List 42. Tečaj XL. ■ • spodarske, obrtniške o ^ > à Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 ~ V J • 1 . A 1 •• A rv , - _ * . old n t za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 18. oktobra 1882. Obseg: Bolezen pri prešičih. mci. sola", (Dalje.) Naša živinoreja. (Dalje.) Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) — O prede- Suhadolnikova dolina v naziru polžev. Zborovanje društev: „Narodna >> Vdovsko učiteljsko društvo" in ,,Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani dne 4. in 5. septembra t. 1. Obravnave iz deželnih zborov. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari sredstvo red > ogniti se takim nesrečam pri živini kidati, zračiti > hleva , «.«vi«, ^««tiljati, gnojnico odpeljavati, Bolezen pri Trojan 14. oktobra. Večkrat ste uže v „Novicah" za kmeta dobre in koristne nasvete dali in pomocke zoper marsikatero bolezen posebno pri živini naznanili. Prav posebno bi pa vino posebno ob času vročine kopati ali umivati ži- --------c a & u^ty««, na- paziti, da je posoda, v kateri se živini piča kuha in prinaša, snažna, da se na bakreni ali drugi rudninski posodi nedelastrup, dalj posebno, ako v nJ v velik prid kmetu služilo o se kakošen pripomo- ček zoper zdaj zeló navadno svinjsko bolezen , katera posebno zdaj jesenski čas svinje napada, tako da pri nekaterem kmetu v eni uri vse na enkrat poginejo i dalj časa postaja mokra jed, nadalje tudi prešičem "večkrat na jedi dajati po nekoliko soli: to so sredstva, katera za- neslji bolez jbolj pripomorejo, ogniti se manjih in večih en pri živini. I Kni ^"Jin«" 5 jil tt UIV 3] iUAJ in notranjih bolezen koni in ^d^rU ' ~ • ~ „ 1 C :___ Nauk spoznanja in ozdravljanja viianjih i goved naznaniti mogel. m psov 5 pisal dr. Simon S t 5 ovac 9 kóz 5 Pri meni je uže večkrat v 1 uri po več svinj počepalo, in sicer odraščene in stare; tako mi je včeraj opoludne, ko jim je dekla kuhano zelišče iz kotla nosila, po vrsti v svinjakih 9 starejih svinj počepalo, in sicer v prvih treh vse, uže leta 1852., pa zdaj je po izide nov obšírněji natis. P tiskana presicev } upamo pa y a bila kmalu v enem je ostala ena , v pa tudi enem ena ; to je bilo tako hitro VV«V«« ^«M J jv Vt*v/ UM ixv uni \Jf y VAC* UIV^U t VJ UJI C4 o KJ ULJ y ko je dekla svinjam nastiljala, so v prvem svinjaku a med tem časom Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja kuho pojedle Čisto in je začela omotica na-nje iti, in To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Bprv « I É: I • I k 7 . t «/ I ^ T 1 T^ 11 Ï -» 1 1 v \ • «1 ^ so dobile bele rilce, hitro smo jim sicer na ušesih in Iv pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen ' v inženir. na repu puščali, jih greli in drgnili, pa so nam kar v HAlrn n t"\ a n » 1 n TT n lr a «/-v 4 i>ii « „ ___:___:____ • v V1S- rokah poginile. Tako se je tudi z drugimi zgodilo, njev ali bled rivec postane, se začne opotekati in po (Dalje.) Množina • «v najviše vode. nJeJ je, ne pomaga nikoli nič, ne puščanje , ne rib an j e Prvi ktor aii gorkota, vse je zastonj, ker v pol ure je svinjče zdravo bilo in tudi mrtvo. ki so še zdrave bile, puščali in y Saj smo tudi tistim y , ki je merodajen pri vsakem izsuše-je množina najviše vode, ki se mora odpeljati kajti projektirane stavbe morajo biti tako nare- y jih ribali, pa uže med tem časom, ko smo jih greli in vanji d a 1 j e jene, da zamorejo vso vodo brez škode odpeljati. Žalibog y y ribali traj konjederec 9 težkih naložil in odpeljal, da jih je pritoki iz Krasa ne dajo zmeriti da ni mogoče zmeriti te množine vode, ker so zbolele in poginile. Tako jih je danes zju- so razmere na močvirji jako čudne in se podzemeljski ? trebalo bi večletnega bi merjenja in opazovanja pri Ljubljanici in Gruberjevem komaj par konj peljalo, bilo je gotovo 16 centov. Ker je na Kranjskem svinjereja zelo v navadi, bi kanalu, da bi se množina vode zamogla natanko dolo- bilo kaj treba, da bi se skoraj za živinorejo, toraj tudi čiti, ki jo odpeljeta ob času najviše vode ta dva glavna za svinjerejo, take knjige izdale, ki jih uže zdavnej recipijenta kanalu, da Sploh pa v našem slučaju tako merjenje ni neobhodno potrebno, kajti dosežen vspeh je potrdil v resnici mnenje, ki je bilo podlaga načrtu iz leta 1860. [akor se namreč vidi iz poročila veščakov stran kmetje želimo in pogrešam , toraj naj „Novice" to reč sprožijo in omenijo. spoštovanjem Gr. Konšek. Odgovor vrednistva. Koj po prejemu tega poročila naznanili smo po kmetijski družbi to c. k. deželni vladi 9, stala je najviša voda 1851 1. 2*213 m. nad ničlo pri tukaj s prošnjo, naj blagovoli odposiati tje živinozdrav- državnem ljubljanskem vodomeru , in ko so bila dovr- nika, da bolezen preišče ter nasvetuje, kako zabraniti šena iztrebilna dela, je bilo znižanje samo 4" == 0*105 in zdraviti to hudo morilko. — Upamo, da po tej poti metrov više, kakor je bilo preračunjeno v omenjenem tudi nam doide za vse živinorejce zanimiv poduk. Brez ozira na pričakovani strokovnjaški poduk nacrtu. uže da- Ker nimamo druzih zanesljivih podatkov sme se ^ * ^ <-» ^ j/iivwuv IMU4 W^t/i. wuu T AIJUOUI J^WUUIX \JLCh~ iAVi UiLUdUiV UA UtílU CJ C\ LL 01J L V IJL1 ^VUfttliU V y O JLLi O^ nes lahko omenjamo sploh, da je snažnost najboljše tedaj takrat preračunjena množina najviše vode z 12.000 kubičnih vzeti z veliko vljev, to je, 378 kubičnih metrov v sekundi erjetnostjo za podlago našemu načrtu Ako pa tudi to množino vode porabim in delom Na naslednj dalj ne bode znižanje Ljublj temu načrtu masa s časom gotovo pomnožila za podlag iz •• j ne smem pozabiti, da se bode ta vodna kolikor se dá sklepati razširjanje struge deialo nobenih težav deloma posekanih kraških reber dovolj prostora za take pad reke Ljublj Novi poprave ) ker iŽpodnebne moče ) ki 1000 je na gl padaj gledé j kakor se razvidi iz podolžnega profila dalj dá se pogozdovanj želna vlada .dalo i 2 močvirju; nadalje moramo pomisliti, ber je vim zneje se zmanjša pred združenjem Ljublj pri ki ajbolj ga namerava volj ka c. kr. de ucijoviLu kanalom na I : 2UUU in Ljub projektiranem počeznem profilu zamogl 2000 ; po z Gru in vsi eneržiji ne bode prilog Ljublj bode t izpeljati v primerno kratkem času in da načrt pri vseh okoliščinah privesti do stalnih D ras di kar pri se iz tako mora ta P da bode gospodarstveni način, ki se bode nastopil na podlagi