COLOTJEVE inFOSlilACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIV. MAJ 1985 2 6 6 3 6 0 St. 5 (152) Kje bomo lahko letos letovali? Pomlad je tu, težko pričakovano poletje in čas dopustov sta vse bližje. Vsi smo težko pričakovali obvestila o možnostih letovanja v letošnji sezoni v počitniških enotah DO Co-lor. Prvo obvestilo je bilo objavljeno v drugi letošnji številki našega glasila za avtokamp Terme Čatež, ker se v tem kampu prične sezona že sredi aprila in to za en kontejner in eno prikolico. Prijav je prispelo toliko, da je oooor razdelil že skoraj vso sezono. Med tem časom so tudi potekali razgovori z Avtoradgono za nakup še enega kontejnera, ker je bila v tem kampu nakazana možnost postavitve še ene enote. Ko je bila lokacija končno določena, smo kontejner takoj plačali in pričeli pripravljati temelje, kanalizacijo itd. Po vsej verjetnosti bodo prvi gosti la- hko v njem letovali že prvega junija. Objava za letovanje ob morju je bila v tretji številki našega glasila in lahko rečemo, da je prišlo rekordno število prijav. Prijavilo se je veliko prosilcev, ki še nikdar niso letovali v naših enotah, potem takih, ki lani niso letovali in imajo letos prednostno pravico in takih, kjer sta oba zakonca zaposlena v naši DO. Prijavili so se tudi tisti, ki so lani letovali in so jim naše počitniške enote zelo pri srcu, ali pa drugje nimajo možnosti za letovanje. Odbor je razporedil najprej tiste, ki imajo letos vse pravice do letovanja in nato tiste, ki niso izpolnjevali vseh pogojev. Za počitniški dom v Crikvenici je letos manj interesentov, zato je odbor določil, da se prijavljence razporedi iz sedem na deset dni, kar je tudi primernejše. Na domu je obnovljena streha in parket v zgornjih prostorih. Na Pagu je osem prikolic, za katere je največje zanimanje! Prijav je prišlo skoraj še enkrat toliko, kolikor je možnih letovanj. Vsi razporejeni bodo letovali 10 dni. Veliko zanimanje je tudi za štiri počitniške hišice v Pelegrinu pri Umagu, zato bo tudi čas letovanja še vedno le sedem dni. Pred sezono je bila na hišicah obnovljena streha; prepleskani vsi prostori, v spalnicah _ pa zamenjan topli pod. V avtokampih pred in za Novi-gradom bo letos sedem prikolic. Štiri prikolice bodo v avtokampu Mare-da, tri pa v avtokampu Sirena, ker je zanj bilo malo manj prosilcev. V tem letu je DO Color za svoje delavce kupila na Cresu v naselju Mi-holjaščica dve enoti. V tem mesecu bo gradnja omenjenih enot zaključena, opravljen bo tehnični pregled in izvajalec del Pionir iz Novega mesta zagotavlja da bo primopredaja počitniških enot do tridesetega junija. Stanovanja se bodo pred tem tudi že lahko opremila in se bodo lahko koristila takoj po primopredaji. V tem naselju je že odprta nova samopostrežna trgovina in restavracija, le okolico bo izvajalec uredil po končani turistični sezoni. Res je, da okolica v tem trenutku še ni povsem urejena, vendar vse ne more biti čez noč. Da je odbor lahko razporedil večino prijavljencev za letovanje, smo v avtokampu Slatina na Cresu, ki je nekaj kilometrov naprej od naselja Miholjaščica, dobili v najem dve opremljeni prikolici. Upamo, da bomo »Colorjevci« z razporeditvijo in tudi letovanjem zadovoljni. Delavcem, ki pa jim morje ne odgovarja, jim je na razpolago počitniški dom na Voglu, ki je v letnem času večinoma prazen. Želimo vam veliko sonca in prijetne počitnice! Uspešen začetek leta Poslovno leto 1985 se je začelo v znamenju slabih vremenskih razmer ter hudega mraza, kar je občutno vplivalo na fizični obseg proizvodnje v teh zimskih mesecih, ^osebno še pri nas, ki imamo precej surovin, vskladiščenih na dvorišču. Nekaj zamujenega smo poskušali ujeti s pospešenim delom v marcu, vendar vsega se le ni dalo