da je začela Grška demobilizirati.
Z GALIPOLISA.
■ Zavezniki se bodo umaknili, i Berlin, Nemčija. 18. oktobra. — -'"National. Zeitung" ^e dobila z
- ruske meje sledeče poročilo:
•» i« ' _. . ,w . . t " ~
Z» i v i| i nvv
iztočnih bojišč. Nemci baje uspešni.
Nemci poročajo, da so bili uspešni pri Huksku ter zavzeli pozicije na tri kilometre.
JUŽNO OD RIGE.
Zapadno od Jakobstadt, nadalje pri Smorgonu in drugih mestih
se je odbilo ruske naskoke.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra. Južno od Rige so armade maršala Hindenburga nadalje napredovale, dočim se je zapadno od Ja-kobstadta odbilo ruske naskoke. Tozadevno poročilo je izdal nemški generalni štab glede položaja na iztočnem bojišču ter se poroča še nadalje, da se je zavzelo ruske postojanke v širini treh kilometrov in sicer zapadno od Iluk-ska. Ofieijelno poročilo se glasi -.
Armadna skupina maršal Hin-denburg: — Je dobro napredovala južno od Rige. Ujelo se je dva ruska častnika in 280 mož ter odbilo naskoke Rusov zapadno od Jakobstadt.
— Zapadno od Ilukska smo zavzeli ruske postojanke na fronti kakih treh kilometrov. Nadalje južno, v okolici Smorgona, so vprizorili Rusi ponovno z močnimi silami naskoka, katere so pa naše čete odbile. Sovražnik je i-mel velike izgube. Na tem mestu smo ujeli dva častnika in 175 mož.
Armadna skupina princ Leopold Bavarski: — Na obeh straneh Pjahoviči—Baranoviči železnice so vprizorili Rusi naskok, ki pa se je izjalovil 400 metrov pred našimi pozicijami.
Armadna skupina general Lin-smgen: — N ovi boji lokalnega pomena so se razvili ob reki Stvr. od Rafalovka do Kulikoviči.
Konec nemškega torpednega čolna
London, Anglija. 18. oktobra. Glasom neke Reuter-jeve brzojavke. ki je dospela iz Malmoe. Švedska, je bi! neki veliki nemški tor-pedni čoln povožen od nekega nemškega parnika. ki je v petek zvečer brez luči odplul iz Trelle-borg. Od 45 mož broječe posadke torpednega čolna jih je bilo mogoče rešiti lo pet.
Lloyd je objavil, da je bil norveški parnik "Salerno" torpedi-ran in potopljen, da pa se nahaja posadka na varnem.
Avstrijsko vojno posojilo.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra.— Novo avstrijsko vojno posojilo je označiti kot uspeh. V šestih dneh se je podpisalo več kot 250 milijonov.
Padel 150 črevljev globoko, a še živi.
Niagara Falls, N. Y.. 18. okt. — Fred Hall wood je padci iz višine 150 črevljev na tračnice. Canad-ske patrule. ki so videle nesrečo, so obvestile požarni department, ki je rešil ponesrečenca potoni vspenjače. Prevedli so ga v St. Marv bolnico ter ima zlomljeni obe roki in obe nogi. Nesreča se je zgodila z Barrenkopf mosta.
Iz zanesljivega vira nam je znano. da se zavezniki ne bodo več borili za posest Dardanel in Galipolisa. Sedaj so vendarle enkrat izprevideli. da je bilo vse njihovo prizadevanje brezuspešno. Svoje čete bodo odpoklicali in jih uporabili v boju proti Bolgarom.
Nekaj oddelkov se je že vkrcalo na transportne ladije in odplulo proti Solunu.
Hamilton odpoklican.
London, Anglija, 19. oktobra. Angleška vlada je odpoklicala z Galipolisa vrhovnega poveljnika zavezniških čet, Hamiltona. Njegov naslednik je postal major Carin iehael Monro. — Toliko časa, dokler ne dospe Monro na Galipo-lis, bo poveljeval tamošnjim četam major Riddel Birwood.
Z zapadnih bojišč. Brezuspešni naskoki.
Tako iz Berlina kot iz Pariza se poroča, da se je odbilo sovražne naskoke.
BELFORT — OBSTRELJEVAN.
Angleži so naskočili zakope pri Vermelles, a bili pri tem brezuspešni.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra.
V	oficijelnem poročilu glede operacij na zapadnein bojišču sc glasi, da se je odbilo naskoke Angležev pri Vermelles, nadalje naskoke Francozov pri Ta h ure, Le-intrey in Schratzmaennele. Nemško uradno poročilo se glasi:
—	Utrdbe, ki se stezajo globoko v sovražne postojanke pri Vermelles, so Angleži ponovno naskočili in sicer z številnimi četami. Vse naskoke se je odbilo s težkimi izgubami za Angleže, dočim so ostale utrdbe v nemških rokah. Francoski naskoki pri Ta-hure so se izjalovili vsled našega uspešnega ognja. — Ravnotako brezuspešno je bilo francosko prodiranje, katero se je vprizorilo proti postojankam južno od Lein-try, katere so Francozi preje izgubili. —
—	Kljub uporabi velikanske množine municije niso mogli pridobiti Francozi pri njih naskokih na Schratzmaennele niti ene pedi zemlje.
—	Včeraj so naskočili nemški letalci trdnjavo Belfort, pregnali sovražne letalce ter vrgli v trdnjavo osem bomb. Zapazilo se je večje število požarov, povzročenih vsled eksplozij.
Trije nemški naskoki pri Souchez.
Pariz, Francija. 18. oktobra. -
V	poročilu, katero je izdalo danes popoldne francosko vojno ministrstvo. se glasi, da se je potom uspešnega infanterijskega in artilerijskega ognja popolnoma u-stavilo tri nemške naskoke proti francoskim pozicijam pri Bois-en-Hache.
—	V odseku pri Lihons, južno od reke Somme, so se vršili skoro neprestani boji v zakopih. dočim so istočasno obstreljevale francoske baterije nemške zakope. Severno od Verduna so Nemci zastonj skušali zasesti nekaj globin, ki so nastale vsled minskih operacij.
—	Živahno artilerijsko streljanje se je vršilo skozi celo noč v okolici pri Nomeny. V isti okolici je razpršila francoska artilerija nemške pijonirje. posebno iztočno od Eplv. Francoska artilerija je nadalje obstreljevala železniško postajo v Blamont.
Preprečen naskok.
A' večernem poročilu se glasi, da je francoska artilerija preprečila neki nemški naskok, katerega se je pripravljalo v gozdu La Haclie. Artilerija je bila v Champagne "in južno od reke Somme zelo aktivna. Na višinah pri Ta-hure je povzročil francoski artilerijski ogenj eksplozijo v nekem nemškem municijskem skladišču.
—	Na višini Schratzmaennele je prišlo do bojev z ročnimi granatami.
Angleži obstreljevali Ostende.
Amsterdam, Holand., 18. okt. Glasom poročil z meje so obstreljevale angleške bojne ladije v soboto Ostende. Westende in Zee-bruegge. Razdejanih je bilo veliko nemških obrežnih baterij. Letalci zaveznikov so istočasno metali bombe na pomole v Zeebrueg-ge ter povzročile veliko škodo.
Parnik, z Dum bo na krovu, ustavljen.
London, Anglija. 18. oktobra Parnik "Niemv Amsterdam", na katerem se nahaja odpoklicani avstrijski poslanik dr. Dimba. je bil ustavljen v Deal ter bo najbrž ostal tam par dni.
Temperenca na Švedskem.
Omejitev točenja opojnih pijač se je raztegnilo na celo Švedsko.
Stockholm, Švedska. 18. okt. — Stockholmski sistem, katerega je izdelal dr. Ivan Bratt in ki odmerja vsakemu meščanu gotovo količino opojnih pijač, se je po mnenju vlade tako obnesel, da se bo raztegnilo ta sistem po celi deželi.
Sistem se je sprejelo takoj po izbruhu vojne ter je veljaven sedaj v 31 distriktih izmed celega števila 100 distriktov. Dne 1. januarja 191G pa bo stopil v veljavo za celo deželo.
Detinirana jahta.
Bogota, Columbia, 18. oktobra. Neka ameriška jahta, prihajajoča iz San Francisea ter noseča ime "Academy", s katerim je bilo preslikano pravo ime "Ethel", je bila ustavljena od vladnih oblasti v bližini Buenaventura ter detinirana kot sumljiva. Glasom izjav eolumbijskih uradnikov, so listine jahte nepopolne in nepravilne. Nemške ime poveljnika jahte je izbrisano ter vpisano -nesto njega ameriško ime. Drugače ni bilo na jahti ničesar sumljivega.
Washington, D. C., 18. oktobra. Angleški agentje v tej deželi so pred kratkim sporočili, da domnevajo. da se je v ealifornijskih vodah spravilo v akcijo jahte, ko-jih posadke so Nemci. Te jahte imajo namen napasti angleške pe-trolejske parnike. Njih poročilo je sledilo onemu, da je izginilo v Norfolk. Va. šest nemških častnikov z internirane nemške pomožne križarke "Kronprinz \Vil-helm."
Obstreljevanje kraja v Švici.
Ch£ux des Fonds, Švica. 18. oktobra. — Neki tuji aeroplan, ki se je pojavil včeraj nad tem krajem. ki se nahaja v bližini francoske meje. je vrgel tri bombe, ki so ubile eno odraslo osebo ter enega otroka,
Hillstrom zopet obsojen.
Salt Lake City, Utah. 18. okt. Joseph Hillstrom, spoznan krivim umora, je bil danes zopet obsojen na smrt ter bo usmrčen v petek, dne 19. novembra. Zadeva Hillstrom a je vzbudila precej pozornosti, ker je na prošnjo švedskega poslanika interveniral predsednik Wilson za obsojenca.
Proces Charltona se je v resnici pričel.
Como, Italija. 18. oktobra. — Ko se je danes vsklicalo slueaj Amerikanca. Porter Charltona. ki je umoril v Como svojo soprogo ter pogreznil njeno truplo v jezo-rn. je predlagal njegov odvetnik Cataneo nov odlog, da se da glavnemu zagovorniku Charltona. ki je bolan, časa, da se podrobneje peča s slučajem. Baron Siacca. sodnik-predsednik, pa je odklonil prošnjo z motivacijo, da je navzočnost zagovornika Cataneo popolnoma zadostna, da se varuje interese obtoženca.
Nato se jo pričelo zasliševanje Charltona,. ki je govoril nekako eno uro ter slikal potek svojega življenja, dokler ni spoznal Mary Scott ter jo poročil. Obravnava je bila tajna. Charlton je bil baje vsled očitanj svoje ^ene tako nervozen, da se ga je polastila trenutna blaznost, v kateri je izvršil umor.
POZOR ČITATELJI! .
Na tretji strani smo začeli pri-občevati članke mladega slovenskega učenjaka dr. Bogumila Vo-šnjaka. — Ker so članki izvanredno zanimivi in sila pripravni za sedanji čas, smo prepričani, da jih bodo čitatelji vestno prebrali.
Dr. Bogumil Vošnjak, je bil v sedanji vojni avstrijski rezervni poročnik, posrečilo se mu je pa pobegniti iz Avstrije in se sedaj nahaja v Londonu. — Dr. Vošnjak I je tudi član Jugoslovanskega od-Ibora.
Garson resigniral.
Sir Edward Carson, generalni odvetnik v koalicijskem ministrstvu, je odstopil.
London, Anglija, 18. oktobra. Kriza, katero se je pričakovalo že par dni. je v resnici nastopila. — Resigniral je sir Edward Carson, generalni odvetnik v zadnjem koalicijskem ministrstvu. Poročilo
0	njegovi resignaciji ni prišlo nepričakovano. a je odstranilo vsak dvom glede nesporazumijenja, ki vlada v kabinetu. Le malo optimistov je v Londonu, ki še mislijo, da bo mogoče preprečiti kabinetno krizo.
Kaj je napotilo Carsona, da je odstopil, se ni objavilo, a se splošno domneva, »la so bile diference glede vprašanja prisilne vojaške službe, ki so dovedla do njegove resignacije. Zadnjih štirih sej kabineta se ni več vdeležil.
Potop francoskega parnika.
Pariz, Francija. 18. oktobra. — 31 članov posadke francoskega parnika "Admiral Hamelin", ki so dospeli v Marseilles, je sporočilo. da je izgubilo pri potopu parnika. ki je stal v službi francoske vlade, 71 ljudi življenje.
Moštvo pravi, da je bil parnik obstreljevan od nekega avstrijskega podmorskega čolna, dočim je posadka poiskala zavetja v čolnih. Na pozori.ščti sta se posivila neki francoski torpedni čoln ter angleška hospitalna ladija. privabi jena od strelov, nakar je podmorski čoln izginil. Parnik "Admiral Uamelin" j« bil zadet od dveh torpedov, nakar se je potopil.
Ameriški mornariški program in Reventlow.
Berlin, Nemčija, ls. oktobra- — Grof Reventlow posveča v "Ta-geszeitung" veliko pozornost ameriškemu mornariškemu proračunu za bodočil pet let ter pravi: — Značilno je. da Združene držav.* povsem skrbno zasledujejo sedanjo vojno ter da so se kljub uspehom nemških podmorskih čolnov odločile, da zgrade šestnajst velikih bojnih ladij.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarn« posili atvs t Arstrljs bodemo sprejemali kljub vojni r Italijo, pošta gre nemotljeno pre* ko HOLANDIJE in SKANDINA« VUB.
Zadnja poročila nam naznanja-jo, da se denarne pošiljatve ne izplačuje j o v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PEIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enakt spodnji fcTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ras-merah.
Od tukaj se rojakom nc mor® denarja polil jati, ker jih vede« prestavljajo, lahko pa se pošljč sorodnikom ali znancem, ki ga oi-tam pošljejo rojaku, ako vedo m njegov naslor.
Denar nam pošljite po "Dome* stic Postal Money Order", ter pri ložlte natančni Vaš naslov in oai osebe, kateri se Ima izplačatL
Cene:
K.	$	K.	$
5.....hO	120____??18.fi0
10--------1.60	130____Š20.15
15________2.40	140.... 21.70
20....	3.20	150...." 23.25
25________3.90	160____"jF 24.80
30________4.75	170____" 2«.35
35....	5 50	ISO ... 27.00
40--------6.30	190____ 29.45
45....	7.05	200____ 31.00
50....	7.75	250.... 38.75
55....	8. »jO	300.... 46.50
60________9.40	350____ 54.25
65....	10.15	400.... 62.00
1	70________10.05	450____ 60.75
I 75....	11.70	500.... 77.50
80....	12. EO 600____ 93.00
85....	13.25	700....	108.PO
90....	14.05	800....	124.00
i 100________15.E0 900____130.E0
! 110....	17.05	1000....	154.00
Ker se cene sedaj j ako sprestj|i njajo, naj rojaki redno gledaje afl nož oglas.
1 TVXDKA FKAIOB IAKSSX.
ia ooetjMii n. mmm istih & ft
GLAS NARODA, 19. OKTOBRA: 1915
"SLAS NARODA"
(Komik Daily.) Onrrnd and published by th«
Hofflnic Publishing! Co.
(«, corporation.)	> -
SAR?ER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer. %
i+r* of Business of the corporation and
•ddrtrbaea of above officers : PV Corttandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
»lo leto Tel j a list za Ameriko in
Can ado........................$3.00
pol leta....................... 1.50
* lato za meato New York........ 4.00
}' pol leta ta mesto New York ... 2.00
I rropoti vse leto...........4.50
t.....pol leU ............. 2.55
t* w "četrt lata............ 170
JtlLAS NARODA" izhaja vsak dan k lavzemši nedelj in praznikov.
-OLAS NARODA**,
(4<Voice of the People"), iarvad every da? except Sundaye tsi-Z Hobdays.	^
Subscription yearly $3.00
Advwrtbernrtnt or ureemanL
Joffki hres podpisa in osobooati. «e ne
pciobčujejo.	,
^aaar m| »a blagovoli pofiiljati'isoi—-
Money Order. Pri apramemb! kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnja*"" M-raliičo naznani, da hitreja najdemo naslovnika.
2>opiaom in pošiijatvam naredite ta naelov:
^GLAS NARODA"<
tf Cortlandt St., New York City.
Talefoo 40»7 .Cortlandt.
SfflBS -
Vojaške predloge in stranska vprašanja.
I-r—i
Značilno dejstvo je, nla imajo Združene države kljub razsežni obali ter veliki trgovini z inozemstvom majhno trgovinsko mornarico, katero je komaj vredno omeniti. Tukajšnji izvoz so posredovale skoro izključno tuje, povečini angleške in nemške trgovske ladij*.
Že leta in leta pa si uplivni in-dustrijelni krogi prizadevajo za to, da bi dobila Amerika svojo trgovinsko mornarico, odgovarjajočo obsegu zunanje trgovine. Poskus vlade, katerega je vprizo-rila preteklo leto, je bil odklonjen od kongresa.
K t t je sedaj gotovo, da bo vojna mornarica Združeni li držav po vi rana, je dobilo tudi vprašanj«' povečane trgovinske mornarica nov pomen. Povečano trgovinsko mornarico so smatra za brezpogojno izpopolnitev vojne mornarice. Tajnik MeAdoo, ki potuje sedaj po Zapadu ter dela propagando za povečano trgovinsko mornarico, pravi, da je velika trgovinska mornarica v miru in vojni neobhodno potrebna za dobrobit in varnost dežele.