načrta, dognan in ne več dvomljiv. Zato sem se pogovoril z gosp. c. kr. višim stavbe- metrov vode. Širokost 27-8 metrov, potem do profila 56 odpeljati 212.207 kubičnih dna znaša do pod Sent-Jakobskega mosta mm svetovalcem Indro in dela tako projektiral ) da z njegovim pritrjevanjem vsa množina naj bila podlaga projektu iz vode 25% veča, tudi tedaj zadostovala kakor ona y I860 ki če je 19*3 metro projektir zmanjša, » na 17*7 i h krajih y 27-8 metrov er je metrov, in slednjič pri pomnoženem padu obrežno podzidje ko se pad zopet dalo Pod tem, kakor menim jem > —---7 —-^"iwuiui j jJiaviu izvršena so vsa dela v Ljublj pravim in skrbnim pogo Kakor se razvidi iz načrtovih pripomočkov bode iztrebljenje mnogo dela. Tako se bode moril, ua pr. dno struge pri jezu v Udmatu za celih 3.20 metrov jevem kanalu za sledeče množine najviše vode m v Gruber ponižati 12.000 kub vljev poprejšnje množine najviše vode 25%, za katere se bode skoraj gotovo 378 kub. metr premerila bočenj Sledeča daljina do Fužinskeg jeza se je tudi vsa y in vendar tu nisem predlagal popolneg eguli ' ~ struge poglo tako da bi zamogla od pomnožila.......94 99 99 peljati večo množino (po 470 kub. metr.) najviše da sesdanji profil reke Ljublj Skupaj Menil sem namreč, ^ 3CU<*uji proni za prva desetletja, morebiti za 30 let de ali počez.............. Znižanje struge Ljubljan Sedaj je nastalo važno vprašanje, 472 kub. metr s tuj edanj naj > vodi 378 kub. metr popolnem zado- da bode tedaj >> 99 morebiti še le o tistem času treba strugo razširiti Sedaj zastaja voda vsled kamenja v Ljubi) sme struga znižati z ozirom obzidanih breg reke Ljublj kako globoko se posebne lokalne razmere v mestu Ljubljani? na znižano naj a ta vzpor nabranega prodovj IQ bi ne imel nobenega O vodo na močvirji, kakor ka tem obziru zamoremo se edino le na ono dalj ozirati, ki leži med Sent Jakobskim in ekaj čez Fran čiškanski most, ker tu se nahajajo najoži profili Ljub lj in deloma so tudi bregovi obzidani z obrežnim vpl žejo Ko to dalj novih profilov reke,' ki se bodo vsled spre me nje aih mer tudi spremenili. in sicer gospodarstvene razmere so plosni podolžni profili Ljublj tedaj potreba nastala, v prihodnjih časih tudi se to zgoditi na podlagi gulirati, moralo raz- podzidjem in s hišami Naj profil j pn št, 56 (hektom. 249 + 99) drug napeljale, predlagati uže sedaj , da bi" se iztrebila struga Ljublj me zkopala in njem je leva brežina zavarovana s taloudnim tlakom desna pa ima obrežno podzidje. Ker mestni zastop namerava na tej daljini in 9 lj Ako namreč primerjamo podolžne profile reke Ljub in Gruberjevega kanala, tedaj vidimo da se dečih profilih brego na te okolišči obzidati, moralo se mogl in tudi na to ozirati sle je uže zdaj 279.4 da bi da se bodo za- znizanji strug prihodnje obrežne strmine tudi pri nameravanem ^7°nraÎl0 dno Gruberjevemu kanalu spraviti na kvoto naredil potreben pad za odpeljavo vodne po prejšnjem popisovanji temu pa leži na tem kraji na množine, ki bi pripadala za Po stvo bregov položiti s tlakom kanalu kvoti 279.8 Novo dno Ljublj tedaj za 0*4 metra više. tacem premišljevanji se kaže, da se sme struga i icuttj a» \j<± ineira vise. Sedaj nastane vprašanje, kako bode ponižati se za 1.37 metra. Razum vsa ta dela zeló varno izvrševati; projekt _ trgani pad na izvršitev del se pa, da se morajo obeh recipijentov , in kako plival ta pre 9 podzidje se lahko takrat zniževala. Zato bi pa bilo dobro glavnega mesta Ljubljane jel..... podzidj bi postavlja, ko se bode struga pnpravnejse in najceneje dovršiti (Dalje prihodnjič.) ki se tičejo pogloboč se ta dela zamogl naj 9 ko bi slavni mestni bor sklenil potrebne reči za stavljenj te razmere koj pretresavati tega obrežneg Hradeckijevemu mostu doválo, ker ležé tako sklepati vim dnom reke Ljublj njegovi temelj to znižanje pač ne ško globoko, da kolikor se to dá stali še vedno pod no Vrhu tega se ba bre gova zavarovala s tlakovi pri strmini 2:3, tako, da ta most gotovo ne trpel nobene škode predenici. Svojim bralcem podamo sledeči, nem zboru kranjskem brez bistveneg tiranji pred Zakon. t post v letošnjem dežel-ugovora sprejeti velj za Gledé Frančiskanskeg njegovi temeiji globokeji kakor novo da so struge je predlag mosta moram tu ojvodino kranjsko o zatiranji predenice 9 kar se razvidi iz profila št 74 kopavanj 9 strugo zavarovati ; da j omeniti znižano dno nadalje, da druzega plevéla Po nasvetu deželnega zbora Moj se ognemo pod sk ukazujem takó >j vođine Kranj Na rati edanje lesene mostove se pač ne moremo ozi- §. 1 uže tako Deloma se bodo morali v teku prihodnjih let popraviti, deloma jih bode Ljublj cuscuta Prédenico, tudi hudičevi lasje itd. imenovano domestila s stalnimi mostovi pač na- morajo po vsakovrstnih j i vah kakor tudi po travnikih, pašnikih, poljskih mejah, cestnih obronkih zelezničnih nasipih in po druzih zemljiščih zatreti po 331 Bestniki, oziroma uživalci ali vsaj predno začne cveteti. najemniki teh zemljišč, ko imata dolžnost na žup vsak opážen prestopek tega za > tičnemu oblastvu naznaniti m aRo tega samega krivda zadeva > poli Ako se na kakem zemljišči prédenica najde uže y cvetoča, tedaj mora župan ukazati, da se prédenica kakor predpisuje §. 1., brez odloga uniči na stroške zamudnih posestnikov, oziroma uživalcev ali najemnikov. 10. Tega zakona izvršitev je naročena poljedelskemu ministru in ministru notranjih stvari. Deželni predsed ima blast, zaslišavši izvedence s pritrjenjem deželnega odbora, po ukaznem potu odré- 1. imenovani plevél Naša živinoreja diti da se tudi drugačen kakor v primerno zatira ko tak plevél po razplodilni zmož nosti svojega semena užitnim rastlinam škodljiv in ako Post od se v kakem kraji takó razširj delovanju obče nevaren. j da zemljiškemu ob vladi nalaga dolžnost (Dalje.) februari] a 1880 y št. 35 v Pod zadnjim pogojem more deželni predsednik enak ukaz izdati tudi o takih rastlinah, na katerih se da bi bile užitne rastline ne trge izdati t gi trg pripravn y nalog y za posebno pomenljive živinske in vlada je pri tem mislila, v sredstvih da po katerih se živina za ---j-,- . „iaaicnu ou Z.iviua po moči privabi na dunajski trg, da se linam škodljive gl plod užitnim rast tukaj namesti ona zdaj odpadla zarejajo §. 4. jala la iz vnanjih dežel ; po tej poti pa misli "tuc ako mesovživajočemu dunajskemu občinstvu ki je prej doha po tej poti pa misli tudi vstrezati živino rejcem Deželni predsednik mora po dogovoru z deželnim odborom izdati potrebno poučilo v izvršitev v eventualno na podstavi zatiranja. in Skrb za živinorejce ima obstajati v tem, da se po preke, katere so do zdaj vse ukazanega uničevanja in trznem redu odstranij državale živinorejce, svojo živino v obilnem številu pošiljati na dunajski trg Dunajski mestni zbor skrbel prostore na Prestopke določil izdanih ukazov mora županstvo po kakor tudi na podstavi vec v resnici izgledni kem trgu y ki niso 58 občinskeg ne zadostuje ne y sproti pa res prav obili pripravni, za da tem na trgu reda na zagrešiteljih kaznovati z globo 1 do 10 gold katera se plačuje občinski blag oskrbe, ali v slučaji plačilne 48 ur. nom y y na korist ubožne ki meso kupujejo vnanjim živinorejcem in ne Dunajč — —- «.^^wj^j^r, ampak je , 1s.aK.0r se luai via- porocilo prav odločno izrazuje, „samo plodonosno kakor se tudi vla- P°lj nezmoznosti z zaporom od bička za posamezne y ki y yy 81 tam iščejo trgovskeg do Obsodbo v kazen je stranki ali pismeno s tem, da ali pa se jej obsodba vroči proti potrdilu o prejemu ustno v občinski pisarni v navzočnosti dveh prič na znanje dati. H X * roka Mešetarstvo y ki tu nastalo y tako, da ne more ne , ima na trgu vse v enako pa tudi ne mesar prosto kupovati prosto prodajati daj m , ceno pri pro pet pri nakupovanji po mesarjih samovolj zadnjem slučaji morata priči razglasilo dan na kazenski obsodbi potrditi. in njega in brezozirno gledé druzih delajo zdaj tam neomejeno gospodujoči mešetarj ali srednik recimo: prekup Ti po y med seboj vsi združeni, ponujajo za živino na Zop dnéh kazensko obsodbo gre pritožba, katero je v glasilu kazenske obsodbe vlo- trg prignano poljubno ceno in s tem tarejo prod boječe se stroškov dolzega čakanj po izvršenem žiti pri županu, na politično oblastvo rejo kupe s pitano živino ta Zop dve enaki razsodbi ni nobene pritožbe več. t - O ----J ^AVMUV «4T IUU } ta - jih enako s plačilom , še bolj pa imajo v rokah mesarje, posebno manj premožne, vklenjene v vezi dolgov, veče in premožne mesarje pa previdno sprejemajo v svojo družbo ter si ž njimi delé kupčijske dobičke. r J 1. in 2. predpisana določila tega zakona, To so na kratko za razmere dunajskeg bčinstvo preneugodne sedanj kakor tudi kazen, s katero nskeg trga mudne posestnike po ——~ r——— > živalce ali najemnike, mora župan vsako leto dvakrat, in sicer v začetku mesecev maja in ob8toJe6.° »B1*gaj kaznovati zamora župan Odstraniti jih, namerava vlada v novem tržnem redu popolnem odpraviti te posrednike, vpeljati pa z avgusta oklicati mestni trg", poleg te du n aj s k m i n P pa se samostojne, urad ki in o na- t Politično oblastvo je dolžno paziti na to, da občine njegovega okraja tega zakona določila na tanko izpol-nujejo. Blagajnica ustanovlj kupcem v korist kot ed gent ko prodajalcem in plačevalka za vsa plačila na trgu, katera pa ravno zato, ker plačujejo vse Ako župani tega zakona izvršitev občine kot puščajo ali ako , more shajati svoje posredovanj ona z najmanjšo provizijo ali nagrado za po emljiške posestuice, uživalke ali najemnice naloženih jim dolžnosti ne Načrt tržnega reda pa skrbi s celo vrsto naredeb in eventualno za to y da blagajnični prid ne pride v nasprotj izvršujejo, tedaj mora politično oblastvo na stroške do tičnih občin potrebno pomoč odréditi. stom prodajalčevim s kori ta namen a) blagajnica ne sme na živinskem trgu prav nič nim delom §. 9. žendarmerija, kakor tudi v varstvo posamez- zemljiškega obdelovanja odločeno nadzorno sar kupit - — ---r " - ---- ' O J * »v/1au, «mi zuji»ju pus ojstro nadzorovati uradni organi, razun tega ima ravno blagajnica po pogodbi dolžnost, za to kar imajo posebno skrbeti da se trgoma m zadosti živine dunajski trg pripeij P ? 332 klatijo listji, , podnevi pa kaj radi skrivajo se v odpadlem za lubjem starih štorov, pod kladami in drugo ! ima blagajnica dolžnost, sprejemati brez izjeme vse za prodajo na trgu namenjeno blago ter dobiva svoj zaslužek iz kupnine, tako, da je bla- šaro; no o meglenem, še gotovejše pa o deževnem blaga prihaja na trg; vremenu priplazijo se pa tudi o belem dnevu na površje najpomenljivejše pa je to, da blagajnica nima ter plezajo celó po drevji iskaje si tečne hrane. Nena- nikakoršnega vpliva na prodajo tržnega sitljivi požeruhi so nekateri izmed njih, ki mladim rast gajnici na korist, čim več blaga, ker prodaja je izključno v rokah linam hudo prizadevajo. Omenjam samo poljskega sh- od blagajnice neodvisnih zapriseženih agentov. narja (Limax agrestis), kateri na vrtih, ako se je ondi Razun tega ima blagajnica kot prodajalka dolžnost, ukojnačil in preobilno namnožil, strašansko razdeluje mnogo škode napravi ia t enako skrbeti za prodajo živine, kakor tudi za to, da mlade sadike po gredicah in se ona sprejema, spravlja, krmi in da dobi vso postrežbo, pri nemarnih ter preveč brljavih kuharicah cestokrat celó v salati na mizo pride. nebodigatreba zato ima pa blagajnica tudi vso odgovornost , da se ži- kaki mali vina po naročilu lastnikovem in po postavi speča, in No, dober tek in na zdravje! blagajnica je odgovorna celó za dejanje agentov v smisiu tržnega reda, za kolikor namreč niso agenti sami odgo- Dokaj podobne bibam so živalice „Daudebardia" vorni, ki stva vložiti. (Helicophanta olim) z imenom; a vidno razločijo se od morajo ravno y ta namen vsak 5000 gld. var- njih uže po premajhni 3—4™^ dolgi in 27njni široki jako potlačeni polževinci, katero, Bog vé zakaj, blizo konca Na dalje prodaja blagajnica vso došlo živino v last- svojega repka nosijo. Zato delajo svojo y družbico, line- nem imenu za račun stranke; konečao je blagajnica ve zana, vse stroške za prodajalca založiti in kupnino novano » Testacellidae". Iz te male družbice poznali odbitih stroških brez ozira na to > ali je sama po prejela smo doslej na Kranjskem samo eno pasmo, in sicer „Daudebardia rufa", živečo na Kumu in v okolici Van- covca pri Železnikih ; nedavno dobil sem eno tudi ob bi pa prodajalec navzoč ne bil, mu vsaj v prvih 24 potu na Vižensko planino; a letos staknil sem v Suha-urah po prodaji denar odposlati. plačilo ali ne, prodajalcu še tisti tržni dan izplačati; ako (Dalje prihodnjič.) ftatoroznanske stvari. dolnikovi dolini in v enem jarku šenturške gore še drugo pasmo s priimkom „Dand. Langii". Grde roparice