To svoje naziranje opira na velike zaslugo, katere so si stekle trgovinske ladije sedaj vojskujočih se držav v Evropi. Prav po-- luio pridejo trgovinske ladije v pošt cv pri obrambi obrežja5 kjer je treba izvršiti veliko transport o.
Kit pa morajo Združene države računati prav posebno z obrambo obrežja, ki je zelo razsežno in ker si- zahteva v predlogah, katere se bo predložilo kongresu, v ta na-ti'1-n zelo velika dovolila, je dolu! . vprašanje trgovinske inorna-rieo važnost, katere ni imelo
Zgraditev trgovinske mornarice jo bila dosedaj ovirana vsled nasprotujočih si mnenj, ki so vi da v meščanskih strankah glede podlage, na kateri naj bi se jo zgladilo. Stvar bi bila zelo olajšana ter žo dolgo izvršena, če bi se odločile tukajšnje parobrodne družbe vzeti celo stvar v roke. Te dražbe so zahtevale velike subvencijo za zgrajenje in obratovanje.
Na drugi strani pa se je vedno bolj utrjevalo prepričanje, naj bi vsaka država /.gradila zase svojo trgovinsko mornarico, mesto da bi dajala velike subvencije, ki bi prišlo v dobro le posestnikom in akcijonarjem parnikov. V interesu zadnje misli je tudi bilo, da je vprizoril MeAdoo svoje agitacij-sko potovanje.
Ki-r je vlada stavila vprašanje trgovinske mornarice v isto vrsto z vojno, je pričakovati, da bo še v teku tega kongresnega zasedanja rešeno. Ker so vse stranke za to, da se podpira vojaške predloge, je skoro brez vsakega dvoma, da bo dovolil kongres zahte-Ifl pa j to v obliki (*<■'. ..... i
subvencij ali potom prevzetja od strani vlade. Za to ali ono stran se bo treba odločiti.
Do zadnje oblike pa se je dvignilo dosedaj predsodek, da je korak v smeri proti socijalizmu in tudi predsedniku AVilsonu ni bilo mogoče premagati tega predsodka. Sedaj bo pa misel, da bi bila trgovinska mornarica v slučaju' vojne vladi vsaki trenutek na razpolago. napotila marsikaterega poslanca, da bo glasoval za predlogo.
Dopisi.
New York, N. Y. — V nedeljo popoldne je priredil "Slavec" v Arlington dvorani svoj prvi koncert. Začetek je bil točno ob šestih. Cenjeni rojaki naj oprostijo, ker se je vrinila v program po nerodnosti tega ali onega neljuba pomota, da se bo afera že ob štirih začela. Ljudi je bilo veliko, vendar veliko premalo za veliko dvorano. Izvcžbani nemški muzi-kantje, ki so cele dve uri svirali slovenskim godcem v poduk in občinstvu v zabavo, so se moraili ob šestih umakniti z odra Jugo-
iovanskemu Tamburaškeinu Zbora. Nastopilo je kakih petnajst slovenskih fantov in zaigralo "Hej Slovani". Tamburanje me je presenetilo, ker je bilo res nekaj izbornega. Hvala gre ustraj-nosti in požrtvovalnosti tanibura-šev in dirigentu Mr. Kanengiser-
■	ju, ki je strokovnjak v svoji stroki. Slovansko himno smo poslušali kot se Slovencem spodobi — sede. Navzočih je bilo tudi nekaj uniformiranih avstrijskih pomorskih častnikov, ki so rodom Hrvati. Pa kaj se hoče. Slovenci imamo presnet strah pred uniformami, in če jo vidimo, se takoj spomnimo žandarja. Zandar in
i počaščen je slovanske pesmi si pa nista kaj dobra prijatelja. Nastopil je "Slavec", ki me je tudi očaral. Newvorski Slovenci smo lahko ponosni, da imamo v nasel-. bini pevsko društvo, ki res nekaj zapoje, zapoje, da je prijetno srcu
■	in ušesu. Mr. Ivan Adamič je ponovno dokazal, da mu ničesar ne
. manjka do popolnega dirigenta, pa tudi pevci so že zdavnaj pre-i segli nivo diletantizma. Gdč. pl. Roesiger, katero je spremljala gospodična Remsova na klavir, gospod Rems ml. na violino, je krasno pela. Čast ji. ker se kot rojena Nemka toliko žrtvuje za slovensko stvar. Enako je tudi z gdč. Hermino, ki je igrala citre in vse očarala. Da ploskanja ni bilo ne konca, ne kraja, mi skoraj ni treba omenjati. Čudim se le, da se "Slavec" malo bolj ne razgleda po naselbini in da si ne izbere solistke. ki ima plemenit glas in je rodom Slovenka. Časti in slave bi bili potemtakem deležni le naši ljudje, kar bi bilo vsem v veliko zadoščenje. Po končanem vspore-du se je razvila neprisiljena zabava. Cvetličarke so prodajale cvetje, kdor je hotel plesati, je plesal, kdor se jo hotel na drug način zabavati, se je lahko. Želeti bi bilo, da bi nam "Slavec" priredil še kak tak večer, za kar bi mu bili vsi iz srca hvaležni. Ker nisem preizkušen poročevalec in ker imam navado neprikrito govoriti, naj mi oprosti vsak, kdorkoli se smatra vsled teh vrstic količkaj prizadetega. — J.
Seminole, Pa. — Kmalo bo minulo že leto dni. odkar ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. Dosedaj smo delali samo po tri dni na teden, sedaj se je pa nekoliko obrnilo, ker sivo začeli do'ati vsak dan. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker so delo bolj težko dobi. Slovencev nas je precej tukaj in se prav dobro razumemo med seboj. Če so bo kaj novega pripetilo, bom že .sporočil. Pozdrav! — Tony IIivc.
Byesville, Ohio. -- Delavske razmere so tukaj kakor drugod po Ameriki. V nekaterih jamah se dela vsak dan, v dragih pa samo po oden do dva dni na teden. V premogorovu Harrvetta se je ponesrečil rojak Akj/ij Tunižek. Zjutraj je šel še zdrav in vesel na delo, par ur pozneje si je pa poškodoval pri kari dva prsta. Lne-ga mu je čisto odtrgale, drugega mu je pa moral zdravnik odrezati. Ponesrečenec ima veliko družino. Za vse bo hudo. ker naj-brže ne bo mogel d«!?c časa delati. Pozdrav vsem rcjf.kom Sirom Amerike! — Naročnik J. D.
V šoli.
Učitelj: — Kako vpliva vreme na Eskimake, ki žive v deželi večnega snega in ledu? _ Učenecj — Zebe jih.
Brez volje.
(Nadaljevanje.)
IV.
Na Matevževo je rudniški rav natelj obhajal rojstv-?ni din in god. Predvečer so ?uu preiuogarji 'priredili bakljado i:* uniformova-na godba mu j«* za>v;i ala pod-oknico. Drugi dan j v>.i elita romala v direktorjev » vilo. da se pokloni in čestita najvplivnejšemu možu v vsem okraju. Po vsprejemu so bili dostojanstveniki povabljeni na obed
Predstavljanja ni bilo treba mnogo, ker so se poznali skoraj vsi.
Središče vseh pogovorov je bil Benko Belišar, župnik travežki Vsi domačini so ga obstopili. Njegova siva glava se je premikala med drugimi črnolasci kakor cvetoča jablan v smrečju. I z njegovega lica je šla nekaka luč, kakor bi se v njegovih potezah lomili ( žarki neizčrpne ljubezni do ovčic. J Iz zasebne sobe pripelje hišna gospa nove prišlece in jih vodi od | gosta do gosta.
"Ana pl. Iliegersfeld in Amalija, njena hči."
I Neposredno za njimi prideta 'dve znanki, domača hči Ida in go-t spa Jeleneičeva. Damam sledijo trije gospodje. Ravnatelj in Pavel seznanjata povabljene s tujcem, ki je prišel s Hiegersfeldov-| kama.
i "Bela grof Lukeczhazv, topni-čarski nadporočnik."
Zgovorni Madjar pojasnjuje, da je posetil starega očetovega 1 prijatelja Hiegersfelda. cement -nega tovarnarja v sosedni Dobra-j vi, da bode tam na daljšem dopu-' stu, a potem se bode poslovil od cesarske suknje in prevzel prostrana rodbinska posestva na O-grskein.
Obednica je ta dan odmevala od vesele družbe. Začetkoma so kramljali zamolklo. Samo nadporočnik se je gugal kakor nihalo zdaj k stari Iliegersfeldovki, zdaj k Amaliji, zdaj zopet nasproti in govoril z gospo Jelenčičevo. Prodajal je svoje opazke o pselu konjih. gledališčih.
"Piramidalno!" tako je sklepal vsak stavek.
Njegove piramidalnosti pa so prekinjali tudi drugi.
"Zakaj, gospodična J da. ne marate vrtnic?" vpraša Omladič s polnim organom in upre žgoče oči v ogovorjeno. "Davi sem vam poklonil krasen šopek. Niti po-duhali ga niste."
"Niti se zahvalila!" dostavi Ida in povzdigne pravljične oči k nadpazniku Omladič je namreč nedavno napredoval za eno mesto višje. "Oh, to je žalosten vzrok!"
"Moj hrt Fekete je dobil na pasji razstavi v Budimpešti prvo darilo. Piramidalno!"...
"Eno leto so naše rože cvetele bujno, kakor še nikdar popreje, ne pozneje. A prav takrat smo nalagali mamico na voz, ki je nikdar več ni pripeljal nazaj. . . "
"Umejem... Kakor nalašč so cvetele v vašo žalost."
"Moj anglež ttzozat je dobil na svetovni dirki na Dunaju tretji dobitek! Piramidalno!" —
"Da! Od tedaj jih maloda.no sovražim... "
Ida povesi glavico. Solnce za hip zatrepeta po sobi in se poigra na zarjinih Idinih laseh.
Amalija je pregenila zaveso, ko je stopila k prijateljici. Poslušala je njen pogovor z nadpaznikom. Pritisne jo nazaj na naslonjalo in jo poljubi na ozko čelo.
"Sirotka!"...
"Avstrijska cenzura je vendar enkrat pustila "Halbejevo Ju-gend" na oder. Piramidalno!"...
"Ali bomo letos imeli štrajk?" se oživi tudi drugo omizje.
"Ali bomo letos imeli stavko... štrajk. . . upor?" skoro vsi enako vprašajo ravnatelja.
"Grozijo z njim itak vsako leto!" se odreže ravnatelj Matevž Pregelj.
"Prehudo je res", se oglasi župnik Benko Belišar, "pred ognjem delati po dvanajst ur. Nekoč sem bil v rovu na najglobočji etaži. Delavska umazana telesa so se mi od daleč zdela v ognjenem svitu kakor pogubljeni v peklu."
"Le višjo plačo... te kanali-je!"
"Ne tako, milostiva... "
"Ali, kaj... Poznam vase mehko srce do te živine!" jo zabrusi mrzlosrčna ravnateljica.
<;Ko bi imeli vsaj nedelje in praznike proste!" ogovori gospod Benko direktorja.
"Delo je največje bogoslužje!" pogleda Jeleneič z lisičjimi očmi od mize, češ, da hoče pomagati
svojemu šefu,	i
"če je taka. ni čuda, da imamo vsako leto štrajk. A pride še hujše. Oni dan je stopil delavec pred znamenje, rekoč: "Dober| dan. Kristus! Stopi dol s križa, da nanj pribijemo svoje izkoriščevalce!". .
Bedasto se zasmejeta Pregelj starejši in Jelenčič. češ. da se to še ne bode zgodilo jutri.
"Vsaj nekaj malega naj bi se storilo za delavce", se obrne župnik do vseh gostov.
"Lažje bi bilo dobiti solzo od mrliča, kakor od kapitalista kaj za bele sužnje!" pritegne Pavel župniku. Ko ga oče srdito pogleda. odvrne:
"Vem. vem. papa, da tistega vržejo iz devet vasi. ki resnico govori!"
"Vsake smeti tudi ne bi smeli sprejemati", nagubi župan trave-ški ožgano čelo in si zapira gumbe pri vojem telovniku. "Sodrga iz treh dežel se zbira tukaj. Nekoč smo z orožniško pomočjo po-zaprli nekaj razgrajačev. A ponoči so njihovi tovariši pod kopali prag ter izrali podboje in tički so izleteli iz občinskega zapora."
"Izvr-vr-vrst-no!" poječi java Ana pl. Iliegersfeld, da ji bradavica s ščetino poskakuje na desnem licu. "Zve-ve-verine so zbe-be-be-žale iz zve-ve-ve-rinjaka-ka-ka..."
"Ta žoliea je preizborna!" hoče izbrisati mlada mlada Hiegers-feldovka vtis materine opazke. Nadporočniku pokaže skodelico ter s pecivom zajema vinsko str-denje. "Ta žoliea je res preizborna!"
"Piramidalno!"
"Vse po francoski kuhinji!" zatrdi ravnateljica slovesno.
"Slavno omizje! Vsak posebej smo že čestitali današnjemu go-dovnjaku. Naš gospod direktor se je rodil v Veliki vasi na Koroškem in .se je iz svoje moči povzdignil na tako odlično, a težavno in odgovorno mesto..."
"Res!" prikima Matevž Pregelj. vstane, si pogladi nizko čelo. rekoč, da je obiskal le domačo tri-razrednico.
"Naš slavljenee je kakor spomenik iz stalili časov, ko so ljudje še imeli voljo, vstrajno, železno. A sedanji čas je brez volje..."
"Čas brez volje!" Pavel je ponovil te besede kakor odmev.
"Preveč izgojujemo razum, a ne obdelujemo volje. Če pogledam gospoda ravnatelja, ki je sWžil pri mdništvu takorekoč od "pike" naprej, so mi dozdeva, da je vstal star stoik, duh hoče, telo mora! Skupno mu nazdravimo, naj ga Bog ohrani še mnogo let v taki žilavi delavnosti!"
Odtrkali so in izpili; kar pokaže oče na sina. ki prebledi.
"Zlate besede.... Zapomni si jih!"
"Zakaj, papa?"
"No. šest semestrov, pa še nobenega izpita ! Nimaš volje, ka-koršno sem imel jaz v tvojih letih."
"Papa govori prav!" ljubeznivo opominja župnik. "Lep pomen je v starih povestih, da se vitezi niso smeli ozirati nazaj, če so hoteli najti in doseči svoj zaklad... A sveto pismo pripoveduje o sol-natem stebru v svarilo, da naj ne postajamo, kadar je treba hiteti! Nihče naj ne gleda nazaj, ki je položil roko na plug, da prej pre-orje njivo."
"Le naštevajte mu jih. vele-častni!" poprosi Pregelj starejši ter si baše pipico, katero je pušil najrajši. "Glejte, Pavel hoče zavreči tri leta medicinskih študij in se vpisati na juridično fakulteto. češ, da bo prej dokončal to stroko.?'
"Da bo prej dobil svojo šivan-karico!" jo zasoli mačeha zanič-Ijivo.
Pavel misli planiti pokoneu, a breme krivnje ga drži na sedežu. (XI večera v globači bi najrajši pretrgal vse vezi, a zopet se mu oglaša vest, da prav sedaj ne sme zapustiti Julije, ko mu je dala vse...
"Naj gospod Pavel le kmalo
razveseli svoje stariše z doktorskim diplomom!" nadaljuje župnik zagovorniški posel. "Najbrž pojdete že prihodnji mesec v Gradec?"
"Da!"
• Pavel je razmišljen trčil z duhovnim gospodom.
Medtem se dame odpravljajo v posebne sobe. Iliegersfeldovki sta se oprijeli grofa, nadzornik Jelenčič popelje ravnateljico in svojo Katiuko na kavo in čaj, a za njimi se tesno vodita Ida in Omladič.
V obedniei pokajo šampanjke in tleskajo karte ob mramornate mizice. Dim od smodk in svalčiei se kolobari po sobi, ovija šopke
na mizi in obseda na smrečju ob oknih in vratih.
Pavel je kakor iz hvaležnosti I prisedel k župniku.
"Ali je v sanjah kaj resnice, velečastni V
"No, mislite na egiptovskega Jožefa! Ali čujte Homerja: "Kai gar t" onar ek dios t*sti" — tudi sen je od božanstva."
Na Krasu ponoči.
Artilerija. ki jc bila spočetka napram naši v premoči, in infan-terija. ki je je bilo prve dni na laški strani mnogo več kakor naše. sta Italijanom pripomogli, da so se mogli polastiti neki stališč ob robu Dobrdobske lanjave. Te postojanke so Italijani spretno izpopolnili in dogradili, porabivši ugodnosti valovitega hribovja. Na mnogih mestih so napravili eno nad drugim suho zidovje iz skal in kamenja, zlasti ob bokih svojih čet; takozvane "mrtve kote", kjer je mogoče priti sovražniku do živega, pa so zavarovali s posekanim drevjem, ki so mu prikrajšali in zaostrili veje ter jih prepletli z žieevjem. Že to je bila za nas precej močna ovira. Zabe-ljena pa je bila še z mnogimi stroj nimi puškami in brzostrelnimi topovi, doeim so onstran Soče pre-žale na nas sovražnikove težke ba-1 terije, ki smo jih mi mogli komaj opaziti. V očigled vsemu temu smo si morali sprva prizadevati, da obdržimo svoja stališča, in šele pozneje, ko so nam dospela oja-čenja, smo mogli misliti na proti-sunke. Ker so pa Italijani, čim bolj smo jim prihajali do kože. o-zeinlje pred nami. tembolj obstreljevali, smo se jim mogli približevati le korakoma, v odsekih. V ta namen smo tu in tam osredotočili na določene točke svoje pehotne napade, druge toke pa smo skušali držati in varovati proti premočni sovražni artileriji z vedno novimi ovirami.