so, kojim ne d šé zelišča, marveč zahtevajo le meseno hrano za svoj gobček ; zato prav tihotapsko napadajo nekatere , na pr. druge ž njimi skupno bivajoče male polžke Suhadolnikova dolina v naziru polžev. Vitrine in Hyaline, jih davijo in žro. Za bivališče ugajajo jim temna, vlažna, celó mokra mesta, kjer se skrivajo poleti v mahu, pod trohijenim na tleh ležečim le- )) dolini prijetni je ljubi moj dom" sme s pes- som ; o veliki suši in vročini nikovimi besedami radostno popevati oča Suhadolnik. riJeJ° se In zaisto! Da-si je velika kokriška dolina uže v obče jako romantična in v naziru rastlinstva pravi botanični celó , ki jim je nestrpljiva, za v ze vendar izmed vseh njenih prostranskih dolin in jarkov ne poznam lepše, prijetnejše in vabljivše od Su-hadolnikove. Znožje treh orjaških, v sinje nebo kipe ljo in navadno le jesen in še takrat v deževnem vremenu prilezejo na beli dan. Iz velike družine „Helicid" nahajajo se tu iz po-družbe „Vitrinin" vse tri kot v naši domovini bivajoče doslej nam znane pasme, in te so: „Vitrina peilucida" ,diaphana u in 7 elongata". Tudi te živalice so meso- 7 7 77 čih velikanov, namreč Kočne, Grintovca in Grebena, jedke in nekatere med njimi jako zlobne roparice. Tako m m * 1 i • i • i • t i • i m m« /\m -i rv \/ « ^mi v^ a /*i i n v\ V\ v\ r% C C Kv m n r? rv r\n/\ 1 r% 17 Ir a n I V objema to prostorno dolino } ki se na levi obali reke na primer, je „Vitrina diaphana" prava besoglavka ali Kokre na široko odprta polagoma vzdiguje in debelo uro peš-hoje tja gori do sivega Grintovca enakomerno steguje. Visoko gori, rekel bi, prav v središči doline, stoji na nekoliko vegasti planoti lepo poslopje Suhadol-nikovo, obkroženo s plodnimi njivami, zelenimi travniki, ki so opasani z gostimi, košČatimi gozdovi, po kojih lahkonožne srne skačejo. Ta dolina pa ni samo lepa, marveč zarad raznovrstnih, v nji nahajajočih se prirodoslovnih stvari tudi znamenita in meni posebno priljubljena; zato jo pa tudi leto za letom najmanje po tri- do štirikrat veselega srca obiskujem. Nečem pa ta pot naštevati mnogovrstnih krasnih cvetlic, koje o poletnem času lepotičijo ondašnje travnike in strma rebra zgoraj imenovanih velikanov tudi molčim o raznih žužkih, potikajočih se po cvetlicah, po grmovji in po drugih skrivališčih, ampak pri- kanibalka, ki zalezuje ne le „Hyalin" in druzega pol ževega drobiža, temveč zgrabi in mori se tudi med seboj na v studno žrenje. Potikajo se te živalice navadno vlažnih mestih. Za mraz in zimo se ne zmenijo veliko; bolj nadležna jim je vročina in suša. Živé samo eno leto. Iz druge podružbe „Helicid", namreč „Hyalinin" lahko dobiš „Zonites verticillus"; tens potem 77 u 1 ,,crystallina" in „diaphana". Hyalina ni 77 77 7 Izmed mnogobrojne tretje podružbe „Helicid", rekše pasem nabereš; in te so: "; „Acanthinula aculeata"; Trigonostoma obvoluta", „holose- Helicin" pa lepo kopico Patula solaria" in „rupestris ,Vallonia pulchella" ncea a 5 77 (t . 5 in „personata nata", „rutilans" „ termedia", „Ziegleri" donta pomatia". „íncar- ; „Fruticuia leucozona", in ..plebeja"; „Campylea zonata", „in- • „Tachea nemoralis" in „Helico- 5 občiti hočem le mnogobrojno število polževih pasem ali špecij, katere sem doslej ondi našel, izmed kojih je ena za našo domačo polževo favno nova. Enako bogata je ta dolina na „Pupinah" ki Je če- trta podružba „Helicid". Iz skupka „Napaeus" lah&o pobereš „Napeus montanu3:< iu „obscurus"; iz skupka Naj začuem pri bibah, *) ki so polži brez kakove polževine ali hišice. Od teh se dobé: „Arion subfuscus" in ,, Ar. hortensis ' ; potem „Limax cinereo-niger", „uni- 7 ,Cochlicopa' i pa 77 Cochlicopa lubrica". Od pravih bu- ti color u 7 >7 agrestis a in „arborum". barčkov pa dobiš na skalovji „Pupa avenacea in pod kleščevjem „Pupa pagodula mahu „Pupa muscorum u Î V listji in 7 ,truncatella"; 7 a Vse te in tudi druge v to družbo spadajoče polže prištevamo ponočnjakom, ker navadno se le ponoči okoli Posebno zanimive so pa še nekatere ondi živeče # Mar- Tako v Kranjski gori imenujejo te živalice , kar se pessa" tičé mirno ali pa prav leno lezejo po porobkih, kladah, po drevesnih deblih in po kamenji, obraščenem „Clausilije", s katerimi, ako pravi čas zadeneš škatljic lahko napolniš. Poiščimo jih! Iz skupka lahko posname iz sledeče uganjke : „Biba leze, biba (roge) ima, kozel ni, tovor nese, osel ni; kaj je to? govor: „polž, to je polž brez polževine ali hišice". roje Od- z mahom , „Clausilia commutata var. granatina 7 77 Cl. fimbriata" in „Cl. commutata". Zadnja ta „Clausilia" 333 vnela jo med dr. Bôttger om in Clessinom prasko. Prvi spoznava tega svalčkarja za pravo peresno važno početj silesiaca" in tudi Ciessin bil spočetka teh misel 7 Ci kajti sklep pisal mi je pred dvema mesecema, da le na naših kam niških planinah nahaj pa dr Bôttger j se prava CL siiesiaca u. 1 a ačevaje ravno nasprotno daj podbudna navada," ki ko so zborovala zgoraj tudi letos ni. V jutro s službo božj Ta res smo i m lep m pazili vsako leto v dan dne društva f ptembra ob opustil f se uri so - _ „ 4 trdi namreč : da ta naša „Clausilia" nagiba se bolj h „Clau slovesno vabili zvonovi Št. Jakobske cerkve ude vseh y treh društev k sv. maši, katero silii laminata P imenu Po svoj zunanj obliki prost dr Ant J Pevstvo Št se opravljal mil. gosp. Jakobskega kora bolj pa po notranji sestavi ploščic kaže se meni za ,,C1 iva bo ko skazalo se je to jutro kot jako izurjeno in izšolano commutata var." Prav radovede nečno obveljala umetna roka izmikavala se y čig kar je vse zeló povzdigovalo službo božj gljam plemenite glasove y y Iz Po tem malem ovinku ozrimo se zdaj še po drugih. se dobé po gladkih deblih košatih skupka ,,Delima hib (Fagus sylvestris) „Clausilia ornata", na tleh v listj in pod drugo šaro pa iz skupka „Fu^ulus" prelep učitelj ob Po konč proti čitaln uri zborovati pobožnosti napotili so se zb napovedani y y je melo po dnevnem redu Vdovsko . učiteljsko društvo Clausilii varians var. diaphanau in brez vsega rav8a in kavsa družbeno'živé. Bivališče zadnje pasme bilo je nam prej znano samo na Kumu mil jelo se je to tudi zvrševati. Prvosednik gosp prošt dr Ant J pozdravi z Cl. interrupta'", prijazno besedo v imenu odbora navzoče vadno in okoli Predaslja v kamniški Bis drugem mestu se brati katero kj meni ? toda zakliče jim ,,dobro došli!" vem snidenju. Potem naznani ) no redkokrat posrečilo na tem brila z odlokom dne y gg ter izreče veselj da učitelj y o dra slavna vlada odo zdaj pa poznamo uže tretj , po mesto marca t. 1. predrugačenje neka brez posebnega truda lahko dob i in sicer v lozici na levi strani stezice tovec. y terih paragrafov društvenih pravil, in da od tega dneva naprej bodo dobivale učiteljske vdove letne podpore po očeta da 100 gld., sirote po 25 gld., popolne sirote po kateri hodijo na Grin- in matere) pa po 50 gold. Ob enem izreče upan Ravno tam dobiš na štoréh in dru Pyrostomae yy „badia , t G ventricosa gje I l - ~ o------^ ^ vvw U^MUJ^^ Ul se bo vkljub povikšanim podporam z obrestmi shajalo iz skupka Potem omeni društveneg iz skupka ,,Trigonostoma y ( plicatula in liko se pa y Cl Berg a to leto na premoženja; naznani, za ko 5 vendar to le redkokrat Enako redke so iz skupka „Iphigenia": „Claus. dubia" in ..nigricans"; prva na deblih dreves, druga pa društvu tudi ponuđene srečke kupilo obligacij y da bile tovih vzroko ni hotel kupiti katerih pa odbor iz go Dalj opomni da J« g. Ivanetiča na kaki trohneli kladi pod njo Ne redek je „Pomatias septemspiralis" (Cyclostoma zakliče društvo zgubilo to leto po smrti dva uda in Kuslana), povabi nazoče, naj v znak sožaljenja vsta nejo, kar se je zdajci zgodilo, gosp. predsednik pa jima maculatum olim) Plazi lovj z mahom obraščenem se najrajše po kamenj ka yy Blagi spomin v teku leta društvu pristop Po8iednjič naznani še več udo y da na novo. e dveh polžkov, na katera bi b Gosp tajnik in blagajnik Močnik potem poroča naj omenim in ta sta ,,Carychium minimum skoro pozabil, p0 tiskanem računu o dohodkih in stroških društva um" in ..By- Aafl nH 31 - ívxrcrnufu 183! 1 1 QQO T thinella Lacheineri* Prvi se ihaja drug v obilnem številu pa v mali rojci, čas od 31. avgusta 1881 za do na vlažnih krajih pod listjem tekoči skozi zelene travnike blizo Suhadolnikovesa do i • O I: slopj lep števila stavilo gi ptembra 1882 Jako Tu posnamemo 40.350 gold.; v hraniln to poročilo nazočim pred oči. točke. Obligacij ima društvo za Ce zdaj še enkrat povzamemo in dobro presodimo vse to povedano, moramo pripoznati, da Suhadolnikova dolina je prebogata na raznovrstnih polžkih , med katerimi zapazimo nekaj prav zanimivih pasem. In kedó vé, ali ne tiči tu in tam še kaka druga pasem teh gold kr ^v/iii. X ai. j nekaj ^jluo nekaj pa razpsojenega na . še posebej naloženega (168 gold. 65 kr.) je v goto 1041 šljive roke Vse y premo ženje znese 41.909 gold. 66 kr. (Cast takemu znesku!) Podpore je dobilo v preteklem letu 10 vdov in 21 sirot mičnih živalic skrita v kakem kotičku? Zato kler me bodo moj noge pa, lahko nosile, ne bom do zane vsega skupaj 1170 gold. 78 kr posebej izvanredni dar 50 gold govornik, da je letos več udov na novo pristopilo gosp. učitelj Dalj y se maril, vsako leto prid no obiskovati to znamenito dolino nekateri dosedanji ud j Samo to še prisrčno želim, naj bi izmed mladine tudi kateri vneli se za ta ali delek poduka po kaki drug adepolne dva gospoda prosita posojila letnine še niso vplačali gosp. da da ki se ima od do3tnega poroštva prosi celó pokoj pa, ker ni za- y prirodoslovja ter v tem naziru ne more vslišano biti ne more želja spolniti; en gosp ud kar pa gledé na društvena pra prav marljivo preiskovali našo lepo, na prirodoslovnih stvaréh prebogato domovino. Konečno pa izrekam najtopl uda Poslednjič naznani še, da dva tovarišu, kokriškemu gosp. duhovnu, ki me tako prijazno in gostoljubno sprejme. zahvalo blagemu vsaki pot pore čela ki sta v resnično velikih stiskah, prosita pod Po debati, ki se y in katere so se vdeležili zlasti vsled teh dveh prošinj A J predsednik y Robič G o v e k (A.) pa 50 gold Praprotnik Andrej, Stanonik in y se prizna prvemu (Z.) 80 gold y drugemu Šolske stvari Zdaj poprime besedo gosp. Borštnik, prebere 38. društvenih pravil, in predlaga, ker g03p. blagajnik in tajnik Močnik uže toliko let oboji posel tako na- Zborovanje društev: tancno in vestno mu v, zraven pa brezplačno opravlja, naj bor za njegov trud v oziru na to, ker uže dalj naj i? Narodna šola u y yy Vdovsko učiteljsko društvo" in časa boleha, prizna nagrade 50 s;old Vrli Slovensko učiteljsko društvo" L blag duša je v Ljubljani dne 4. in 5. septembra tega leta. (Dalje.) Kakor starodavna, tako tudi hvalevredna navada „Nazoci smo predlag gosp grade 100 gold gosp Ar k kaj stori Močnik? On pravi, da vkljub boleh nosti ni v prevelikih potrebah, da se zahvali za pleme nito voljo in ponudbo društvenikov p rej m Toda grad n e Borštnik mu določno pravi pri našem slovenskem narodu, da on vsako bolj gosp oglasno izrekli grado, in m jo sprejeti!" (Kaj tacega se pa res ne čuje vsaki dan y 334 je pa častni čin za obe strani, za gosp. Močnika in za društvo.) S tem so bile obravnave končane. Predlogu gosp. Stanonika, naj bi ostal tudi še zanaprej dosedanji odbor, osobito pa društvu na čelu mil. gospod prošt dr. Ant. J arc, so vsi nazoči enoglasno pritrdili, in tako ostanejo tudi še za naprej : prvosednik mil. gosp. prošt dr. Ant. Jare, blagajnik in tajnik g Močnik, odborniki pa gg. Borštnik, Čenčič, Govekar, Kuhar, Praprotni k Andrej , Praprotnik Franc in Tomšič. Za pregledovalce računov so bili voljeni gg. Steg-nar, Belar in Ž u m e r. S tem je bilo zborovanje „Vdovskega učiteljskega društva * sklenjeno. (Dal. prih.) Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Sedma seja 26. sept. (Dalje.) Med nemškutarji se oglasi Gariboldi ki se izdá za načelnika „Schulvereina" in se silno jezi nad Klunovo interpelacijo. Pri tem zaide pa tudi na stransko pot in pravi, da župnik v Beli peči (Weissenfels) poslovenuje nemško faro, ker bere evangelij slovenski, pa še tudi v pridigi cele odstavke slovenski pripoveduje. Narodni poslanci in poslušalci se mu po8mehujejo, da mora v govoru prenehati. Za njim se oglasi poslanec gosp. Klun tako: „Najprej moram vprašati, je li nemški „Schulverein" hišo za šolo v Grčaricah občini res tudi izročil v last? Ker poročalo se mi je prav iz zanesljivega vira, da hiša, ki jo je g. Stampfel podaril „Schulvereinu", ne pa tamošnji občini, ostane „Schulvereinova" lastnina. Sicer pa moram omeniti, da tudi v Grčaricah živé posamezni Slovenci, ki so se tam naselili, pa ne hodi nam na misel, da bi zarad njih v Grčaricah zahtevali slovensko šolo. Taki posamezni naseljenci se naposled