Naprava teh ovir je povzročila ob intenzivnem sovražnem ognju često precej izgub. Italijansko topništvo je navadno streljalo na nas ponoči in podnevi ter vsak hip je bilo pričakovati kakega pehotnega napada. Vsled tega so bile sprednje črte vedno ojačene, rezerve pa alarmirane.
Napravljanje ovir in utrdb ob neprestanem sovražnem topniškem in pehotnem ognju ter ob razsvetljevanju ozemlja v. raketami in svitlometi ni lahka naloga. Malo počitka smo dolivali šele ob vročih opoldanskih urah, ko sta hlap in para sovražniku zakrila tarčo. Tedaj je bilo v sprednjih jarkih in ob zidovih le malo moštva, ostalo je počivalo in spalo zadaj po dolinah in pobočjih, kamor niso segale sovražne krogle.
Nekega dne smo imeli posebno težavno delo. Popoldne smo bili Lahe enkrat do dobra nabili ter jih vrgli precej daleč nazaj. Zdaj je trebalo pridobljene postojanke utrditi. Moštvo pa ne more poleg streliva in hrane nositi s seboj š»' žice. in vsled tega traja precej časa, dokler ne dospejo vozovi z ži-eo za pregrajo. Pripelje jih tren do gotove točke, od koder se potem razglasi povelje prvim vrstam. Tam in tam je n. pr. 20 kilometrov žice. Vzame naj inaršni
bataljon .... toliko, drugi____
dvakrat toliko itd. Z vozovi prepeljejo žico do strelne črte in ob mraku jo prineso krepke roke do naših postojank. Mi pa med tem nismo lenobe pasli, marveč smo že pripravili obilico kolov, ošpi-čenih na obeh koncih, tla se kol zabije v zemljo in da ga sovražnik ne more rabiti za oporo, ko bi hotel čezenj. Končni trud pa ni Iahak. kakor bi si kdo mislil.
Sele ob desetih se je luna skrila za oblake in nastala je temna noč. Tedaj se je delo pričelo. Moja stot-nija je poslala precej strelcev kakih 500 korakov v ospredje, da bi varovali naše delavce pred presenečenji z laške strani. Ko se je to zgodilo, jc prodirala polovica naše stotnije ob spremstvu izvednih pionirjev. Puške, pripravljene, da jih sprožijo, na ramah, za seboj pa so vlekli zavitke žice in hlode. Moštvo je razstopilo v oddelke, ki so pričeli delati, tiho. potihoma, da bi niti miška ne slišala, kameli sovražne patrole.
Žica v najrazličnejših vrstah debeli in tenki zvitki bodeče in navadue preprežne žice. Kako se tako delo vrši?
Najorej smo pripeli kakih 100 metrov pred postojanko navadno žico, približno 10 cm nad zemljo, da mora sovražnik ob njej pasti, če bi se hotel približati. Na to se zabijejo pred to črto tu pa tam koli. Največja pozornost in tiši-
na mora pri tem vladati; še glasne besede ne sme nihče izpregovori-ti. Potem se koli prepletejo z žiro. od gornjega konca enega do spodnjega nad drugim. Tako na-stane neprodirna mreža bodeče žice. Delo pa gre le počasi od rok. kajti kraški svet ni pripraven za zabijanje kolovja. Kjer ni drugače mogoče, se kol postavi ter obloži s kamenjem in skalami, da stoji. V skrajni sili so pritrdijo tudi v pripravne skale žeblji ter pritrdi žica nanje, ali pa se bodeča žica ovije okrog kakega grma ter od tam zveže z drugim držalom. Na ta način nast^n« ovira, ki se ne da tako zlahka prekoračiti ali preskočiti: to so Italijani že bridko poskusili.
Delo je bilo trdno. Precej dolgo po polnoči so se začeli naši delav-
■	ski oddelki strnjevati. kar zabli-i šči nad nami svetlobna krogla, ki i obsiplje naše vrste z dnevno luč-. jo. Moštvo obstoji kakor okamc-
>	nelo, kajti v tem položaju sovraž-nik vojaka ne more lahko ločiti od drevesa ali grma. dočini bi ga.
. če bi se premaknil, takoj vzel na l piko. Svetilna krogla pade na tla.
•	še enkrat zaiskri in ugasne. Nada-
-	Ijevali smo svoje težavno delo. l kajti kraški svet je trd. V tem nas
je zamenjala druga polstotnija, in
-	mi smo so umaknili v zaklone za-i daj, kjer smo se spočili in nam je
-	mrzla sapa sušila pot.
Delo s]) red a j postaja čezdalje
-	težavnejše. Sedaj spravljajo v o-i spred je ovire, ki so jih že zvečer i pripeljali do naših postojank? . "španske jezdece". To so iz latev ' in prekel zbita ogrodja, podobna
-	omaram in preprežena z bodečo
-	žico. Treba jih je brez lirama in i ropota spraviti čez napravljene o-
-	vire in namestiti ob določenem
-	skalovju. Neizogiben je pri tem
-	vsak šum. Sovražne patrole so nas i menda zapazile, kajti naenkrat i zabliči nad nami sveteča raketa. 1 in nebroj krogel zaploska ob nas i v skalovje. Delavci so stisnejo k i tlom. a streljanje še ne poneha in i zopet znova zažarevajo svetilne
(krogle. Kaj bo zdaj? Skrbi nas. l kdo vrlih junakov se še povrne, i Posamezni prilezejo k naši črti v
>	ozadju, nekateri skušajo skozi pospešiti svojo varnost, a marsi-
: koga pri toni zadene krogla iz to-
-	me. ki mu menda ni bila namenje-
>	na. —
Divizijsko povejstvo priganja: "Ali pregraje še niso gotove?" — Ne, Italiani vedno sitnarijo. — i "Požurite se! Pred zoro mora bi-
■	ti vse napravljeno!" Tako tele-i fon.
Kočno se Italijani . pomire. in
•	nam gre delo spretneje od rok.
>	Zopet kratek premor: luna je po-. gledala izza oblakov, koliko dela i smo že dovršili. Ob zori še sicer
•	pregraje niso bile utrjeno, a toliko jih je bilo že. da so Lahom mogle napraviti preglavice.
Polagoma se je pričelo nad Do-
•	brdobsko planjavo daniti. Kjav-i kasti mrak se umika rožnatemu
■	jutru. Za nami. v umetno prireje-j nem gozdiču je nameščena polo-1 vica možnarske baterije, priprav-
■	Ijena, da na prvi ukaz izproži. Ko-
•	maj ji je došlo povelje, zapiska,
-	zažvižga iu zarjove po zraku in
-	izstrelki se zarijejo, obdani od ; oblakov dima. v zadetišča.
"Dvesto metrov preblizu!" nas
-	okrega baterijski poveljnik, ki se
-	nahaja dva kilometra proč od topov na opazovališču. "Dištanca 2800!"
Tu pa tam pritisk na lafete. Oe-i vi topov se neznatno dvignejo in » dobe nove hrane. Moštvo se u-[ makne ter počene v bližini le en i mož ostane z zlokobno vrvico v obeh ropali par korakov od topa.
"Prvi možnar — ogenj!" - — Mož pri topu potegne za vrvico, pritisk zraka vzame ljudem v bi i . zini sapo, po zraku pa za vrši in zatuli: granata je zapustila žrelo in zletela proti kopi kota. . . .
"Drugi top — ogenj!" — In tako slede tretji in četrti. V gozdu na kopi se lomi in poka drevje, kamenje se vali nizdol, plainer, švigajo kvišku, prah se dvigne. j<i zemlji se premetavajo človeška trupla____Streho neke hiše v bližini je zadela iskra, da zažari z da-lekovidnim plamenom, drevje se ruva s koreninami vred iz plitve zemlje, drugo se suče okrog svojih osi. Tedaj pa zagrmi, kakor bi hotela zemlja počiti; svetel snop luči zažari pred nami. Na možnar-je pada listje podrtih dreves; med prvim in drugim je nastala globoka jama.
Italijanska artilerija je našla našo postojanko. Strel zadene naš top in špice koles frčijo krog in krog. Nove granate pokajo ob levi in desni; naše postojanke ni moč več držati.
"Pripeti!" se glasi povelje, in v par minutah oddirjajo konji z ostalimi topOvi.
Gost hlap se vleže nad naše postojanke in marsikomu naših je vsled strupenih ekrasitnih plinov slabo, da morajo bruhati. Neprestano pa že padajo krogle na naš'-črte, večinoma sicer na skalovja . ki ga razdero. da nas obda z oblaki belega apnenega praha in točo šiber. Tedaj šine laški pehoti zo pet "corraggio" v ude. Počasi s.' dvigne prva sovražna črta pred nami — šeststo korakov oddaljen-kajti tako daleč so se bili junaki poprej umaknili. In kakih 100 korakov vstane druga, iz gozda zgoraj pa stopi še tretja, četrta in peta red. Počasi, obotavljajo se rije jo naprej ter se končno strnejo v eno samo. dočim se gori ob robu gozda pojavljajo zopet i nove. Tedaj pa za nami prične pokati, da ti jemlje sluh in sapo. Baterija bojnih (poljskih) topov i se je pripeljala na stran prejšnih stajališč naših možnarjev ter pričela pošiljati proti gozdnemu ro-. bu granate in šrapnele. Zopet nastane zmeda grude, kamenja in . trupel. Tudi naše havbice, ki so se bile za kilometer umaknile, prično iznova streljati na ono vi-. šavo. Kmalu je obdal kopo gost črni dim, in granata za granato ; prodre temni oblak, ki je čedalje i višji. Plamen za plamenom pa . švigne iz te grom a de. Eden. dva, . trije, štirje, pet belih oblačkov pri drv i nad sovražno črto, sami , polni streli, ki obsipajo sovražili-. ka s točo krogel. Prve črte kažejo . žo precej vrzeli, rezerve pa jih iz-\ popolnijo.
Sovražnik pa so primikuje vse-! eno bližje in bližje, teče. plazi se, ) skače. Do 200 korakov in še bliž-i je. Zdaj je h' še 100 korakov od nas. Kaže nam cele. pol. petino i oblike, ki jili pa ne smemo po-i lož iti na tla, kajti nimamo še po-; velja, da bi streljali. Iludo je to, : kajti že vidimo belo v očeh so-. vražnika. in marsikoga ščegače ka-; zalec po petelinu, da bi izprožil. : Kočno odrešilna beseda! Nemci, i Bosenei. Dalmatinei. Štajerci ■ (Nemci in Slovenei). Poljaki iu . Malorusi obsujejo sovražnika na . povelje s ti•'"-<» svinčenk, da koleb-• ne nazaj se /.'.-pet dviga In skuša i v posameznih rojih <to.-peti (h« na-. šili zidov. "Avanti Savoia!" < i lasno kričanje prične kmalu zamirati in začujejo se klici "Aiuto!" (Pomoč!), kajti ob zidu so se nagvo-. madili celi kupi mrtvecev. Ostali _ pa hite nazaj, ne da bi skrbeli za . svoje kritje. Posamezni častniki iu . podčastniki jih skušajo sicer usta-. viti, toda zaman. Sedaj se pa naši brez povelja dvignejo kakor en . mož in hite za bežeč mu sovražniki čez kupe sovražnih žrtev. Baje jc . bilo med Italijani tudi precej ta-L kili, ki so se skrili nad mrliči in . ranjenci ter potem za našimi pošiljali iz zasede — svinčene pozdrave. Zato pa se ni čuditi, če naši Lahom posebno ne prizana-. šajo-
Med tem so dobili Italijani moč-, nih ojačenj, obe artileriji sta po-. segli v boj: prava peklenska god-. ba. Prava toča krogel in skalja! . Vkljub temu skušamo še enkrat . prodreti do prejšnjih postojank, nahrbtnike ali tornistre čez gla-i ve, da nas varujejo skalja. Vrže-[ mo se na tla. nahrbtnike in tcieč-njake kot področje, in kmalu prič-; no naše puške pokati proti vrhu . kope. Kdor nima drugega zaklo-. na, so v naglici napolni nahrbtnik z zemljo. Sila jc iznajdljiva!
Tedaj pa prične tudi naša artilerija. ki so jo ojačile uadaljne poljske baterije in gorski topovi, vmes govoriti, in sicer odvažne besede. Krogle so padale čez nas onstran kope ter podrle tam cele vrste Italijanov. Sum in šunder je bil tak, da se ni čuditi, če je
marsikdo naših vrlih vojakov pri tem izgubil vest.
Naša artilerija je osredotočila svoj ogenj na kopo. Mi smo pa pričeli zopet prodirati: posamir (ne v celih vrstah ali rojih) ali po dva švigneta kvišku ter skočita nekaj korakov navkreber, kjer se vržeta na tla. Tako se polagoma pomakne eela stotnija za lep kos naprej. Naše topništvo nas vrlo podpira, a tudi Italijani nas škropijo s točo granat in šrapnelov. Pa vseeno: le naprej! Marsikdo naših se zgrudi, ranjence sprsiv-Ijajo v ozadje, kjer jih prevzemo sanitejci.
Gori na kopi se je užgalo drevo. Do oblakov švigajo plameni kakor ogromna baklja. Ves vrh je obdal dim ekrasita. Še eno uVo obdeluje Italijane naše topništvo, a že so se naveličali; sovražnik je pometal orožje od sebe ter zbežal v varnejše kraje ob Soči.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*. OKZAYAH,	.
GLAS XARODA. 10. OKTOBRA 1915.
Glas iz dežele svobode.
Napisal dr. Bogomil Vošnjak, elan Jugoslovanskega odbora.
(Nadaljevanje.)
Rim. Rini in zopet Rim. to je glavni motiv tega časopisa, ki je bil bolj papeški kot papež bolj katoliški kot Rim. Kdor Slovenec, ta katoličan. Kdor iti veren katoličan, ta ni Slovenec. Katoliška vera je slovenska vera. V tem programu ni bilo mesta za Slovenstvo, ne za Jugoslovanstvo. Rimski katolik je v najstrastnejši polemiki s Pogor-nikovim "Slovanskim svetom". Proč s# slovanskim bogoslužjem, to je bojni klie Mahničev.
.Mahnič je oče slovenskem klerikalizmu,- ki je strogo avstrijski, iskajoč v avstrijstvu glavni temelj svoji politični moči. Avstrijska lojalnost in katoliški klerikalizem to so vendar stari prijatelji.
l);i je Mahnič zmoge! na celi črti. je pripisati napakam generacije osemdesetih let. Preveč literature in premalo politične organizacije. Napredni življi so izkazali nemožne kompromise z duhovniško stranko, ki je postajala vedno silnejša, in ki je treščila svoje nasprotnike na tla tekom 120-tih let s pomočjo svoje gospodarske organizacije. —
Bilo je jasno, da ena slogaška stranka ne more več zadostovati Slovencem. To je bilo pri rod 110. Pa nesreča je bila. da slovenska politika ni imela potrebne prožnosti, da bi bila ustvarila slovenski program, za katerega točke bi se borile obe stranki skupno. Strankarska politika je postala robata, rovtarska in je onemogočila skupno narodno delo v strogo narodnih zadevah. Naprcdnjak ali klerikalec je bil najprej naprcdnjak ali klerikalec, potem šele Slovenec.
Vsi drugi narodi v Avstriji so imeli svoj narodni svet, svoje najvišje zastopstvo narodno v zaščiti svojih nacijonalnih interesov. Samo Slovenci, ki so bili v borbi za svojo narodno ekzistenco, so bili biti svojega narodnega sveta. Vsako narodno vprašanje se je presojalo najprej s strankarskega stališča. Vsi so bili strankarji, Slovencev ni bilo.	,
Veliko krivdo nosijo vodilni politiki, ki so s svojo trdoglavostjo, ncspravljivostjo, s svojim prebučnim in prest rastnim temperamentom ustvarili atmosfero splošne politične zdivjanosti in anarhije. To so bila " Flegeljahre"' slovenske politike. Cepec in psovka, ne argument in narodna korist. Tudi najznačilnejša, naj doslednejša politika ne more živeti bres kompromisa, brez medsebojnega spoštovanja in medsebojnih stikov vodilnih mož.
Celjsko vprašanje, vprašanje celjske gimnazije, je značilen odlomek ne samo slovenske, ampak tudi avstrijske politike. Radikalna vsenemška smer postaja vedno močnejša, odkar je koalicijsko ministrstvo Windischgraetz padlo nad celjskim vprašanjem.
\ onih letih, pred 1900. se je povsem predrugačiia smer nemške politike v rajhu. Bismark je bil proti vsenemštvu, kakor tudi proti temu. »Ia bi se spuščala Nemčija v kolonijalue poskuse v imperialističnem smislu. O11 je priporočal Nemcem v Avstriji, da naj živijo v miru s Slovani, zagovarjal je prijateljsko razmerje napram Rusiji. V devedesetih letih pa prevladuje vedno bolj agresivna politika Viljema II.
Avstrijska vlada se bori začetkoma proti vsenemškemu gibanju. ki je protikatoliško, protidinastično. Vsenemška stranka pod Schoenererjevim vodstvo ni sicer pritegnila v svoj tabor večine nemških volileev. Pač pa je bil njen upliv za druge stranke silen in odločilen. Vse nemške stranke v Avstriji so postale polagoma vsenem-ške. —
Pritisk s s.-vera 11a Slovence je bil vedno občutnejši. Nemški denar je koruinpiral Slovence v obmejnih krajih. Slovenci v svoji razbitosti. uboštvu in besnem strankarstvu so bili prav slab jez nemškemu navalu.