povsod oklenejo večine, in v Grčaricah se bodo poněmčili, kakor se posamezni Kočevarji med Slovenci poslovenijo. To je splošno naravno pravilo, ki se ne dá ovreči. Naj pri tej priliki še nekoliko odgovorim gospodu predgo-vorniku. Vitez Gariboldi je tožil, da se bere v Weiasenfelsu tudi evangelij slovenski in vendar je zadnje ljudsko šte-viljenje dokazalo, da v tej fari živi tudi precejšnje število Slovencev. Vitez Gariboldi je vprašal: kaj bi se zgodilo, ko bi se kaj tacega zgodilo kje na Slovenskem ? Kaj bi se reklo, ko bi se v kaki slovenski župi pridi-govalo nemški ? Povedati hočem, kar sem sam skusil, da se je v istini zgodilo. Vas Grcarice uže mnogo let nima duhovnika, in nemški prebivalci večidel hodijo v cerkev sosedne, popolnem slovenske fare. In kaj je storil tamošnji duhovnik? Rekel je nekega praznika s prižnice: „Vi slišite vsako nedeljo besedo božjo oznanjati v svojem jeziku, hodijo pa v cerkev tudi sosedje, ki sicer mirno poslušajo, pa nič ne umejo. Ne boste toraj zamerili, ako bom danes tudi njim pridjgoval nemški, da tudi oni razumejo!" (Klici: Čujte! Čujte!) In nobeden slovenskih ljudi se ni pritožil in mirno so obsedeli na svojih prostorih, dasiravno od pridige niso razumeli besedice. (Klici: Čujte! Čujte!) Mi Slovenci nismo tako nestrpljivi, kakor vi Nemci in prav iz srca tudi drugim privoščimo, kar sami za se zahtevamo. Gosp. Gariboldi je tudi oporekal, da bi imel nemški „Schulverein" veleizdajske težnje. Toda poglejmo, gospoda, kaj „Schulverein" sam o tem pravi. V poročiln, ki ga je društvo 18. maja t. 1. podalo svojim udom, nahajajo se med drugim ti le odstavki, ki naj mi jih g. predsednik dovoli brati. (Govornik prebere potem dotične stavke, iz katerih je razvidno, da je „Schulverein" v zvezi z društvom v Berolinu in da v porazumljenji med seboj delata.) Vprašam vas, gospoda, kak ropot bi bil, ko bi katero slovensko ali slovansko društvo bilo v zvezi z enakim društvom v Rusiji, Srbiji itd., koliko bi bilo krika in upitja o veleizdajstvu in kako bi se od strani nemškega časopisja in njega privržencev na to delovalo, da se tako društvo kar hitro zatre ! V Lvovu se je proti Rusinom pred kratkim vršila velika pravda. A kaj je vse delovanje Rusinov, katerega pa niso niti priznali proti delovanju nemškega „Schulvereina", ki v svojem poročilu vse to svojo delovanje javno pri-poznava! Sploh pa tudi nemški „Schulverein" ni tako radodaren, kakor se trdi od nasprotne nemške strani. Ker čuje se, da je denarje, ki jih je dal za šolo na Smuku, vknjižil na tamošnje šolsko poslopje, denarje za šolo v Topli rebri pa na občinsko posestvo. Ka-košno dobroto je toraj skazal našemu šolstvu? Naj še gosp. poročevalcu povem, da Stampfl v Pragi denarjev za maverlsko šolo ni dal občini, ampak „Schulvereinu", ki ž njimi gospodari, in jih bode obrnil po svoje, ako se njegova šola tam ne osnuje. Sicer pa še enkrat vprašam , ste šoli v Grčaricah in Ovčaku prepisani na dotični šolski občini?" Vladni zastopnik Hočevar odgovarja na stavljeno vprašanje in pripoveduje, kako ste se osnovali šoli v Grčaricah in v Ovčjaku, kjer zarad revščine tamošnjih prebivalcev prej ni bilo mogoče šole napraviti, dokler nista „Schulverein" in Stampfel darovala poslopij. Stampfel je razun tega podaril za šolo tudi zemljišče. Poslopij ste za šolstvo uže odmenjeni, kedar se pa to zgodi, noben drug nima več gospodovati z njimi. (Gosp. vladni svetovalec in menda tudi deželni šolski svèt takrat še ni vedel, da je dotična hiša v Grčaricah med tem pogorela, in da Stampfel ni podaril zemljišča, ampak samo poslopje.) Apfaltrern nasvetuje konec obravnave, ki se tudi sprejme. Vendar pa še pridejo k besedi vsi govorniki, kar se jih je prej oglasilo. Robič: „Na trditev poslanca gosp. pl. Gariboldija, da so prebivalci občine Weissenfels čisto nemški, odgovarjam ob kratkem, da to ni res, ampak iz svojega 141etnega službovanja na Kranjski gori pri grajščini Weissenfels mi je znano , da je trg Weissenfels in vas Ne88eltal nemški, vasi Zagrad in Ahlete ste pa slovenski , in tudi v trgu Weissenfels je nekoliko Slovencev. V prejšnjih letih bralo se je evangelije in se je tudi pridigovalo v cerkvi slovenski vsako četrto nedeljo, če toraj sedanji duhoven ondi bere evangelij ka-terikrat slovenski, popravlja s tem nekoliko le to, kar je morebiti ta ali uni sprednik zanemaril. To sem hotel omeniti v pojasnilo, da se o sedanjem duhovnu sploh krivo ne sodi !" (Dal. prih.) Iz Gorico 15. okt. (Izv. dopis.) Na Kranjskem lože dihate, odkar se je Vaš deželni zbor zaključil; vsaj se opirate na opravičene razloge, da je nemškutarski stranki odzvonilo , in da mora z novimi volitvami boljša doba nastopiti. Tudi pri nas je dež. zastopu z letošnjo sesijo šestletni obrok potekel, v katerem se sicer ni kazala kaka posebna sreča nam Slovencem, al vendar strastnih napadov od nasprotne stranke nismo doživeli, in sklepov ni bilo takih, kateri bi nam bili prehude rane zasekali ■ 335 v život narodov. Gospodje zastopniki se niso trudili, da bi bih ravno prešlo dobo označili s posebnimi dejanii Oil na A rn rt __A.* O __ 1 1 • • m« ^ J ali ceió kakimi prevrati. Sukali obsegu dosedanjih postav in pravic hrepeneli po načelnih spremembah na katero stran. Napredovali posebno mudili so se bolj v , &ot pa da bi bili bodi brali koga # za deželni zbor t a ci j vam hoče tržaška vlada svetovati Poprasajte se, in kmalu izveste. __1 ■ M 9 s prikrito agi Govorili smo plo tega, kar nismo v tej ste obe stranki skupno zahtevali y namreč narodnega podučevanj v dobi ..izvali, nisti dosegli, ednjih šolah. Videlo .