Slovenska ljudska stranka je bila v svojem slepem samostran-karstvu samo zapreka obrambnemu delu. Kaj Slovenci, kaj narodnost. samo da dobimo politično moč v svoje roke! Plesali so v divjem plesu okoli zlatega teleta političnega strankarskega gospodo-vanja. Glavni voditelji klerikalcev so otvoreno kazali svoje nena-narodno čustvovanje. V razmerah, kakoršne so v Avstriji, je moč vsakega naroda v uradništvu svojega jezika. Kaj so delali prvaki klerikalne stranke t Ker je bilo uradništvo nekierikal 110, dasi dobro slovensko. dajali so prednost Nemcu pred neklerikalnim slovenskim u-radnikom. Ko je bila klerikalna stranka na vrhuncu svoje moči, je vlada počela ponemčevati sodnije in druge urade na Kranjskem, v kolikor niso bili ti že odprej nemški. Klerikalna stranka je imela moč v svojih rokah, pa da bi se ona potegovala, za slovensko poset-110 stanje v uradh, za to ji ni bilo mar. Da vodi taka politika naravnost v prepad, to so sprevidili tekom poslednjih let mirnejši klerikalci sami.
Napredna stranka je prišla ob svojo moč. ker ni imela dovolj smisla za temeljno načelo naše dobe. za organizacijo predvsem gospodarskega značaja. < asi so se izpremenili. in stranka, ki si ni znala pridobiti mas. ampak se je opirala na malomešcana s svojim precej omejenim mentalitetom, na vaškega trgovca in oštirja. je bila posvečena smrti. Stranka je imela strah pred občno in enako volilno pravico, ki je bila neizogibna. V svojem jedru ni bila demokratska. Bila je skoraj reakeijonai na v socijalnem oziru. Edina njena velika < zasluga je bila, da je podpirala z vsemi svojimi močmi obrambno delo na slovenskih mejah. Vse obrambno delo jc slonelo 11a šibskih ramenih ene slabe stranke, ki ni imela onih virov na razpolago, kakor , vladajoča klerikalna stranka.
Soeijalizem je bil edina siia. ki bi mogla uspešno nasprotovati klerikalizmu. Pa ta slovenski soeijalizem je bil premalo slovenski. : preveč pod vplivom nemškega centralnega vodstva 11a Dunaju. Za narodnost se j.- brigal, kakor /.a lanski sneg. V Trstu se je kompromitiral z italijanskim značajem strokovnih organizacij. Zadnji čas je ta staroverski soeijalizem skoraj povsem obtičal v svojem nemškem doktrinarstvu. Sledeč okorelemu .Marksizmu, ostal jc tuj in nepristo-pen slovenski duši. Njegova revija 'Naši zapiski' so mu sicer pridobili uii-d inteligenc«) nekak ugled. V zadnji številki "Zapiskov", ki je izšla po izbruhu vojne, smo pa čitali denuncijaeijo na račun vseh jugoslovansko čutečih Slovencev, kakor tudi smelo in prav nič svobodoljubno trditev, da sme sedaj vlada vse storiti, kar sc ji zljubi. 1 To je bila labudova pesem "Zapiskov".
Odpor proti tem pojavom degeneriranega strankarstva se pojav- i Ija predvsem v Trstu. To je bila Šuštaržieeva "temna točka". Ako je bil Trst za njega temna točka, bil je za Slovence svetla. Ako je med Slovenci ostalo sploh še kaj političnega optimizma, gre zasluga za to Tržačanom. Tržaški Slovenci so bili tekom zadnjih dveh desetletji pravi vzor Slovenstvu. Tu na Jugu je slovenstvo napredovalo, . tu je postajalo v kratkem mogočen činitelj. Čim bolj je padala Ljub-Ijana. temboj se je dvignil slovenski Trst.
Da je slovensko ljudstvo pristopno zdravemu političnemu pro- s grimu. to so dokazale goriške deželnozborske volitve jeseni leta 1 191 :<■ Na i ionskem se je izvršil tekom zadnjih let velik političen pre- : obrat. Stari liberalizem kranjskega kova je prišel ob vso veljavo i 1 rakiicim uspešno narodno delo v mestu Gorici je združevalo vse 1 stranke od najsvobodomiselnejšega naprednjaka do najbolj črnega 1 klerikalca.	^
Goriški narodni svet je bil sijajen vzor za slovensko obrambno 1 politiko sploh. Pa goriška politika ni bila slogaška. Nova slovenska ( samostojna stranka jc stala nasproti organizaciji slovenske liudskef stranke. Pri prvih volitvah so bili klerikalci povsem poraženi ii v ] deželni zbor je prišla samo peščica klerikalnih poslancev. Te volitve | so dokazale, da je slovensko ljudstvo manj zaslepljeno nego njega < voditelji in da ima zdrav političen instinkt. Ta činjenica je potrje-lj vala pristno, demokratsko načelo. Zaupajte narodu! (Trust in the'e people!)	j
Tako je slovensko politično življenje nudilo pred izbruhom svetovne vojne silno žalostno sliko. Samo v Primorju je bila slovenska I ideja *>vetla in jasna. kte. ... t _ "
Slovenska kultura in literatura je bila v poslednjih letih v po- ] polnem upadku. Slovenska s svojim cinizmom je zastrupljala slovensko javnost. Župančič je bil edini, ki je bil s svojimi nežnimi verzi, s svojo čisto slovensko liriko glasnik bolje dobe. Ako bi smatrali literaturo zadnjih let za merilo narodne moči slovenstva, bi morali reči. da so Slovenci v dekadenci. Prav odločen razmah je bilo opažati v zadnjem času 11a polju politično-znanstvenega in publicističnega ter soeijalnega slovstva. Pa to je bilo v rezkem nasprotstvu z nesocijalno literaturo, nasičeno z grobo erotiko in alkoholičnim čustvovanjem.
V gospodarskem oziru pomenja doba pred vojno vedno silnejše propadanje slovenskega kmetskega stanu. Izseljevanje v Ameriko postaja najnevarnejša slovenska rana. Slovenec ne najde več domu kruha, in na severni strani kolonizirajo Vsenemci z berlinskim denarjem. Razvoj zadružinstva in nekaterih industrijalnih strokah dokazuje sicer, da so predpogoji dani za zdrav gospodarski napredek, pa državni politični sistem je tak. da gre vse nazaj, mesto naprej. Stara Avstrija postaja vedno bolj gospodarsko in socijalno druga Španija. I11 nikdo ne trpi bolj pod avstrijskim sistemom kot Slovenci in Hrvati.
Tako je prispelo slovenstvo na neko mrtvo točko.
^ upravnem in zakonodajnem oziru razmesarjeno v male enote, politično slabo v go*r; ^darskem oziru izmozgano, gospodarsko ^aj-manje silno v bankerotni Avstriji, z derutno dekadentno literatur' s svojim zbesnelim strankarskim fanatizmom je moralo biti Slovenstvo v zasmeh vsenemškim agitatorjem. Taka je bila morebiti Poljska pred svojim prepadom. In vendar je bilo med slovenskim narodom še toliko zdravih umnih sil. toliko pameti, zdravega smisla, veselja do fizičnega in umstvenega dela. do narodne organizacije. Kdor je gledal na površino, moral je obipati, oni pa, ki je videl jedro, je moral reči: "K smrti jc obsojen narod, ako se ne strežne in ne išče novih poti. Pa. ako to stori, blagor mu".
Slovenstvo je bilo slabo, raztrgano needino. ubogo in zdvojeno, ko mu je režal v obraz neizprosni orjak, ki je hotel zadati smrtni u-darcc. I11 ta orjak, ki si jc hotel podvreči celi svet. je bilo vsenern-štvo. —
(Nadaljuje se).
Avstrija in Italija.
VROČI BOJI PRI BOVCU IN KRNU. — DROBNE VESTI IZ ITALIJE. —DOLGOTRAJNO OBSTRELJEVANJE, PA NEKAKEGA USPEHA. — ITALIJA JE ZOPET VPOKLICALA NEKAJ VOJAKOV. — ITALIJANSKO URADNO POROČILO. — ITALIJANI SE BOJE ZIME. — ITALIJANI SO SE ZAČELI PUNTATI. — SMRT FREGi^TNEGA KAPITANA.
Laško uradno poročilo.
Na visoki planoti severnozaliod-110 od Arsiena so napadle naše čete močno postojanko 11a Monte Maroni severno od Monte Maggio in so prepodile od tam sovražnika. ki je nato osredotočil ogenj topov vseh kalibrov 11a našo novo postojanko, ki smo jo kljub ognju držali, utrdili in se nahaja trdno v naši posesti. — Pri plaveh in v srednji dolini ob Soči so naši odlični strelski oddelki drzno prodirali proti sovražnim črtam. Posre-j čilo se jim je. da so zaplenili nekaj ' strojnih pušk in metalcev bomb,1 s katerimi je sovražnik nekaj dni motil naša približevalna dela. Po' došlih poročilih vozijo na goriški postaji živahno vlaki. Na kraški planoti so manjše akcije izpadle' ugodno za nas. V odseku Griže Brdo smo zasedli nekaj strelskih jarkov, v katerih smo zbirali orožje in streljivo, ki ga je popustil sovražnik. Nekoliko smo napredovali tudi vzhodno od vrha pri Selcih. Sovražna artilerija je pričela zopet obstreljevati Tržič.
Boji pri Bovcu in Krnu.
Iz vojnega časnikarskega slana se poroča:
Iz bojev zadnjih dni pri Bovcu in v severnem ozemlju Krna, v katerih nas ni sovražnik kljub največjim naporom spravil niti iz ene postojanke se mora opozarjati 11a hrabrost naših čet, ki se ne-more dovolj prehvaliti. Osobito se je odlikovala v teh bojih proti našim postojankam na Vršiču šent-hipolitska deželna hramba in naša vrla artilerija. Iznova so dokazali ti junaki, da odločuje v boju edino volja, ki veleva, da se ne u-makne in ne omaje. Hrabri domobranci so stali pokonci v najlju-tejšem ognju sovražne artilerije in sovražne premoči in so valili skale na Lahe, ki so naskakovali vedno z novimi četami. (Je se je posrečilo. da je kak sovražen val došel do naših postojank, se je razvil Ijut ročni metež z vedno istim u-speliom. Niti palca zemlje izgubljene. Lahi vrženi. Junaško je čete. ki so si ta dan priborile 20 velikih in 50 malih hrabrostnili svetinj. podpirala tudi naša artilerija. Sovražnik je uvedel napad z ročnimi granatami in z metalci min. .Med vednim delovanjem strojnih pušk se je približal sovražnik med polnočjo in 5. uro zjutraj našim zaprekam in je poizkušal naskakovati. Ob 6. uri zjutraj je bil napad odbit in je bil vržen sovražnik v svoja stara kritja, na katera je streljala naša artilerija dalje. Artileriji gre velik del na doseženem uspehu.
I
Navdušenje v italijanski armadi.
} Iz Milana se poroča: A^ojno so-:uišče je obsodilo 112 vojakov radi jprekucijske propagande in agitacije na Jbojišču v daljši zapor.
!
t
Bolezni v Italiji.
Laška vladjj jc prisiljena, da , niora v vseh krajih uvesti izredne :
odredbe glede na javno zdravje. Po obsegu ukrepov se sklepa, da računajo z razširjenjem nevarnih nalezljivih bolezni. List "Solo" poroča, da radi nemške prepovedi izvoza primanjkujejo zdravila in obveze, kar se zelo čuti. Zdravila, kar jih je še. so zelo draga.
Novi laški porazi.
Tirolski listi poročajo: Zadnji boji na prelazu Stilfser so privedli do tega. da so bili Italijani pre-podeni s prelaza, tako da je ves prelaz v naših rokah. Naše čete so vzele Lahom tudi goro Scorlutto. ki obvladuje višine prelaza. S tem je vrh treh narodov, ki je doslej mejil med Tirolsko. Švico in Italijo. postal vrli dveh narodov.
Laška ojačenja.
"Baseler Nachrichten" poročajo iz Milana:
Cd tu so se pred kratkim odpeljala številna ojačenja po trimesečnem vežbanju na fronto. Z milanskega kolodvora se je odpeljalo 18 posebnih vlakov.
Italijani se boje zime.
"Avanti" piše: Očividno je. da so se Avstrijci, odkar se muože ruski porazi, proti nam v vsakem oziru in v vsakem orožju ojačili. tako da nosimo sedaj mi najtežje dele evropske vojne. To je vojna, ne samo grozovita, marveč tudi dolga in težavna vojna — če je ne bo kak za kulisami diplomacije
pripravljeni udarce končal____ V
enem mesecu smo sredi hude zime. zima v gorovju (ponekod že sneži) in nadaljno razume vsakdo. O tein govoriti, je brez pomena.
Smrt italijanskega fregatnega kapitana.
"Reichspost*' poroča: "Corrie-re della Sera" prinaša osmrtnico fregatnega kapitana Ernesta Gio-vanini. ki da je našel smrt na Jadranskem morju pred sovražno o-
balo. Iz tega se da sklepati 11a vojno tragedijo, o kateri se doslej še ni poročalo.
Laško poročilo.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Neiskrenost in zahrbtnost laških poročil dokazuje v polni meri uradna izjava "Agenzic Štefani" v kteri se prerekavajo s poročilom avstrijskega generalnega štaba. Naše uradno poročilo obsega, ko omenja brezuspešne boje ob tirolski meji južno od Sehluderbacha. opazko, da je Italijane, ki so šli nazaj. obstreljevala njih lastna artilerija. Tega stavka si pa nihče ni mogel tolmačiti drugače kakor tako, da se je to zgodilo vsled brezmiselne napake laške artilerije. Italijanski vladi se je pa poljubilo. da je v svoji izjavi stvar tako zasukala, da se je hotelo reči, laška artilerija je obstreljevala svojo lastno pehoto radi njene bojazljivosti in na to napačno in samovoljno podmeno izpušča 'Agen-
zia Štefani' celo .povodenj napadov na Avstrijo. Ta lažnjiva ali pravzaprav namenoma zavita raz-' laga spominja 11a to. da je uradno' mesto, ki je povzročilo komunike' "Agenzie Štefani", ravno tisto, ki je med vojsko v Libiji v najširšem obsegu skrbelo za to. da je bilo omejeno italijansko poročanje. Italijanom pač ne pristoja. da govore zdaj o resnicoljubnosti poročanja, ko so liajeklatantnejša dogodka dokazala njih neiskrenost; ■prikrivali so namreč zavzetje Kovna 36 ur in potvorili so poročilo nemškega generalnega Štaba. Zdi se tudi. tla je "Agenzia Štefani" pozabila, kako lažnjivo je tolmačila naše poročilo, da bi bilo ne-modro, če bi junaštva in krasne uspehe naših čet zmanjševali, ki jih izkuša zmajševati sovražnik s svojimi zlaganimi psovkami.
Iz vojnega poročevalskega stana se javlja:
Popravek k italijanskemu vojnemu poročilu: Montc Clvadenis, Bladnersko sedlo in M : * Peral-ba so prej ko slej v las osesti. V celem odseku se ni zgubila niti pet zemlje.. 1. septembra je poizkušal sovražnik napad 11a Blan-dersko sedlo in Monte Peralba. a je bil z izgubami odbit. V zadnjih dneh so se patrole ponoči priplazile do žičnih ograj in kritij pri Casera Sissanis in prizadejale sovražniku z ročnimi granatami izgube. Monte Avanza je bil vedno v italijanski poseti in nismo proti njemu nikoli podvzeli nobene večje akcije. Samo majhne, spretno vodjene patrole so se opetova-110 poslale proti sedlu in med Avanza in Monte Chiademis. da so nasprotnika vznemirjale.
Obstreljevanje Mirna.
Medtem ko je Gorica zadnje 'ni kolikortoliko prosta italijansadi šrapnelskih in granatnih pozdravov — nekaj granat sicer vsak dan prileti, a za te se Goričani malo več zmenijo —. so začeli sedaj Italijani ogrožati z granatami Miren. "Slovenec" je že poročal, da so pred dnevi vzeli na muho mirensko cerkev in jo precej poškodovali. Pri cerkvi so pričeli in svoje delo nadaljevali. Izstrelili so na Miren krog 100 granat, ki pa so eksplodirale večinoma na polili in ranile samo eno kravo. Najbolj je trpel Gorenji Miren. Dolenji prav malo. Dosedaj je bilo ranjenih več ali manj občutno krog 7 Mircev. Zelo žalostna in tragike polna nesreča je zadela komaj devetnajstletno mirensko dekle Klaro Ferkolja. Krogla ji je odnesla spodnjo in zgornjo čeljust, ji poškodovala jezik in jo ranila v nogo. Dekle je izgubilo svojo govorico in se potom pisanja sporazumeva z domačini. Res obžalovanja vreden slučaj.
Ko so prileteli le šrapneli v vas, se Mireuci niso dosti bali. a granate so jih napravile nekoliko bolj nervozne. Zato jih je nekaj odšlo. drugi pa odhajajo z živino zjutraj iz vasi in se zopet zvečer vračajo v svoje domove.
Bilje v sovražnem ognju.
Tudi Bilje so bile zadnje dni cilj sovražnih granat.
Novi pozivi na Laškem.
Lahi letnika 1896, in tisti, ki niso bili leta 1895 potrjeni, bivajoči v Švici in v Franciji, so pozvani pod orožje. Na prebiranje so pozvani vsi vojaški oproščenci letnikov 1892 do 1894. Trdi se, da namerava Italija do bodoče spomladi podvojiti svojo anuado.
Deset dni v ognju ponoči in po-dnevi.
Jz Petrograda se poroča- "Novo Vreme" opisuje strašne ovire, ki so jih morali premagati Rusi. ko so se umaknili čez reko Sap. Častniki in vojaki so se morali vojskovati podnevi in ponoči ne t:a l»i mogli počivati. Posrečilo se1 jim jo, da so odbili napade, ko so se umikali in da so celo izkopali 18 km dolg strelski jarek. Nemci so medtem pripeljali z avtomobili veliko težkih topov. Pričelo se je tisto obstreljevanje, ki mu ga ni zgleda v sedanjih mesecih vojne. Povodenj razstrelilnih krogel je poplavljala vse naše obrambne postojanke, krogle so razpokale v sredi divizijskih generalnih štabov in v resni nevarnosti so se nahajali celo naši transporti zadaj. Ognjen dež je koristil Nemcem tudi s tem. da nismo videli njih strelskih jarkov. Ni bilo mogoče. da bi bili rešili svoje tokove. V tem peklu so se držali naši polki toliko časa, da je mogel večji del naših čet prekoračiti reko.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI ŠTVO NE UREDNIŠTVO,
Slovens ko katoliško
E =B
podp. društvo	svete Barbare
a	a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, P*. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Jollet, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Jollet, Hi.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TOItlNČ, Box 622, Forest City, Pa
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagh, Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kani.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFAN CI C, Box 78, Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1. Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, 0. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, TVitt, III.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Tclban, P. O. Box 707, For*rt City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Novi Verdun pod zemljo.
Vojni dopisnik "Tinted Press', ki si Je ogledal francosko fronto in Verdun, piše o strelskih jarkih, ki jih je videl v verdunski okolici:
Videl sem tajnosti Verduna;
odkrili so mi jih. kakor bi pred
menoj odprli knjigo. Vodili so me
po podzemeljskih poteh, ki so sko-j
pane 60 111 globoko v zemljo. I'o-!
kazali so mi glavne utrdbe, videl! v. ... . j sem živež, lnuniciio. bejnišniee. •
•	'	1
brezžične brzojave in vse vojne' priprave. o"> 111 globok opod zemljo sem govoril s častnikom vojaške uprave v njegovem — uradu! Rekel mi je. da se vse t" priprave niso izvršile zato, ker bi bil Verdun v nevarnosti, marveč zato. ker hoče glavni štab imeti mir pri svojem delu. da ga ne moti grmenje nemških topov; zato so se u makniii v podzemeljske prestore. ki so jih tekom časa izdolbli. Dopisnik zaključuje: In zai"\s so pod zemljo izdolbli celo mesto in pod zemeljski prostori so tako prostrani. da se more v njih nastaniti celokupno mestno prebivalstvo.
Italijanom se v Valoni ne godi dobro.
Dopisnik "Taegliehe Rundschau" poroča iz Lugana:
(Jrki povzročajo Italijanom sej več skrbi, kakor Srbi in Črnogorci. Celo z; 1 Valono so Italijani v skrbeh, sicer bi tja ne pošiljali vedno čet. Civilni Italijani že zapuščajo mesto, ker se ne čutijo v njem varne. Italijani trde. da so (Jrki južne Albance nahujskali na' vstajo, ki se je hitro razširila. Če ne bodo Italijani poslali v Valo-. no veliko vojakov, se v Valoni ne bodo mogli držati. Italijanske čete so zasedle utrdbe vzhodno od! mesta. Bojevati so se morali z Albanci tudi ponoči. Italijani so imeli zelo znatne izgube.
NAill ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino aa "Glaa Nir«da" in knjige, kakor tudi aa vse druge t na5o stroke spadajoč* posle:
Jeaay Lini Ar k. in okolica: Michael Qirar.
Su FiudM«, CaL: Jakob LorSin
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnlk.
Faeble, Colo.: Peter Cullg, J. M Hoj ta, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co ateJlo (The Bank Saloon).
Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftich.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis. Ind.: Alois Rudroaa
Woodward, la. In okolico: Lakas Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej B. Verbis.
Ogleeby, IIL: Math. HrlbercU*.
Chicago, 111.: Frank Jurjoveo,
Depue, IIL: Dan. Badovtoa«.
La Salle, IIL: Mat Komp.
Jvliet, DL: Frank Laurlch, John 3ta-letel In Frank Bamblch.
Mineral, Sana.: John Stale.
Waokegaa, DL: Frank Petkovfiek la Math. Ogrln.
8*. Chicago, DL: Frank Čeraa is Rudolf PoSek.
BpriaffieM, DL: Matija Barbori«.
Frsatf ac, Sana. la ekoliea: Frank Kerne.
Malberr, Km. Ia ekeUea: Marti« Eh.
Cafwmei, Mlek. la efcetlea: Pa?si Bhalt* In IL V, Kobt,
MasUtiqae. Miefe, la ekdilea: B.
Kotaian.
»«. it»Mfe, Mick, la efceliea: n,
lAtc« it
Josip Ferine. CMsbolm. Minn.: K. Zgone, Jakob Petrlcb in Frank Žagar.
Dalntfe. Minn.: Joseph Shar*boa-Ely, Minn, is okolica: Ivan Goufe. M. L. Kapseh, Joa. J. Peahel ia Loul* M. Pernšek. fiyeleth, Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hihbinf, Minn.: Ivan Pouše. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamlch. Naaiiwaok, Minn.: Geo. Manila. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlck.
Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldrhij«, Mont.: Gregor Zobe«. Great Falla, Mont.:	TTrl«*,
8409 N. 5th Ave.
Red Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Toiraž Paulin. Little i silh, M. If.: Frame oregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. MartnčiC, Cbaa. Karlinger In Jakob tteanlk.
#Arbertoa, O. la ekoiiea: Alola Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar Coilinwood. 0.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kxun-1735 E. 33. St. l'oun^stori, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Jostin. Allegheny, Pa. la ekoliea: IL da-rich.
£$eaaemer, Pa.: LouIb Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Germ. Bridgeviile, Pa.: Rudolf Pleterfek. tSurdine, Pa. ia ekoliea: John Kr.r<
Conemaugh, Pa.: Ivsn Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. fitreugbton. Pa. In okoliea: A. De» iar.
Darragb, Pa.: Dragutin Blavia. I Dunlo. Pa. in okolico: Josip Suhor. j BLxport, Pa. in okoliea: John Proitor. Ferwt City, Pa.: Karl Zalar la Fr,
j fj*ben.
Farell. Fa.1 iolaa ValaatiaSL Greensburg Pa. in okolica: Joseph
Novak.
Irwta, Pa. fa ekallca: Frank Deaa-
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moo« Bus, Pa. la ekoliea: rruS -lek.
J^t59ftorgit, Pa.: Ignactj Podraanlk. Ignas Magister, Z. JakJta ia U. K. Ja-
kcbich.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Cni^y bta., Pa.: Joseph »kerij Weat Ncwtoe, Pa. In ekelleat; Joai#
JCTM.
Wllleek. Tjl: Frank Seaa la Jeae»l
PeterneL T*«le, Utah: Anton Paliil. Winierqnarifrs, Ctak: Louis Bia-(deii.
B'Jwh Diamond, Wask.: Gr. Poreata« Stavenadale, Wask.: Jakob Eoa-5ak.
L'afia, W. Ya. Ia e^eltea: JoEue Bra-
-irb.
Tkamat, W. be ekaUcat Fraaf
Kwljan In A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John Staxepfel Ken oba. Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplch la Heronim Svetlin.
West Allto, Wl«.f Frani BEafi U Lonia LonCariS.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val» Rtalich in Valentin Mareina. Xiaaenr, Wya.1 Jocfp Mots^
GLAS NARODA, 19. OKTOBRA. 1915.
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednata _
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKU
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 17, ira^i
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, lflrm, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Kaupnik: LOf"^ KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, ELI.
NADZORNIKI:
lCKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AITS EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waih.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva iv. Cirila in Metoda, Itev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, itev. 114, Ely,
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode otfralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Fran Govekar:
S francosko trikoloro,
Brez klobuka, cedeč se od blata in snega, ves obraz pokrit z znojem, tresoč se na vsem telesu, sopihajoč in bled je pritekel po-stonjski poštni voznik ter se oma-iiovaje brez glasu zgrudil v veži hiše na klop.
—	Za božjo voljo, kaj pa je? Kakšen pa si? Ali so te razbojniki napadli? Ali so se ti konji splaši-li? Ali se ti je voz zvrnil? — je izpraševal poštar Henrik pl. Ilue-ber svojega starega, zvestega post iljona. Ta pa je le odkima val in globoko sopel ter se oddiho-val, drgeta je na vsem životu, ne da bi mogel izpregovoriti besedi-
—	Križana nebesa, govori vendar, nesrečnež! — je kričal poštar, že sam ves prestrašen in zbegan. — Kje pa si pustil voz? Kje je ostala današnja pošta?
Voznik je zamahnil z roko: vse je izgubljeno!
Tedaj je stopil v vežo postojnski župnik, Jožef Wenigar. Pravkar je bil odslužil mašo v cerkvi sv. Štefana in, kakor vsako jutro, je prišel na pošto, vprašat po dopisih in zvedet najmlajše novice. Šele tretje leto je bil Wenigar župnik v Postojni, a s Hueberjem sta bila že najboljša prijatelja.
—	Kmalu bo vsa Postojna prazna ! — je dejal župnik, a ko je zagledal poštarjev obraz in starega postiljona, je omenil in se začudil: — Joj. Miha, kaj si žel zopet doma?
—	Taki«- je pribežal domov ! brez voza in brez pošte! Pomisli-j te! In tako je prestrašen, da ne morem zvedeti, kaj se mu je pravzaprav zgodilo! — je pripovedoval poštar.
—	Francozi so ga napadli! — je vzkliknil župnik. — Kajneda, Miha. Francozi so ti zaplenili voz in konje?
—	Da, da! — je dihtel Miha in mahal z rokami, češ: vse je proč, vse izgubljeno!
—	Francozi? To vendar ni mogoče! — je strmel Hueber. — Še anoči so bili tu naši huzarji in ulanci. Sam sem jih videl s Soviča. kako so jezdarili po okolici in bila jih je vsaj poldruga eska-drona. o Francozih pa še niti sluha. —
—	Da. da. a ponoči so izginili naši konjiki vsi do zadnjega! — je dejal župnik. — Ali pa veste, da j<* okrožni urad tudi že čisto prazen ?
—r- Kaj res?
—	Vse je pobegnilo, le pisar Šelvr je ost.,; ker ima težkobol-no ženo! — je potni d Wenigar r jezo. — Kadar'tn bite oblasti'
ljudstvu najpotrebnejše, takrat pobegnejo, da rešijo le sebe in svoje imetje.
Tedaj se je Miha že toliko odpočil in umiril, da je mogel pripovedovati : Jedva pol ure je vozil iz Postojne, ko je zagledal tu-patam huzarje. Posamič in paroma so jezdili po poljih in travnikih. plezali na holme in se ozirali na vse strani. Nihče se ni brigal za pošto. Za Hruševjem pa so prijezdili po cesti trije huzarji v skoku pošti nasproti in jo ustavili. Dotlej je mislil Miha, da gleda avstrijske pikete, zdaj pa je spoznal, da so tu že Francozi. — Možje v tujih uniformah so govorili tudi v tujem jeziku. Skočili so s konj in obstopili voz. Vpraševali so ga nekaj, in on jim je odgovoril v italijanščini, da vozi pošto iz Postojne v Vipavo. Takoj mu je ukazal eden izmed hu-zarjev, ki je znal italijanski, naj mu izroči vsa pisma, ki jih vozi s seboj. Miha je ugovarjal, da ne sme nikomur izročati pisem, da pa jih tudi ne more vzeti iz skrinj pod sedeži, ker imata ki jure le poštarja. Jezno ga je pahil huzar s kočije, da je stari Miha odletel v blato na cesto. Nato so s svojimi sabljami začeli lomiti ključavnici in krušiti deske, Miha pa je začel bežati in tekel je nazaj v Postojno, kolikor so ga nesle noge. Za seboj je slišal kričanje. grohot huzarjev, žvenket njihovih sabelj in topot konjskih kopit, a nič več se ni ozrl. ker bal se je, da ga posesajo in vržejo v jarek kakor ubitega mačka.
Medtem se je zbrala okoli postiljona poštarjeva obitelj, žena s štirimi otroei, pa dekle in dva hlapca. Ko so slišali, kaj se je zgodilo, so ženske in otroci začeli jokati in javkati, posli pa kričati in hrumeti:
— Vse nas pokol jejo! vse nam požgo in vse vplenijo, nas pa od-vedo v ječe, sužnosti iu smr'! — Bežimo! Poskrijmo se! Pripravimo se na zadnjo uro in molimo, molimo!
Stara dekla je nemudoma padla na kolena pred župnikom, se. tresla kakor šiba na vodi ter jec-Ijaje začela moliti očitno pokoro, da bi se mu vspričo izpovedala svojih grehov, preden umre pod francoskim mečem.
Nastal je silen vriše, ki je privabil iz soseščine še nekaj žensk, oirok in starcev. Vsa družba je pričala, plakala. se objemala in begala po dvorišču kakor perutnina. ko kroži nad njo požrešni kragulj.
Sredi tega hrupa pa je pritekel «krožni pisar Šeber, majhen, siv, droben starček, in je zajavkal s tankim, prodirnim glasom, ki je donel kakor brlizganje lesene pi-ščaii: _ - ■ _ ■ t . .	v .... .............
— Francozje gredo! Patrulje so že jahale skozi Postojno, za njimi pa prihaja cela vojska!
S svojimi suhimi rokami je mahal in kazal na cesto: — Glejte ga! Še eden! Se dva! Joj, joj, kaj bo! Kaj bo z nami? Oh, moja žena, moja uboga žena!
Po cesti so dirjali skokoma francoski huzarji in držali pred sabo na sedlu svetlobrušeue sablje. Bliskoma so švignili iu izginili med hišami.
| Župnik in poštar, sama prepa-dena in utripajočih src, sta mirila obupauce, a česar niso dosegle njune besede, so dognale francoske patrulje, ki so galopirale mimo. Kričeča in plakajoča družba je umolknila, tiho ječala in kakor brez misli buljila za jezdeci. Ječa. I 'muke ali smrt.... le to troje je stalo pred njimi neizbežno ter jim je ohromilo vso voljo in vsak odpor. —
—	Pojdimo jim naproti.... pozdravimo jih---- prosimo jih u-
smiljenja! — je dejal naenkrat Wenigar in sam se je začudil, odkod ta misel. — Morda bodo z nami zato prizanesljivejši.
—	Da. pojdimo.... slabše se nam ne bo godilo, če se jim poklonimo! — je pritrdil Hueber. Toda oklenili so se ga žena in o-troci ter plakaje vikali:
—	Ne, nikar! Posekajo te, ljubi Henrik! Prvega te zgrabijo! Bežimo in skrijmo se. papa!
Hueber pa je bil bivši častnik in strahu ni hotel kazati. Visoki, suhi in mišičasti mož je ohranil svoje strumno držanje in iz njegovih malih sivih oči je zagorel uporen pogum.
—	Gremo! — je dejal energično. — Moramo iti! Tiho! Bodite brez strahu! Bivšemu avstrijskemu častniku tudi francoski častniki ne bodo odrekli rešpekta. — Pojdite v hišo in počakajte, da se vrnemo. Ce naš pozdrav ne bo koristil, vsaj škodil gotovo ne bo!
—	Dobro, čisto moje mnenje!
—	je soglašal župnik. Sugestivno sta množila drug v drugem po-srum. — Pa še vi pojdete z nama. Šeber!
Mali drobni pisar je klecnil kakor voz. ki se je nagnil v jarek, in zacmevkal:
—	O Bog. jaz?
—	Zastopali boste cesarska ob-lastva---- gospod poštar bo zastopal tržane---- jaz pa cerkev.
—	je odločil župnik in velel: — Pa kar pojdimo!
In stopali so skozi Postojno tihi, plahi, vendar kolikor je možno visoko in pogumno zravnani, saj so se zavedali, da zastopajo ves kraj ter da je od njihovega nastopa več ali manj odvisna u-soda vseh tržanov. Prazna in pusta je ležala pred njimi blatna cesta, ki je bila še -minule dni nabito polna avstrijskih infanteri-stov, kavaleristov, artileristov, topov, vozov in kočij. Strahoten mir je ležal kakor pred bližajočo se nevihto na vsem trgu; vse imo-vitejše hiše so bile prazne, ker njih posestniki so s svojimi rodbinami pobegnili že pred nekaterimi dnevi proti Ljubljani. Le v najrevnejših kočah so ostali siromaki. ki niso imeli razun svojega življenja in uboštva ničesar izgubiti. Nad Sovičem se je vrtil, gostil in redčil ogromen črn kolobar. Bile so kanje ali pa so bili krokarji. Kolobar se je dvigal, zapletal, padal, razprševal in op-rezoval nad nevidnim plenom ; nad hribcem pa se je bof-iTo tužuo. — svinčenosivo. megleno nebo. Nekaj akaeij in murv ob eesti je štrlelo svoje gole. rogovilaste veje v mrzli zrak.Nauos, Javornik, Ostri vrh in Sovič so nosili snežene oda-j ve in semkaj s Kras/, jc puhnil •'•"•■isih ]•» 'en veter.