----#---- ~ —~ j ck u 11 čt \j umejo oni, ki metamorfoze opazujejo ali na Goriškem nas dob in še enkrat pozor Pozor, pozor, še se pa je kljubu mirnemu sodelovanju zlasti letos, da se Slovencem ni zanašati na laško stranko, kedar bi šlo za napredek v oblikah parlamentarnega življenja: nasve- niso Logatec 15. okt veku videčemu difteritis Žalosti 9 kako neu8milj topi se srcé f> mori pogubonosna tovane privoščili državni 2 premembe v volilni pravici Lahi deželi tako smo doživeli bor z razširjeno volilno umrlo jih j v župniji naši deco. Od novega leta do sedaj ? ni skoro dné poseb da sme narod voliti v pravico, o tem, ko so Zgornji Logaški bodi mrličev, čestokrat da ne pa davi jih najnovejše bilo bodi f Spodnj nam isto ravno Lahi s pomočjo vpliva tržaške vlade kar tati 8memo umrši deci iz ene in iste hiš dvoj ali Res v mrtvašnici troje da česti v se naravnost odtegnili. Pa tudi to kri tudi Lahom . bi mi pretrpeli ko 9 ki je k težavam solz ki se tako ogne mnogobrojnim »uu4 /l,«uv;ui, ui 1111 pretrpeli, ko di enako Kranjcem smeh upati, da nam prihodnost kaj boljšega donese drag venec doline in zadobi tamkai j Sla nebeške > tem pogledu pa se nam je silno bati, in z žalostj ramo zabeležiti, da so naši veli • i • »a • ^ . - J vid domovini nikakor pa ne mo mo Prvič premalo se gibljejo in na prihodnje volitve; drugič pa veliko premalo > kaj se nam za hrbtom kuha možje silno kratko pozornost obračaj< opažu remo čestitati objokanim starišem in domo v tolikem štovilu nado nim očesom moramo zreti ubozega očeta, ki zdi h uje in milo vije roke oroti nebu pri gomili ljub vini, ki zgubij in poznejšo podporo svojo. Ros ljenega svojega sinka Ker jedva dojde domov ljublj ubog mater i uže se bo previdne v' -- #-------—. ,. " —r— , u^c ae uori l^aska stranka ima med svojimi zastopniki silno ^dihnil svojo dušico drug njega otrok svoje hčerke, tembolj ali je zvite možake r — -- ------Î lit» o tv n v lie gledajo, kako bi slovensko stranko oslabili ki na skrivnem delaj Sijaju, ^atvu ui siovensKo stranjo oslabili. Merodajni zapna se je přetečeni petek na r načelniki laške stranke so v popolnem sporazumljenji s neSa šolskega sveta. Da bolezen tako ljuto Zatvorjena j Spodnjem zato šola v Zgorenjem se smrtj Bog nas tolaži pria Logatci, in tudi v je přetečeni petek na povelj tržaško vlado okraj pri nameravajo, odločni del slovenskega P°^ore gotovo tudi deževno vreme, kije poleg družen dosedanjega zastopstva spodmakniti. Zato pa že delj uničilo premnogo poljskih pridelkov a— . .1 Iz novomeškega šolskega okraja časa delujejo na to, da bi vplivne župane pregovorili spravili na svojo stran vaj ravno jih mož Slovencem laški načelniki ne namera- učiteljskih klep bi bil sedaj vendar preočividen iljevati, ker tak na- v Trebnjem, katerih udeležili - „ . Pri zadnjih dveh birališčih 11. in 12. t. m. v Novemmestu in brezvsp _____ 386Q« PaÓ pa gledajo , kako bi dobili med Slovenci manj odločne možake, ki so ob enem zavisni ali od vlade ali kakor daval jereji po navodu gosp. Rih. Dolenca so se tudi neučitelj bodi v materijalnem obziru, ker bi take zastopnike šole na Slap gosp. Valentin Burnik, učitelj na D , vod j 1, pre o sad Izvrstno predavanj adjerejske dočilo je slehernega poslušalca gosp Burnika osve pridobil skega prebivalstva v pomenljivih trenutkih sebi za ljudsko našo deco zeló važni nauk da razume temeljito ta tako še to Slovencem zdaj postavno držé. Mnogo se uže leto odtegnili, česar coai se -------- > ^ ga je îzaaia naš govori, za ta poduk, kajti nauk ta ni bil vržen denar in da ni bil za- dan kako hočejo Lahi s tržaško vlado nekaj slovenskih, v - ---v . u«ua, m urt ui l ki ga je izdala naša dežela letošnj v narodnem oziru mlačnih mož pridobiti 1 1 1 • j 1 • t it» « - X prid leto samo gosp. Burniku y marveč dobrote te so bili po njem tudi nje ljubi tudi Jjajo idi j t S za kakimi pomocki si Lahi pot priprav pazljivi rodo- goji tovariši in drugi prijatelji sadjereje deležni take namene. Slovenski rodoljubi vidijo, kako med seboj nevarne ljudi, ki so nasprotni stranki odj n . - * , j —) —j~ —Gosp, Pa P?n?8eQ biti. ua tacega marljivega ga je našel ravno v gosp imajo zvesti slug jujejo in prodaje jo. Zato ne moremo dovelj grajati" one dobil, nego letošnj sluge, ki in ukaželjnega učenca, kakor Burniku ; mi mu voščimo, da bi drugo leto, ko se zopet svoj narod o pravem času zata- po8ne poduk sadjerejski za učitelje, več tacih učencev voditelj 9 „ , ki tem, ko bi morali nost, ki v se njim preti vedno preveč križem roke držé, v gibati se neprestano gledé na nevar- leto dni Pomenljivo je, da se prehajal po goriškem mestu, in zlasti tržaški namestnik zdaj več dami Dolenjskega. (O šolstvu.) V gališkem deželne* zboru se je deželni maršal jal tudi ... - », . w -, — ------nam sum Ijivo zdi, aa nek slovenski zagovarjalec naših nasprot 79 ljudskega šolstva v Galicij V ljudskem šolstvu pri svojem nagovoru sporni s sledeči bese počasen napredek. Galicija v tej zadevi se opazuje sicer stalen 7 a j Goriškeg nikov v nekem slovenskem listu s hudobnim veseljem nekoliko prikrito naznanja, bomo imeli kmalu deželno-zborske volitve, in se obnaša kar da za drugimi deželami aostaj daleč ---o-— —wcvuii, iu Iv. i j u u u veiiKin žrtvam je veliko občin brez lastnih šol in kljubu velikim financijelnim ljudstva ki ne umé niti pisati niti citati 7 kakor bi hotel reči Le naj 9 se napenjajo nasprotniki tržaške vlade, saj zmagamo koncem vendar le mi. pri Btaai neslovenske stranke. In boste videli 7 ta baza ljudi zasukavala, kedar bo čas truditi kako jo bo mišljuj r».! ne ume mu pisati je tudi iskati v zdanjih šolskih prvo vrsto reorganizacijo obstoječih šol in v drug ustanovljenje novih šol. Deželni " postavah, katere torej veliko Vzrok temu stavijo rodnem boji za odloča Domo doživeli, da imamo med zastopnike slovenske se v na- Tedaj zenj ali Ako bor 1 naj o tem pre , , , boj nevarne agita torje, nevarne, dokler narod ne sprevidi, kje delajo zarij nove šole snovale, dobila w è » r to ravnanje na korist ljudskemu izobra se namesto reorganizacije obstoječih šol . . „ , . brez finančnega preobte- zenja dežele vsaka občina svojo šolo." Te besede ve- mu tavlj jke. Morda nam nalašč govoré kakor da bi nameraval baron Depretis odriniti za nekoliko tednov že skleneno, da jutrovG dežel na pot 1 ------~ — t «ovu , a tem, ko je morda šole snovale ljajo tudi za Kranj s k da bi se v malih krajih vaséh Pri nas se vse premalo čuj v malih farah, lokalijah m"v . ----~ v lu a u 11 1 čt rail, ki so od farne občine zelo oddali M ^ 1 _ W T" P • I ^ A • a J Tedaj pozor, rodoljubi, sosebno na Krasu volitev soški dolini od Solkana do Predela se. tej dobi nas prehiti razpis novih farni potrebne postavile so se nove obširne šole -------. ^ vv4mm1jvuo j jjkjll c i bčini, to je, poleg farne cerk v redi raž- in stopite od prave brezpogoj birajte, posvetujte na pr. v Leskovci «o se nove oDsirne sole z 2, 3 in tudi 4 raz loda v nekaterih farah pri nas na Dolenjskem 9 7 nezavisne, pa pogumne narodne skupaj da bi stopnike od vici, Skocij vv,., St. Jerneji, sv. i\nzi pri Hostanje-so občine od farne cerkve in (farne) šole Križi pri Kostanj 7 tako oddaljene, da otroci ne morejo redno v te šole 336 haj a ti. Čvrsti dečki bi morebiti prišli vsak drugi dan v solo , če tudi imajo do nje uri hoda y pa to po za okrajnega gla (Imenovanje.) Grof Anton Pače imenovan je novih postavah in ukazih ni dovoljeno. Zato so pa taki d vladi Kom pa bode se adalje služboval pri H. Jagrič pa je imenovan otroci čisto brez poduka , če tudi stariši šolski davek za vladnega tajnika ter prevzame vodstvo črnomaljskega plačujejo. Pravijo celo, da šolske gospóske postave tako okraja : razlagajo, da tako oddaljenim otrokom ni treba čisto nič v Kamnik mestu glavarja Weigl y ki je premeščen v šolo hoditi. Vidite, v takih farah Je silno treba, da toda se z (Vabilo k L VIL odbor ovi skupščini ,,Matice Slo skeil) v soboto 21. dan oktobra letos ob 5. uri po v oddaljenih občinah male enorazredne šole, majhnimi stroški ustanové. Na to so dozdanje šolske poludne v Matični hiši na Kongresnem trgu štev. 7 gosposke vse premalo mislile. Veselje so imele le z več- Dnevni 1. Branje zapisnika o LVI. odborovi seji razrednimi šolami, v katere so potem prav nemščino silile. Nadejamo se, da se bode v tem obziru io tudi v drugih zadevah v bodoče praktičneje postopalo. Naznanila prvosedstva P taj niko vo y ozi- roma knjižničarj o dobi od LVI. odborové seje Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo gospodarskeg Ljubljane. Sijajno zmago priborili so v odseka. 6. Posamezni nasveti Novem mestu narodni volilci pretekli teden pri občinskih volitvah. Od vseh odbornikov voljen je en sam izmed protinarodne stranke, vsi drugi so narodnjaki, f Prav iz tedaj bo tudi župan in ves zastop naroden. srca kličemo narodnim volilcem novomeškim : Slava Vam in narodnemu napredku v središči dolenjskem! ( V seji odbora kmetijske družbe preteklo nedeljo) sklenilo se je, letošnji občni zbor sklicati na dan 15. novembra t. 1. ; na dalje določil se je dnevni red za občni zbor. Potem je poročal odbornik M urn i k o prvem shodu železniškega svéta na Dunaji, katerega se Tiivinorejcem J Dne 30. oktobra t. I prodajala bo v Kranji c. kmetijska družba kranjska domaČim živinorejcem pod na vadnimi pogoji rudečo pincg a v sko plemenno go v edino. Novičar iz domačih in tujih dežel. je vdeležil tudi on z dostavkom , naj se želje o voz- nem redu ali o vožnini bodi-si za prevažanje oseb ali blaga naznanijo njemu ali pa gosp. C. Lukmanu v Ljubljani. Gospod vipavski dekan naprosi se za stopati kmetijsko družbo pri preskušnji na slapski šoli dne 31. t. m. — Konečno sprejme se več novih družbenikov. (Narodni volilni odbor.) Letošnje zborovanje deželnega zbora kranjskega bilo je menda zadnje, ker meseca julija prihodnjega leta potekó dosedanji mandati deželnih poslancev in se morajo dotlej izvršiti nove volitve. volil tudi še državni poslanec namestu gospoda viteza umrl suje komisij Dunaj Fzm baron Maroičič je včeraj Za kmetijstvo najimenitnej delo konečno re zdaj uže od dne 23. preteklega meseca centralna edjenje zemljišnega davka; reklamacijske za komisij znižale so čisti dohodek vseh dežel od 169 milij gold ložiti komisij gold 640.072 gold, na 164 milij in 87.875 poročevalec centralne komisije pa namerava pred kšanj na 165 m 132.310 Odbor 18erih rešil je dozdaj Gornjeavstrijsko Trst po predlogu vladnega poročevalca ta predlaga, da Ljubljani se bode razun tega 9. novembra t. se Štajarsko zniža čisti dohodek za 30.000 gold 7 v Sleziji da ostane nespremenj y pri druzih pa da Schneida. Narodni deželni poslanci so toraj pred svojim razhodom skrbeli za sostavo eksekutivnega narodnega volilnega odbora, ki bode imel ob času volitev preskrb-ljevati potrebne reči, volilno gibanje voditi, in v ta namen v zvezo stopiti z raznimi volilnimi odbori po deželi. Za mesto ljubljansko ostane narodni volilni odbor, kakor je bil doslej v navadi pri mestnih volitvah. Za deželo pa se je po vsestranskem prevdarku določilo , naj se za 'iksa; največ Ceski za 717.000, Galicij 146.000. Moravski za 77.000, Tirolski za 43.000, Koro 7 Ški za 25.000, Gornj Nižeavstrijski po 20.000, Bu kovini za 12.000, Solnosraški za 10.000, Dalmatinski za 9000 , Kranjski za 5900 in Predarlski za 5000 gld Natanko o tej zadevi hočemo poročati po dokončnih sklepih centralne komisij da v tem odboru naj o do : i. Vsi deželni poslanci 7 Iz Pragi voru odločno naglašal župan Czerny je v novem go da mu nikoli še na misli ni katerim je ljudstvo z izvolitvijo uže dejansko skaza svoje zaupanje; 2. župan in podžupan mesta ljubljanskega; 3. predsednik, podpredsednik in taj« ianski drug kot lia^iaoai j va. CM uju o v epristransko postopati nasproti tud Ne r cem bivajočim v Pragi ; vsled te izjave povrnili so se zopet v zbornico nemški mestni odborniki z izj y da nik kupčijske zbornice; 4. stolni prošt in prošt novomeški kot zastopnika duhovenstva. Predsednik eksekutivnemu narodnemu volilnemu odboru je zopet očitno svoje rogé so zdaj pomirjeni Iz Trsta. Preteklo soboto pokazala je irredenta v sklepu mestnega zbora, La- dr. Z ar ni k, njegova namestnika sta gg. Grasselii in dr. Bleiweis, zapisnikarja pa poslanca K lun in Robič. _ hom na Benečanskem dati 1500 lir podpo Iz Egipta Preiskava zoper Arabi pašo in tova rise se (Častna diploma) v tržaški razstavi pripoznana prizadete šk . % «A m- « T^ « • «ta VV « * * X daljuje, posebno tudi gledé višine po požarih ? zato se misli, da sodnija hoče v po je bila gosp. župniku Mesarju na Bohinjski Bistrici vračilo škode obrniti premoženje zatožencev v priznanje njegovih zaslug za sirarstvo in mlekarstvo na Kranjskem. Gospej Mariji Dreni k je druga ,,jury" tržaške razstave 12 dne t. m. enoglasno priznala srebrno medalijo za vezilna in pletkarska ročna dela. Žitna cena v Ljublj 14. oktobra 1882 (Volitev državnega poslanca) namesto gosp. vit. Hektoliter: pšenice domače 8 gold 10 kr banaške Schneida v Ljubljani razpisana je za dan no- 9 gold. 97 kr turšice 6 gold. 80 kr soršice 6 gold vembra; kupčijska zbornica kranjska vrši to volitev 70 kr rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 71 kr dne 10. novembra. — Po sedanjem položaji smemo pri- prosa 5 gold. 53 kr ajde 5 gold. 53 kr ovsa 2 gold Čakovati prav gladko volitev in sijajno narodno zmago 60 kr Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik : Alojzij Majer. in založba: J. B!azr!!:ovi nasledniki v Ljubljani.