Hitro, nervozno so stopali možje k izhodu iz trgat debeli rdeče-lieni župnik v dopetnem črnem talarju. s trirobnim baretom na glavi in z brevirjem pod levo pazduho je korakal na sredi, visoki, suh in mišičasti poštar z belo kito na desni in mali. drobni pisar s sivimi, do vratu mu segajočimi lasmi na levi strani.
—	Če bo treba govoriti. — je iz pregovoril po dolgem premoru poštar, — boste govorili vi. prijatelj !
—	Fiat! Fiat! — je odgovoril župnik in so iznova zatopil v svoje misli. Menda je že sestavljal svoj diplomatični nagovor. Naenkrat pa se je ustavil. — A če bosta morala govoriti tudi vidva, gospoda, ne pozabita: vidva zastopata tržane in cesarska oblast-
•va!-
J — Da, 4la 1 — sta dejala z-ostfr-
I	'
no nervoznostjo in koračila dalje. Moj Bog, če bo treba govo-riti!	|
Pa so dospeli tako do zadnjih hiš. se ustavili v Mačkinih jamah in pogledali tja proti jugu. Burja je brila tu najhuje, piši so se | križali in tepli, da je bilo redko' drevje vse zvito in lcrivenčasto. In že so zagledali v daljavi velikansko kačo. ki se je valila od Ilrašč semkaj po eesti: njen hrbet se je izpreminjal v črni. beli. rdeči. modri in zeleni boji. po tleli j pa je gomazelo tisočero njenih nog. Včasih se je posvetilo po njej kakor zlate in srebrne luskine in včasih se je zabliskalo. kakor bi švigali iz nje dolgi plamenčki. In1 I začni se je čuden hrup. topot ne- ( J štetih neg in kopit: nato pa je zadonelo, zapelo in zagrmelo, v zraku je zagostolelo ter odmevalo od zasneženih hribov in goličav.j Oster ritem vesele francoske ko-j račnice je napolnil vso dolino, da se je zbudila iz zasmejala v ra-J dostnem presenečenju. Hipoma so se raztrgale težke megle in posijalo je solnce.
Že so razločili, da jezdijo na čelu vojske konjeniki, da korakajo za njimi pešci s celim gozdom bajonetov in se vije za njimi dolga vrsta topov in vozov. Zeleni dra-gonci, ki so jim mahali s svetih čelad dolgi konjski repi na hrbet, beli karabinerji z ogromnimi rdečimi grebeni na bleščečih čakali in modri kirasirji s črnimi oklepi in šlemi ter z rdečem! opoletami in rumenimi gumbi so jahali v lahnem diru in držali pred sabo na sedlu ostre palaše.
Kakor bi mignil, so bili pred njimi. Ob eesti. tam. kjer je stala stara vozniška gostilna Kazar-jeva. je obstala vojska, zastopniki Postojne so se globoko odkrili in se priklonili. Zaoril je rog. in vsa pehota je sneka puške z ramen iu jih gromko posadila predse na tla. Le iskri konjiči so poskakovali, hrzali. metali griva-te glave kvišku in jih sklanjali med noge. kakor bi vračali vdane poki one teh treh mo:'?čkov. ki so se drhte približali, da izvrše i.-ilogo. ki so si jo naložili sami iz strahu 'iu ljubezni do svojih in sirotne Postojne.
Hipoma se je pojavil izza pr v*ih vrst modrih huzar jev na visokem vrancu orjak čudovite zunanjosti. Višnjeva, z zlatimi cveticami razkošno izvezena, z redov i pokrita, s kožuhovino obrobljena in podšita suknja, ozke, rdeče hlače z dlan široko zlato porto, visoki rumeni črevlji, okoli pasu ovita pestra svilena preveza z dvema velikima svilenima zlatima čopoma in na glavi visok generalski klobuk, ves okrašen z malia-dravimi nojevimi peresi.... ta uniforma je bila toli fantastična in romantičnokrasna, da je celo bivšemu častniku pl. Hueberju od občudovanja zaigralo srce. O-koli petindvajsetletni junak, bujnih črnih kodrov in črnih čopastih zaliscev, ki so mu segali skoraj do podbradka, pa je imel tudi rdečice pristnega kmetskega mladeniča. Mala usta, z nekoliko bujnimi ustnicami brez brk. lep. raven, skoraj grški nos in velike črne oči z dolgimi vekami pod gostimi obrvmi.... vsi ti detajli so ga delali resnično lepega in na prvi pogled izredno simpatičnega moža.
Ljubeznivo se smehljaje je sa-lutiral. z eno samo roko ukrotil svojega divjega, penastega vran-ea ter s sonorniin glasom zakli-eal :
—	Dobro jutro, gospodje!
Bil je Joaliim Murat, sin kme-tiškega gostilničarja, nekdanji o-četov natakar, zdaj najodličnej-ši poveljnik francoske konjiče, jezdec brez primere, pogumen in vedno vesel Gaskonjec ter eden izmed navdanejših in najsposobnejših tovarišev Napoleona Bo-naparta.
Poštar Hueber se je kot bivši častnik instiktivno postavil v parado in začel govoriti vdanostni pozdrav: toda Murat ga je naglo prekinil :
—	Tudi vi ste bili vojak, gospod ?
—	Da. gospod general. — je pridtrdil poštar; — bil sem nad-poročnik pri Thurnovem pešpol-ku. —
—	A zakaj ste odložili uniformo? Pardon, če sem indiskreten !
—	Ker sem se hotel oženiti z dekletom, ki se mga ljubil.
—	Lepo. pra'v lepo! Veselilo me bo. če me predstavite svoji milo-stivi. — In lepi velikan je iztegnil srojVdešifto IiHb f>odal po-
štarju. — Bodite brez skrbi, kame-rad! Francozi ne prihajamo k vam kot sovražniki, nego kot prijatelji. Prosim, povejte vsakomur. da se nima nihče bati ne za svoje imetje, ne za svojo telesno varnost.
In obrnil se je k župniku, mu ponudil roko ter mu jo krepko' stisuil:
—	Prečastiti gospod abbe, — je dejal. — hvala vam za vaš po-j zdrav! Ne dajte se motiti v svoji, verski in človekoljubni službi, nego jo vršite mirno dalje, kakor doslej. Tudi mi smo dobri katoličani in vaša cerkev je nam prav tako sveta, kot vam!
Nato se je ozrl na pisarja Šeber ja. V strahu in trepetu se je zgrbil in stisnil drobni in mršavi možiček še bolj in šklepetaje z zobmi je zabrboril in začakljal:
—	Im Namen des kaiserliehen Kreisamtes----— pa nobene besedice več.
—	Hvala, hvala ! — je izprego-voril naglo Murat. — Samo malo strehe, malo zobi. klaje in kruha vas prosimo----vse drugo o-
stane neizpremenjeno in nedotaknjeno !
Tedaj je nastalo med konjeniki polglasno govorjenje, neki častnik se je nagnil k Muratu in mu rekel nekaj beseet.
—	Ali res? O, to je krasno! — je vzkliknil Murat in se obrnil zopet k poštarju. — Vaš poštni voz s konji smo Vam pripeljali, gospod kamerad! — je dejal veselo. — Ravno prav. Morete se peljati z nami. Pa kako ste ga mogli vendar izgubiti?
—	Vaši vojaki so ga vzeli mojemu postiljonu. gospod general!
—	je odgovoril poštar, zopet poln poguma.
—	Vzeli? Vzeli! To pač ni mogoče! Kako se je to zgodilo, moj dragi? — je rezko vprašal Murat častnika in na obraz mu je legla temna senca nevolje.
(Dalje prihodnjič.)
_Izpišem vojakov,
Največje veselje je za vojaka
—	posebno kadar tedne in mesece preživlja v brambnih postojankah — ko se more s svojimi dragimi vsaj pismeno pogovoriti. Saj dom še nikdar ni bil tako blizu njegovemu srcu. nego sedaj. ko je ločen od njega in ko zanj tvega kri in življenje. Ob prostem času vojakov duh ne miruje. marveč se peča z domom in družino. Vse mu pride na misel, skrbi ga to in ono. rad bi izlil svoje srce ljubeči, zvesti duši. In res
—	hitro poseže po svinčniku in papirju pa začne pisati, za njim drugi in tretji in kmalo je videti, kakor bi stopil v zaposleno trgovsko ali odvetniško pisarno — vse piše. piše! Večinoma svinčniki gladko'teko. saj prihajajo besede staršem, sestram ali bratom prosto od srca in se ne tehtajo. Nekateri pa se vidno muči s sestavo pisma, premišljuje in stoka. kakor bi opravljal kako prav težko delo. Komu li piše?
Približa se 6. ura zvečer. Pošta je tu! Vse hiti k podčastniku in željno napenja ušesa, da bi ne preslišal svojega imena. In če je poklican, kakšno veselje! S svojim zakladom beži v gozd. kjer se nemoteno v topi v branje pisma in požira besedo za besedo. Gorje pa tistemu, ki ničesar ne dobi. — Tudi ta se izgubi v gozd. kjer jezen leže in godrnja: — Nobenemu več ne pišem! — Seveda ne drži besede in čez četrt ure že zopet piše in vzdihuje.
Lahu strežemo s poprom in polento kakor vemo in znamo, pa mu nikoli ne ustrežemo. Slovenci in Hrvati smo zanj pač prenerodni kuharji in strežniki. Pa se ne bomo poboljšali mi. ampak Lah se bo moral ukloniti našim posebnostim !
i>-
—	Ostal sem sam izmed tovarišev. ki smo šli skupaj na bojišče: nekateri so padli, drugi so bili ranjeni. Dolgčas mi je po njih : kako leno je bilo. ko smo zapeli in si z lepo slovensko pesmijo lajšali najtežje ure. Ta naša pesem! Poslušali so jo radi tudi naši predstojniki. četudi sami Nemci. Mnogokrat so nas obdarili z vinom in cigaretami in pokojni stotnik Pe-trič, o katerem sem Vam zadnjič poročal, je na marših vedno jezdil poleg
nas in nas obdaril s čim "boljšim." Njetra ni več, ni več tovarišev, ne j>etja. Taka je "tiso-
*.v.	ti.
I da,-	' !
— Te dni smo dobili povelje za' naskok na sovražne postojanke na neki planoti, ki jo moji ranjeni tovariši dobro poznajo. Bilo je krog desete ure zvečer. Z raketa-! mi smo si razsvetlili pot, nato pa z glasnim Ura! naskočili sovraž-' ne strelske jarke. Toča iz pušk | in strojnih pušk nas je obsula,1 toda nismo se zmenili zanjo in dr-1 ] vili dalje po ostrem kršju. Jarki so bili kmalu naši in naše razredčene vrste so se nastanile v njih. Ko smo tako čakali dneva, se mi je vedno zdelo, da slišim neko šepetanje, čeprav nihče ni govoril poleg mene. Nisem se motil. Onstran okopa se je bilo potuhnilo kakih 15 Lahov, ki so hoteli ob jutranjem svitu zbežati. Komaj smo jih zagledali, so jih naše kro-
gle že pet podrle, ostali so se pa obrnili in z dvignjenimi rokami hiteli proti nam. Vpili so. da smo '"vprek vsi nori!" Mi smo dvignili puškina kopita, toda tovariš Primorec nas je potolažil, češ. da vpijejo Lahi: — Prosimo, gospodje. ne streljajte več, udarno se! — Ko so prišli blizu, smo jim potrgali zvezde in si jih pritrdili na čepiee. To so gledali! — Naslednji dan smo šli nazaj v stare jarke, ker so nam granate osvojene o-kope skoraj popolnoma podrle. Anton Kušar.
Vprašanje.
Italijani so imeli v bitki pri To-bruku 70 mrtvih in 200 ranjenih.
(.'emu pa jemljejo mrtve in ranjene seboj v bitko?
.CENIK KNJIG
'	katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, M. Ye
MOLITVENIKI:
Duhovni boj	t—.60 Marija Kraljica .60
Vrtec nebeški	t—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	,—.40
Berilo prvo, vezano	t—.30
Berilo drugo, vezano	t—.40
Berilo tretje, vezano	s—.40
Cerkvena zgodovina	i—.70
Dobra kuharica, vezano	$3.00
Domači živinozdravnik	s—.50
Evangelij	t—,50
Fizika 1. in 2. del	,—.45
Hitri računar, vezano	t—.40
Katekizem vez. veliki	t—.40
Katekizem vez. mali	c—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del. vsak 50^. oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.09 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	t—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	:—.20 Sadjereja v pogovorih	r—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 CJmni kmetovalea	,—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	t—.20 Belgrajski biser	—.2<> Beneška vedeževalka	,—.20 Bitka pri Visu	■—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.10 Božični darovi	•—.15 Burska vojska	t—.25 Cerkvica na skali	t—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	^-.20 Don Kižot	t—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	^-.35 George Stephenson, oče železnic	i—.20 Grizelda	i—.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
rvezek po	s—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Ivan Resnicoljub	>—.20 Izanami, mala Japonka	i—.20 Izidor, pobožni kmet	t—.20 Jama nad Dobrušo	t—.20 Jaromil	-—.20 Jeruzalemski romar	-—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Kriš-of Kolumb	i—.20
Križana umilejnost	•—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	>—.20
Marija, hci polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	i—.25
Mik2ova Zala	—.35
Mirko • Poštenjakovifi	,—.20
Na divjem zapadu, ve«.	t—.60
Na jutrovem	«—.81
Na krivih potih	>.—JjQ
Na različnih potih	t—20
Narodne pripovesti, 1. in 3.
zvezek po	—.'20
Naseljenci	t—.20
Na valovih južnega morja	.—.15
Nikolaj Zrinski	,—.20
O j etiki	«—.13
Odkritje Amerike, ve«.	«r-.80
Prihajač	,—.30
Pregovori, prilike, reki	r—.29 Prst božji .20
Randevouz	»—.23
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	,—.18
Stanley v Afriki	t— Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. cvezek po	t— .83
Sveta noč	,—.20
Srečolovec	.—.20 Strah na Sokolskem gradu,.
100 zvezkov	$5.00 Strelec	^-.20 Sanjska knjiga, velika	r--.30 Štiri povesti	c-.20 Tegetthof	>—.25 Vojan na Balkanu, 13 eref.	$1.89 Zlate jagode, vez.	:—.39 Življenjepis Simon Gregorčiča	(—.50 Življenja trnjevo pot	t—.50 Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudjlfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.2f
2.	zv. Maron, krščanski deček	!— .23
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.23
7.	zv. Sultanovi sužnji	t—.23
8.	zv. Tri indijanske povesti	;—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	t—.30
10.	zv. Zvesti sin	,—.39 ti. zv. Rdeča in bela vrtnica ,—.30
12. zv. Boj in zmaga	.—,30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	«—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	<—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Praganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja t— .80
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	»—.29
Pri puščavniku	<—.20
Raztresenca	t—.30
Starinarica	t—.20
Županova Micka	t—.30
Idealna Tašča	i—.2«
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.05}
ducat po	»—.24
Z slikami mesta New Yorka po	f—.21
Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali .3S
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	,—.23
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.19
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	&L.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
_ i
OPOMBA: Naročilom je prllo žiti denarno vrednost, bodisi v to vini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah Poštnina je uri m* w4nab lr Tračunasa,' ■"'-J
GLAS NAROD A,_10. _ OKTOBRA, 1915.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
VOJAŠKE vesti.
Odlikovanja pri mornarici. Cesarsko pohvalno priznanje se je izrazilo korvetneinu kapitanu A-dolfu Potočniku iu fregatneinu poročniku Draganu Babieu.
Sprememba. Vojaški kurat Ma raeii' j«* kot naslednik nadkurata II. Kanta nameščen kot divizijski župnik pri 6. infanterijski diviziji. Njegova sotrudnika sta dr. Kulovee pri 17. pešpolku in Hafner pri 7. pešpolku.
KRANJSKO.
Padel je na italijanskem boji-š. ii dne 1H. avgusta poročnik v rezervi Teodor Steinherz iz Ljubljane.
Vojaki so umrli. V raznih Ijub-
ljamdcih bolnišnieah so umrli sledeči vojaki: Jakob Ambrozič, pešce. — Adam Nikolaj, pešec. — Konstantin Kramuruk, pešec. — Iili-N Szasz, ogrski črnovojuik. — Fran Habersattler, pešee. — Stanislav Grzvl, pešec. — Ivan Brause, poddesetnik. — Fran Ki-k»d, vojaški kolesar. — Jos. Graf. eeto vodja deželnih strelcev. — Ivan Wagner, pešec, 27 let. — Josip Sehmiedt, pešec. — Ilamil I'.ii pešce. Mihatil l.agleda. pešec. — Benedikt Pod gornik, pešee, .'{:» let.
Ranjen na severnem bojišču. Dne 27. avgusta je 'oil ranjen od ruske granate ob Zlati Lipi (Sada row i kadet dr. Fran Železnik od .">;{. pešpolka. Sedaj se nahaja \ vojaški bolnišnici v 2d arm ar oš Sigetu na severovzhodnem Ogrskem. V isti bolnišnici se nahaja še par Slovencev od 17. pešpolka.
Zopet na severno bojišče se je
podal nadporočnik 17. pešpolka Frau Korent.
Umrli so v LjuJjani: Janez Sleneej, dninar, 7:1 let. — Renato Peric, sin begunke, 1 leto. — Marija Trpin, žena slikarja in podo-barja, M let. Peter Smerkol. jiremogar-hiralee. :J7 let. — Fran lleršie, rejenec, 10 meseeev. — Terezija Natlačen, hči odvetniškega koncipijenta, 10 ineseeev.
Strašna nevihta v Beli Krajini.
\/. Suhora poročajo: Imeli smo
*»t rasno nevihto, kakršne ne ikhii-I ..... . . i nijo tu najstarejši ljudje. Divjala'
je celo uro iji lomila drevesa. O-koli is. ure zvečer pa prihrume preko vitkih liorjane črni. pogu-bonosrii oblaki /. bliskom in strašnim grmenjem ter so se hitro razprostrli čez celo župnijo. Začel je nato dež liti na vso moč. kakor tla i>i se vse zatvomiee ne-ba od-]»rle in vmes padati toča, tla je
bilo joj! Debela je bila kakor lešniki ni je rožljala blizo pol ure. Po nekaterih vaseh se je nasula do kolena, zato ni čuda. da jc o-klestila mnogo dreves, uničila vse grozdje po vinogradih in sadje po vrtovih. I tiičena je tiuli vsa ajda. proso, repa, tižol, zelje in detelja. Koruza je tudi razcefrana in prelomljena. Silni navali vode so tu-intain odnesli nekaj vinogradom s trtami vred, trgali njive in' zemljo s krompirjem vred odna-J šali na druge njive. Ponekod j1' nastopila voda v hlevih tako, da' so morali ljudje ponoči živino ven izganjati. Bila j«* res grozna iu strašna noč! Zjutraj navsezgodaj gredo ljudje pogledat polje in vinograde in se silno prestrašijo, ko:
lijo take strašne poraze. Vse je jokalo, mlado in staro, možje in. žene, češ, kako bomo preživeli čez zimo v tem hudem času. F bo go belokranjsko ljudstvo!
Neutemeljena obdolžitev. Pred nekaj časom se je obdolžilo Ma-j rijo Štrukelj, podomače Kančevo i/ Dravelj, da je v Ljubljani na Frtiei kradla branjevki Mariji Marjetic denar, kavo, jajca, mleko in drugo, ter se je to objavilo tudi v časopisih. Sodne obravna-ve pa so dokazale, da je bila obdolžitev zoper Marijo Štrukelj neutemeljena, ker je bila dne :> | septembra od te obdolžitve tatvine popolnoma oproščena. Dekletu se je podtikala brez podlage tatvina, ki je ona ni storila.
Som v Kolpi. Pred dnevi je vlo-vil brodar Kočevar v Radovičili v komenskem reviru »18 kil težke-^ ga šotna. Pred leti so tam vjeli soma, ki je tehtal nad 50 kil.
ŠTAJERSKO.
Smrt slovenskega stotnika. o
tem se še poroča: Dne 1. avgusta jc na severnem bojišču padel stotnik in bataljonski poveljnik Lu-dovik Zwirn. Padli je bil celih osem mesecev neprenehoma na bojišču in je radi svojega hrabrega zadržanja pred »ovratnikom bil že dvakrat odlikovan, in sicer prvikrat s Siguum laudis, drugi-- JL.^M mL	»
krat pa z vojnim zaslužnim križcem. Padli je brat oskrbnika ma-' riborske deželne bolnišnice Raj-' munda Zwim. Nadporočnik Bran-1 ko pl. Pogačnik piše o smrti stotnika Zwirna oskrbniku Zwirnu sledeče: "Ko smo prodrli proti kraju, ki je bil od Rusov zaseden, je naš ljubi tovariš, Vaš brat, bil zadet od ruske puškine krogle. Saniteti so ga obvezali in zanesli v neko kritje. Vsi smo še upali., da ne bo nič hudega, ker je sam pravil, da upa na okrevanje. Ob pol 7. je padel nenadoma v nezavest. V agoniji je ležal kake pol ure, nato pa je izdihnil svojo junaško dušo. Po izpovedbi zdravnika je krogla predrla želodec iu jetra. Tovariši-častniki bomo o-hranili vrlemu junaju trajen spomin. Posebno meni je bil Vaš brat vedno ljub in najdražji prijatelj. Z bratom vred je padlo tudi mnogo vrlih Bošnjakov. Vse smo pokopali na skupno pokopališče, ob robu gozda, južno od kraja Gar-bow. severozahodno od Ljublina Stotnika smo položili v poseben grob in kraj natančno zaznamovali. Sprejmite moje srčno soža-lje!"
Času primerna izprememba.
Pod tem naslovom poročajo gra-ški listi, da so na vojašnici v Sclilandersu izpremenili napis. Doslej je bilo napisano: "Pešpolk št. 27. kralj Viktor Emanuel III Italijanski." (To je praški polk.) Sedaj so ta napis odstranili. Na njegovem mestu je z velikimi črkami napisano: "Cesarja Franca Jožefa vojašnica.*'
Še ena ženska desetnik. Pred kratkim se je poročalo, da se je z vojaškim vlakom z Ogrskega pripeljala neka okoli 25 let stara ženska v obleki desetnika. Bila je pravi desetnik, le lase je imela pod čepico. Desetnika so v Zidanem mostu ustavili, preoblekli v žensko obleko ter oddali v občinski zapor, odkoder so jo zopet poslali na Ogrsko. Pa zopet se je pripetil en tak slučaj. Tudi drugo /ensko-desetnika so prijeli, preoblekli v žensko obleko ter poslali nazaj odkoder je prišla. Kakor prva. tako je tudi druga naveden-ka rekla, da je spremljevala svojega zaročenca in ker ni drugače mogla z vojaškim vlakom, se jf preoblekla v vojaško obleko.
Smrtna kosa, V Gradcu je umrla posest niča Nežika Rifelj, vdova Gregočir, rojena H nt ter, stara 75 — V Ptuju je umrl sploš-noznani medičar Ludovik Kropf. — V Spodnji Polskavi jc umrl nadučitelj Jožef Vodošek.
KOROŠKO.
Iz Ziljske doline poročajo, da se tupatam sliši kakšno grmenje
topov, toda kljub temu je na koroški bojni črti precej mirno.
Vojaško pismo. Aleš Riedl, znani vrli načelnik izobraževalnega društva v Pliberku. piše: Častiti gospod župnik! Sprejmite moj pozdrav. Kakor skoraj vse možke. je tudi mene odtrgala vojna od moje družine. Sedem meseeev je že minilo, odkar sem od doma. Na različnih krajih sem prestal že veliko trpljenja. Zdaj sem že na osmem kraju. Tukaj sem blizu slavnega Marijinega svetišča. Bival sem skupaj že z vsemi avstrijskimi narodi. Videl sem: Bolj ko je kak narod samo navidezno "pro-s v itd jen", tem manj je pošten in pobožen. Jasen vzgled vsem so tukajšnji Poljaki. Kako dobri so ti ljudje, kako globoko verni, kako molijo vsak dan! Nikjer se ne sramuje vzeti čepice raz glave: zjutraj in zvečer molijo vsi kleče pri kapelici pred našim stanovanjem; ne pogledajo nikamor, zrejo naravnost v podobo Križa nega. Resnično, povem Vam. take molitve d o zdaj še nisem videl. Z Bogom! Vam udani Aleš Riedl.
Žito, moka in krmila. Celovški "Mir" piše: Občine in posamezni interesenti se cesto obračajo glede odkaza žita. moke in krmil na trgovsko ministrstvo. Opozarja se. da vodi vrhovno nadzorstvo o razdelitvi žita in moke potoni voj-nožitnega urada notranje ministrstvo, o razdelitvi krmil potom centrale za krmila pa trgovsko ministrstvo, zato se morajo tozadevne prošnje nasloviti kar naravnost na te urade.
PRIMORSKO.
Umrla je v Trstu lastnica toba-karne Ana Piacešk.
Nevarno obolel je znani odvetnik in bivši goriški deželni poslanec dr. Dragotin Treo; obolel je za zastrupijenjem krvi, ki so mu je povzročili mitšji piki. Zdravil se je v Ljubljani v znauern. sitna-1
toriju in okreval toliko, da pojde v kratkem na jug. v Opatijo. j
Obolel je furlanski državni in deželni poslanec dr. Bugatto in ne more vršiti svojega vsakdanjega posfla v prid Furlanom.
Izpraznjena Gorica. Tržaška' "Edinost" poroča, da se je Gorica tako izpraznila, da število ci-1 vil nega prebivalstva ne iznaša1 niti 30CKJ več.
Trst — Franc Jožefovo pristanišče. Italijanski list "Tribuna" poroča: Avstrija namerava prekrstiti Trst v Franc Jožefovo pristaniške.
Oglasila sta se dva Kobaridea iz Italije, in sicer brata Šlunder.' Nahajata se v starosti 20 do 3</ let. ltal ijani so ju odpeljali seboj in se nahajata blizu Milana. Pišeta, da sta zdrava in pozdravljata svojce, drugega nič. Eden je mizar, drugi kmetovalec. Vedno bolj se kaže, kako malo zanesljiva je bila prvotno precej razširila vest. da je v Kobaridu vse na svojem mestu. Ako so pobrali oba1 šlundra. dva navadna mladeniča.J so pobrali gotovo tudi vse velja-j ke, kakor župana itd. Iz nekega drugega pisma, ki je došlo iz Kobarida, je razvidno, da tam ni j skoro nič možkih, pozdravi so od samih žensk. Poročajo, da se je neki avstrijski upokojenec v Kobaridu, mož. ki je že v letih, zgla-sil pri italijanski oblasti, naj mu dajo pokojnino in so mu jo res izplačali.
Neodrešeni učitelji. Iz Gorice poročajo: V imenu krajnega šolskega sveta poziva vladni komisar pobegle učitelje Maksa Bono-mi. Ivana Tomasini. Hermana Treleani in Severina Galas, da pridejo v predsedstveno pisarno krajnega šolskega sveta k vršeči se disciplinarni obravnavi, v nasprotnem slučaju se jih pa takoj odpusti.
V Pulj ne mere nihče, kdor se je enkrat od tam izselil; vse prošnje za povratek se zavračajo. — Tako poroča "Polaer Tagblat".
Prepovedano romanje. Policijsko ravnateljstvo na Reki je letos' iz zdravstvenih ozirov prepovedalo cerkveno posvečevanje na Tr-satu. ki se običajno vrši dne 8. septembra, isto tudi romanje k ta-mošnjemu svetišču preko Reke.
Velika dedščina.
I 'red sto leti se je v Petrogra-
du Grk DompolLs seznanil z grškim državnikom Kapodistrijem. Tesno sta se spoprijateljila ter sta se zavezala, da storita kolikor bo mogoče za blagor svoje domovine. Kapodistrija je plačal svojo domovinsko ljubav s smrtjo. Doinpolis pa je naložil celo svoje premoženje v petrograjsko banko z oporoko, da dobi denar ob stoletnici grška država. Sedaj je glavnica narasla na deset milijonov. V oporoki stoji tudi. naj se i iz tega denarja "ustanovi v Atenah vseučilišče pod ruskim nadzorstvom.
Razpis tretjega vojnega posojila na Nemškem.
Izšlo je vabilo k podpisovanju tretjega vojnega posojila. Posojilo se obrestuje po 5 odstotkov in je do 1. oktobra 1924 neodpoved-Ijivo. Podpisana cena znaša 99 odstotkov proti 97 in pol odstotka pri prvem in 89 in pol odstotka pri drugem vojnem posojilu. Vplačevanje je razdeljeno na 4 termine.
Dober svet.
Mož: — Danes imam tako težko glavo — nič dobro mi ni. Malo poj-dem na sveži zrak.
Žena: — Pa le pazi. da ne boš zopet vse.fa denarja zakvartal.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. O., Philadelphia, Pa. — Naj-prvo je napovedala Avstrija Srbiji vojno. To se je zgodilo koncem julija 1!)14. Nato je dne 1. ' avgusta napovedala Nemčija Ru-siji vojno. Dne avgusta je na-( povedala Crnagora Avstriji in Nemčiji vojno, dne 4. avgusta Anglija Nemčiji, dne 5. avgusta Avstrija Rusiji, dne 13. avgusta Anglija Avstriji, dne 15. avgusta Francija Avstriji, dne 23. avgusta Japonska Nemčiji, dne 26. avgusta Avstrija Japonski. Dne 23. maja 1915 je napovedala Italija Avstriji vojno. Zadnji dogodki in napovedi vojne so se završile v, zadnjih dneh in se še bodo.
J. S., West Frankfort, HI. — Na vaše vprašanje je težko odgovoriti. ker nam niso na razpolago tozadevni podatki. Menda so najvišji dimniki tovaren. v katerih se izdelujejo kemikalije. Plini, ki uhajajo iz teh dimnikov, so stm-peni in škodljivi za zdravje ter
morajo biti raditega dimniki zelo visoki- \ ____
"Rese Hill", New York. — W
jtero okrajev Greater New Yorka ima sledeče število prebivalstva: Manhattan 2,562.000. Brooklyn 1.814.000, Bronx 544,000, Queens j 355,000 in Richmond 100.000. ' G. B., Chicago, 111. — Ne. duhovni v Ameriki nimajo od vlade |nobene plače. Cerkev in vlada Združenih držav nimata ničesar skupnega.
J. M., Pittsburgh, Pa. — Ne, židovskega naroda ni. Žid je so se J raz t epi i po svetu in pripadajo sedaj raznim narodom.
I Radovednež, Galveston, Tex._
( Da, država Texas je večja kakor | nemško cesarstvo. Nemčija meri '208,000 kvadratnih milj. Texas pa 265,000. Potemtakem je država Texas večja, kakor Nemčija. Belgija. Nizozemska. Švica in Danska skupaj.
"Harlem", New Ycrk. — Da. prav imate. Sulzer ni bil edini go-verner. ki je bil odstavljen sredi svojega termina. Razen bivšega newyorskega governerja Sulzerja so bili odstavljeni še sledeči: Robinson. governer državi Kansas; Reed, governer države Florida; Holden, governer države North i Carolina: Clayton, governer države Arkansas: Butler, governer države Nebraska; AVarmouth, governer države Louisiana; Amies, governer države Mississippi. Butler, Holden in Sulzer so bili spoznani krivim in odstavljeni.
I. B., Charleston, W. Va. — A-meriški državljan, ki gre v Evropo ali kam drugam služit v tujo armado, toliko časa ne izgubi ameriškega državljanstva, dokler ne vstopi v armado iu ne priseže tuji vladi. S tem se odpove sam državljanstvu. Če ne priseže nobeni drugi vladi, ostane ameriški i državljan.
L. T., Roanoke, Va. — Na tem! mestu smo že enkrat odgovorili j da kdor vrže v ogenj papirnat de-j nar Združenih držav, ne zapade, nobeni kazni od strani vlade. Iz-j gubi samo svoto. ki je označena na bankovcu. Drugače je s kovi-nastim denarjem. Naprimer ne-! kdo bi hotel imeti kot privesek k' verižici na uri srebrn dolar in bi ga preluknjal. To je dejanje. ki! se ga kaznuje, ako se dotičnemu krivda dokaže, kajti ameriški denar kvariti je strogo prepovedano. Lahko se nosi tudi ameriški kovinasti denar kot privesek, to-j da mora biti nepoškodovan vdelan v kovinast okvir.
Rati bi izvedel z;i naslov MATI-,
JE PALI SKA. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi.' ali naj se sani oglasi na naslov: Gregory Prime, Camp 8, Yelk. W. Va.	(19-21—10)
POUK V ANGLEŠČINI]
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na:
Slovensko korespondenčno šolo, ;
6119 St. Ciair Ave., Cleveland, O.!
|	Kadilci	Tj
| TURKISH TROPHIES H
| cigaret pred petnajstimi leti P al	so kadilci	HI
I TURKISH TROPHIES I
tudi danes.	f§|
S
j Izdelovalci MjbctfSh lmrikili	g
u egipčutkih cigaret fcl
NAZNANILO^
Rojakom v državah Iliinol* ti Wisconsin naznanjamo, da jih ho d« obiskal naš sastopul*
t.
Kr. FRANK MEH
kateri j« opravičen pobirati naročnino ca list "Glas Naroda" in is-dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom ga toplo priporočamo. i UpnrnlitTO 'Gla» Naroda',
VABILO na
PLESNO VESELICO,
ki jo priredi
društvo sv. Barbare štev. 54 v Greensburgu. Pa..
v soboto dne 23. oktobra
v dvorani Mrs. M. Miheuc na Havdenville.
Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva ter posamezne rojake in rojakinje iz okolice, da bi se v obilnem številu udeležili naše veselice.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke in ženske so pa vstopnine proste. Pripravljen bo tudi sveži jeemenovec in dober prigrizek.
Torej na svidenje dne okt.!
(19-20—10)	ODBOR,
__
NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam svoja
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon1 $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 41/o gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je ro-j jak M. Žugel. " S spoštovanjem
S. JACKSE, Rnx 1«1	Helena. Oal
Največja
farmarska naselbina.
Največja slovensko - hrvaška farmarska naselbina v Ameriki je; v okolici mesta Ashland v "Wis-'consinu. BLIZU 200 SLOVEN-' CEV IN HRVATOV lastuje zem-jljo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselui-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v ^eui kraju dobra in kraj ugoden za naše naselnike. Drugi vzrok, 'da ti naseljenci tako lepo napredujejo, je to, da jih kompanija ne ! zapusti, ko se enkrat naselijo, ka-; kor se to drugod godi, temveč jim stoji na strani toliko časa, da si, opomorejo.. To je mogoče zato,] ker je kompanija poleg njili in ne na stotine milj proč. V pospeševanje svojih interesov so si far-imarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca j zemlje je, da vse to upošteva. Ako j hočete torej kupiti dobro zemljo i na dobrem kraju, tedaj pridite I ali pišite na:
Tli* James W. Good Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Vsakomur se pošlje list Goodov iNaselnik zastonj, ako piše ponj, j če se zanima za zemljo ali ne. Še danes pišite ponj!
NAZNANILO.
Cenjenim maročnikom ▼ Pcmm-•ylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem, obiskal mai potovaLai sa-stopnlk
_
m. nom jakudl,
ki je pooblaifieo pobirati urol nimo m »dajati tosadorm* p tli
411*.
Sedaj se aratf t Mql Pa, fm okoliei,
n«TSTii{ltTA rT3Uaa IfiTrti-
Za vsebino oglasov mi odgovo*. M Bt irs4*iitva 1| ■pawaflfra
IŠČEM
dobrega moža v starosti od o0 do 40 let. ki se razume v gospodarstvu in pri konjih. Znati mora tudi nekoliko angleški jezik. Glede plače se domeniea ustmeno ali pismeno. Pišite na:
31 rs. A. F. Gori an z, R- F. D. Mount Kiseo. X. Y. _(li>-2:j—iu)
NAZNANILO.
Rojakom t Lorain, Ohio, i» o kolici naznanjamo, da jih' bo ob iskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati maroS-aino za list Glas Naroda. S »poštovanjem
Upravnistvo Glas Naroda.
Vodnik sreče.
Zdravniška knjiga, kako se hitro d« m a osdraveti .seh bolezni, posebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. ]
Rad bi izvedel za naslov svoje svakinje MARIJE KODRI C. katera je ušla svojemu možu Martinu Kodrič. oziroma moje-u bratu, iz Imperial. Pa. Šla je z nekim Frankom Brus in vzela s seboj svojo hčerko. Kakor sem seznal. sta nekje v Colorado. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanjo, naj mi naznani nje naslov, ali naj se pa sama oglasi, ker imam ji poročati nekaj važnega. — John Korič, Jeanette, Pa.	(16-19—10 >
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli rrste Izdelujem !a popravljam po najnižjih cenah, a rie-lo trpežno in zanesljivo. V poprarj> zanesljivo vsakdo posije, ker sem ž.-1 nad IS let tukaj v tem poslu in seda; v svojem lastnem domu. V popraven vzamem kranjske kakor vse dnign harmonike ter računam po deln k*-korsno kdo zahteva brez nadaljnlu vprašanj.
JOHN WENZEL, 1 1017 East 62ud St- Cleveland. Ohii*„
1 dobite "GLAS NARODA" ikozi Štiri mesece dnevno, isvzemši nedelj in po-■tavnih praznikov. "GLAS NARODA" -Sgg izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo "Sggj 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista Je organizirano in spada v strokovne unije.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT' STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postreženl.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in C0NK0RD prodaja
JOSIP SVETE
17SO-82 E. 28th St.,	Loraint Ohio.
CONCORD RDEČE VINO 1 CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	|	80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od li] zdravnikov priznano p^J	kot najboljše sredstvo
Ll	proti notranjim boleznim.
^BKr JL' J^^k	Cena u "BRINJEVEC" je: 6 steklenic t 6.50
12 steklenic 13.00 HLJ^s^l	V ZALOGI IMAMO
^M 4x141 eiatl DomaČi TROPINJEVEC In BUVOV KA kuhana v naši lastni dlstilerljl.
rSf^tsl	f,aže eene sledeče:
n^l^^jjS^^j ^Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
M&.	HI Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
» JQ^. Ol BUvovltz zaboj ...................... $13.00
II ,,<t8" fiye Whiskey 5 let 8tar» *&boj .... 111.00
Pits I	Ohio vlna per gal.....B5c., C0c., S5c.
Mk^Mžtfr^ ■ Catawba ln Delaware per gal.......75c.—80c
^^^gjgj^^^^	Zb. 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, kk
—"***'	25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj
Naročilu naj se priloži denar ail Money Order ln Mtailitri1 naslov. Za pristnost pijane jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go,
^^K^P 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
§ Frank Petkovsek
JavDi Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
PRODAJA fina vina,^ lzvretna imolk*. PRODAJA joint Hi tke vish prekomor-
PHONE 246	ikih Črt.
P0SlLJA5den»r ▼ it»rl kraj sanesljfvo Zastopnik	in pošteno.
"GLAS NARODA" TTDRAmT4
82 Cortland t Strmt Um * »Otarikl poieL spada-New York. N. Y. ' JOČI delt.
GLAS NARODA, 19. OKTOBRA 1911 —————— —
Marija Grubbe i
t- j
* '' '	„ - —Hfr-fr-i	|
Spisal J. P. JAKOBSEN.	j
I
t-T-O---—5	j
Za Glas N aroda prevel G. P.	j
I
26	(Nadaljevanje)
V	tej ljubezni je ležalo zelo malo poželjenja, a veliko strahu iit občudovanja. Bilo je to mrzlično, otožno hrepenenje po Mariji, želja, da bi živel z njo v njenih spominih, sanjal z njo njene sanje, čutil /. njo njene bolesti ter delil z njo njene drzne misli. Pri plesu je bila tako krasna, a š<* bolj tuja, bolj oddaljena. Njena okrogla, blesteče-bela ramena, njena polna prsa in vitki udje so vzbujali v njem naravnost strah. Krasota njenega života ga je omaljala, mu j<* jemala sapo. a ni si upal sanjati o njej. Bile so vse le blodne, prazne sanje.
Dvignil se je s stola, ker ga je premagala bolečina. Ne, ne! — A zopet se je oprijel svojega hrepenenja, v svojih mislih se ji je vrgel pred noge, v prah ter visel na brezplodnosti svoje ljubezni, e njeno sliko pred očmi.
—	V istem trenutku pa je stala pred uhodoin v votlino Marija. —
liiht je eel i oni večer v izredno dobrem razpoloženju. Čutila t-" je varno, zdravo in močno. Popolnoma je bila osvojena od svoje lastne lepote, kateri so se klanjali vsi možki.
Nikdar ni bila še tako lepa kot sedaj, s prešernim smehom sreče na svojih ustnih ter ponosnim mirom kraljice v pogledu in potezah. Tako j«* stala ob obokanem uhodu v votlino. Ozrla se je na Sti Iloeg ter ujela njegov brezupno občudujoč pogled. Sklonila se je k njemu navzdol, položila svojo belo roko na njegove lase ter pa poljubila. Ne iz ljubezni! Ne! Tako kot daruje kralj svojemu zvestemu vazalu v znamenje milosti dragocen prstan, tako mu je dala ta svoj poljub v mirni radodarnosti.
Pot m pa je za trenutek izginila iz nje ona sigurnost in zardela je ter povesila svoje oči.
Da je Sti Iloeg sedaj prijel za stvar, da je vzel poljub za več kot navaden knežji dar. bi jo bil za vedno izgubil. On pa je molče pokleknil pred njo ter hvaležno poljubil roko. Nato je vstal, se spoštljive umaknil, s povešeno glavo. Ona pa je ponosno odkorakala. ven iz votline, v temno noč.
DVANAJSTO POGLAVJE.
Januarja meseca leta 16t>4 je bil imenovan Ulrik Frederik kraljevim namestnikom Norveške in aprila meseca je odpotoval na svoje mesto.
Marija Grubbe je odpotovala z njim.
Razmerje med obema se v zadnjem! času ni zboljšalo ter sta oba takorekoč priznavala kot neovrgljivo dejstvo pomanjkanje ljubezni in nagnenja s te ali one strani. Iz tega je izviral cerimoni-jelni način, kako sta občevala med seboj.
V	enem letu in pol. odkar sta stanovala na Ageersliull. sta živela naprej na ta način in Marija ni s svoje strani želela nobene i/prcinembe. Drugače pa je bilo z Ulrikom Frederikom. ki se je medtem zopet zaljubil v svojo soprogo.
In tako se je zgodilo, da je sedela nekega zimskega popohlne, krog eetrte ure, v majhni sobi. ki je bila od nekdaj nazvana ''doza'? lad i majhnega obsega.
Vreme je bilo viharno in pusto. Težki, napol stajani kosmi snega so se lepili v vseh kotih oken ter pokrivali šipe. Pihal je veter, prepojen z mrazom, dočim je bilo v sobi lepo toplo ter je gorel v kaminu ogenj, z velikim plamenom.
V	sobi pa je sedela Marija Grubbe ter pela. Sedaj je pela z besedami, ki so ji ravno prišle na misel in sedaj zopet brez besed, s siimiiu napevom. V roki je držala kitaro, a ni popolnoma igrala ter le od časa do časa prijela za strune.
Bile so melanholične, kratke popevke, ki so vedno lepe in ki prinašajo v sobo življenje in udobnost. Marija je sedela nasproti ognju v kaminu.
Naenkrat pa so se odprla nizka vrata in vstopil je Ulrik Frederik. —
Marija je takoj utihnal.
Ah, madarna. — je vskliknil TTlrik Frederik z žalostno oči-ta.ioeim glasom. Če bi bil vedel, da vas inkomodiram s svojo navzočnostjo. ...
Oh ne; pela sem le. da vzbudim svoje sanje....
Prijetne sanje? — jr vprašal ter se sklonil preko kamina ter si grel roke.
Mladostne sanje, — je odgovorila Marija.
Da. tako ravna človek v starosti. — je rekel Ulrik Frederik ter se ozrl vanjo s smehljajem na ustnih.
Marija je nekaj časa molčala, potem pa je rekla naenkrat:
Človek je lahko mlad. a ima vendar že stare sanje.
Kako lepo diši tukaj po mošusu. — Ali pa igra moja malenkost tudi kakšno ulogo v teh sanjah? Ali smem vprašati to. častita madama?
—	Ne..
—	Bil pa je čas. . . .
—	Med vsemi drugimi časi....
—	Da. med vsemi drugimi časi je bil nekoč krasno lep čas. v katerem sem vam bil ljub. zelo drag. Ali se morete spominjati večerne ure, nekako osem dni po naši poroki? Bilo je zunaj viharno in padal je sneg....
—	Prav tako kot danes?
Vi ste sedela poleg kamina ....
—	Prav tako kot danes....
Da, ležal sem ob vaših nogah in vaše ljube roke so se igrale 7 mojimi lasmi.
—	Da, takrat ste me ljubili.
Da. prav tako kot danes. — Tn vi. vi ste se sklonili k meni navzdol ter ste se pričeli jokati. Poljubila ste me z izrazom, kot da je v vaši duši molitev, katero govorite zame. — Naenkrat pa, — ali se ;•> spominjate? — pa ste me ugrizi a v vrat....
Da. ljubila sem vas takrat tako močno, moj gospod soprog! Ce sem slišala vaše ostroge na stopnjieah, mi je zvenela kri v ušesih. sem se tresla po celem životu in roke so mi postale mrzle kot led. In če ste prišli potem noter ter me sklenili v svoje roke....
—	Milost, gospa....
Ph saj so to le mrtvi spomini na ljubezen, ki je že davno umrla....
Umrla, madama! — Zdi se mi. da živi še bolj kot je kedaj poprej —
Ne. pokrita je z mrzlim pepelom preveč številnih dni.
Pa se je zopet dvignila iz pepela kot ptič Feniks. lepša in bolj vroča kot je bila preje. — Ali ni tako?
Ne. ljubezen je kot nežna cvetka. Mraz ene same mrzle noči plana enega jutra ubije njeno srce iu nato usahne od cveta do ko-fenike. —	j
—	Ne, ljubezen je kot cvetka, .katero se imenuje Jerihonsko. Kadar pride suša, usahne. Kadar pa pride mila in ljubeznjiva noč s svojo roso. pa se zopet razcvete in njeno perje je bolj zeleno in sveže kot je bilo kedaj poprej.
—	Mogoče. Potem pa je tudi najti različne vrste ljubezni?
—	Da. te je najti. — a najina ljubezen je bila prav taka.
—	Da je bila vaša taka. ste mi povedali sedaj. Moja ljubezen pa ni bila nikdar taka, — nikdar, nikdar....
—	Potem niste nikdar ljubila.
—	Nisem ljubila? Sedaj vam hočem povedati, kako sem ljubila____ Bilo je na Frederiksborg.."..
—	O madama, popolnoma ste brez obzirov....
—	Ne. ne. ni to. kar mislite vi. Bilo je na Frederiksborg. Ah, vi ne veste, kaj sem tam pretrpela. Zapazila sem, da ni vaša ljubezen do mene taka. kot je bila preje. Da. prav kot skrbi mati za bolnega otroka ter pazi na vsako najmanjše znamenje, sem sledila s strahom in trepetanjem vaši ljubezni. Ko sem v vaših mrzlih pogledih čitala, kako bleda je postala ter čutila na vaših poljubih, kako motno je utripala, tedaj mi je bilo, da sem hotela strepetati v jadu in boli.
(Nadaljuje se).
j I w i^u.....n ii^ a iKtjft w H^HM^ w	aii^
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL	« !
^H^LjL^^pR) Prodaja belo vino po ................ 70c. gallon
čn o vino po ................ 50c.
i L ^HHHB^ Droinik 4 eallone za .................... 911.00 | >
< 1 flMBBHK^ Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 , *
MMjUff	4 gallone (sodček) za..........116.00 |
jB^Hj^^^^Hr Za obilno" naročbo Be priporoča	5
'	Marija Grill, T
5308 St. Clair Aye., N. E., Cleveland, Ohit f
MODERNO UREJENA
jriSKARM ELAS 8ARDM
5S5SS VSAKOVRSTNE TISKOVINE am, ---IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • • •
• • DELO OKUSNO. * • • • • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
V • • s
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
* ~«r	{
\
POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI,
CENIKI I T. D.	J
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.	j
t	r n yy nvTfvvv "vv^ v^vy^^vv ■ v i > i i
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ia drttavnlkl • kuj 1*1 Karta pL j Sattaer	j
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim ulitkom prebral tn v njej nagel veliko koristnega. Ts knjiga ssls vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli-...
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madams Staal al
kilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanj*- j ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: celo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj Še poljubil. j V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem 1 gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo a naslovom "Doli ■ oro*- i Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Življenja. Ko sem jo prebral, sem aaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ Rolab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ss as moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala te knjigo?
Heart* Hart: m To je najbolj oiarljiva knjiga, kar som ilk Kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1880 v Berlina) i Ne fcc\ ti a vil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po- • ftadiL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi ill knje krlžemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewskl Je rekel ▼ nekem svojem govora T poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Rkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. ProslnrVas, posvetite par ar temu dela. Mislim, •a se ne bo nikdo veš navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
GENA M CENTOV.
fleretaltc la prlx
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J i
iininu,
Cenjenim naročnikom ▼ UtaH, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni sastopnlk,
Mr. OTO PSZDIX, Id j« pooklatten pobirati naroinf-
no in isdajati tozadevna potrdila. Uprmvnižtvo "Glas Naroda".
M nasvet in informaciji priseljencu,
SivUK al ii4utri«B and iMMifratioa" n držav« Maw
Y«k varuje ln pomaga priselj«*-esm, ki aa bili ocleparjesu, oropani ali ■ katerimi ss i« slak« pav 1*1«.
Bregplaino w4 €aje nasvet« priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni o4 bankirjev, odvetnikov, tr-fOTseT a zemljišči, prodajalcev parotorodnik listkor, spremljevalcev, kažipotov in posestnika? gostil*«
Daj« se taformaeiji v maforali-sacijsklk aadevakj kake pmrtati 4rŠavijaat, kjer ss eglaaitj aa 4*-
iavljamjk« listin«.
Sorodniki saj bi m sestali i pri-seljcmsi na Bili* Island« al] psi Baarr« CHRee.
itmiATNi bkhtxh
DSPABTHWZ
{■tate Department of EaM9 i
BUREAU OF INDUSTSm AND IMMIGRATION.	(
Urad t mestu New Yorkifs 08 last Mth St., odprt vsaki dan I, m?« ijmtraj do I. popcldi« & * VdAl srele* cd i. d« 1SL ttfe
POSOB ROJAKI!
ne oiiveli. Revm&tizem. ko« ti bol alt trganje ▼ rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. krasto in grinte. potne noge. kurje oči, bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bra uspeh? rabil, mu jamčim za $6.00. Pilita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WUClO, UM B. Kik M* Glsvclaai. ©hle.
BOJAH NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA'', NAJVEČJI «LOVgN«P PNSTJCT; ® SVM. »■431Am__
Veliki vojni atlas
fojskojočih se evropskih držav ia pa kolwij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 1 1 raznih zemUjerjidof; ■a f Otlh itraoeb in vaaka stran je 10* pri 13* palca velika; j
Cena sirmo 25 centov. 5
Manjši vojrd atlas
' obsega devet raznili zeiryjnvždo
aa 8 sirenah, vsaka stran g pri 14 palcev.
Cena samo IS centov. Tal semljeridi so narejeni v raznih barvah, da se ,jak lshko spozna. Označena bo vb& večja mesta, število pre- ' bi vil cev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod \ tudi označen obseg površine, katero zavzemajolposacstic« \ države.
Pošljite 25c. ali pa 15c, v znamkah ln natančen naslov Ia ml vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas; Pri več j cm edjema damo popast.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street«	New York, N.
k	j*
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
L M ■■ M	J fc S, t,- J"	A. - _ —^ M.	.- m*-> M	■ ■ M M
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset <10) NsL gar HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sc ^ predloži sknpno z devetdesetimi (90) ali v«8 red p ninii HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki aa ^ M tok HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
K	THJ5 AMERICAN TOBACCO CO.,	ži
S^. rmsdnm Dept. 400 Broome St., New York, M. I /fek (Ta ponn^a ugasne 31. decembra 1910.) /A
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih« Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi veliKe zemljpvide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, ltasije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
~ Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Doriobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New Yofk, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.