popraviti. Kljub temu lahko ugotovimo, da vstopamo v uspešnejše obdobje, kar nedvomno kažejo tudi naši kazalniki gospodarjenja v prvem kvartalu tekočega leta ter primerjava s sorodnimi tovarnami v SFRJ. Fizični obseg proizvodnje sledi trendom iz preteklega leta, tako da je v letošnjem I. kvartalu bil za 4 procente nižji kot v istem obdobju preteklega leta na ravni DO. Ob raz- meroma hudih vremenskih razmerah so upoštevanja vredni naslednji vzroki: nedokončana rekonstrukcija oz. montaža 7. reaktorja v sintezi TOZD Smole, kar je pomenilo 484 ton izpada proizvodnje oz. znižanje za 13 % glede na enako obdobje preteklega leta ter nekaj rahlejšo rast proizvodnje v TOZD Premazi za 2 % oz. 106 ton. Ob navedenem finančni rezultati poslovanja kažejo nadaljnjo krepitev kakovosti kazalcev gospodarjenja, posebej še v primerjavi z enakim obdobjem leta poprej. Celotni prihodek na ravni DO Co-lor (3344 mio din) je bil za 49 % večji od doseženega v enakem obdobju preteklega leta. Porabljena sredstva so naraščala počasneje (2594 mio din) bila so večja za 29 7o kar pa je vplivalo na izredno hitro rast dohodka (750 mio din) ki se je povečal za 214 % glede na obravnavano obdobje preteklega leta. Istočasno čisti dohodek beleži še hitrejše naraščanje (598 mio din) bil je za 410 % večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Ob teh kazalnikih je nujno opozoriti na bistveni vpliv novega zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka — obračunskega zakona, efekte katerega bomo veliko lažje opredeliti po preteku vsaj prve polovice leta 1985, prilagajanje nanj pa bo nedvomno potekalo prek celega poslovnega leta. Pri razporejanju čistega dohodka, smo upoštevali določila družbenega dogovora, tako, da smo občutno večji delež sredstev namenili izbolj- SZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1.1. DO 31. 3.1985 Doseženo 1.1,—31. 3. 1984 Doseženo 1.1,—31. 3. 1985 Index 1984 = 100 Plan 1985 Index plan = 100 TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek 702.011.316 943.684.585 134 1.363.760.500 69 2. Porabljena sredstva 645.006.051 734.107.523 114 1.152.714.750 64 3. Dohodek 57.055.265 209.577.062 368 211.045.750 99 4. Cisti dohodek 23.753.587 166.183.477 700 164.781.750 101 Od tega: — osebni dohodki 15.716.738 22.850.417 145 30.813.000 74 — skupna poraba 3.182.504 6.386.065 201 6.738.500 95 — rezervni sklad 2.280.211 8.383.083 368 8.442.000 99 — poslovni sklad in za zbolj. mat. os. d. 2.574.136 128.563.912 4994 118.788.250 108 5. Akumul. (amort. skl.: PS, RS in ost. skl.) 12.856.374 150.964.252 1174 141.799.150 106 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 1.504.027.855 2.334.117.345 155 2.683.246.200 87 2. Porabljena sredstva 1.352.943.581 1.839.620.461 136 2.233.257.700 82 3. Dohodek 151.084.274 494.496.884 327 449.988.500 110 4. Čisti dohodek 67.248.004 392.602.506 584 346.083.000 113 Od tega: — osebni dohodki 42.740.356 61.042.179 143 83.173.700 73 — skupna poraba 9.566.826 20.255.325 212 21.245.000 95 — rezervni sklad 6.043.371 19.779.875 327 14.999.500 132 — poslovni sklad in za zbolj. mat. os. d. 8.897.452 291.525.127 3277 226.664.800 129 5. Akumul. (amort. skl.: PS, RS in ost. skl.) 32.007.640 336.062.962 1050 267.649.400 126 DSSS 1. Celotni prihodek 44.368.216 66.804.684 150 81.668.200 82 2. Porabljena sredstva 13.548.263 20.536.191 152 20.833.434 99 3. Dohodek 30.819.953 46.268.493 149 60.834.766 76 4. Čisti dohodek 26.371.007 39.354.411 149 52.255.200 75 Od tega: — osebni dohodki 23.417.145 33.728.508 144 46.060.200 73 — skupna poraba 3.162.317 5.135.903 162 5.705.000 90 5. Akumul. (amort. drugi skladi) 1.916.063 2.688.148 140 2.685.000 100 — 490.000 — 490.000 100 DO COLOR 1. Celotni prihodek 2.250.407.387 3.344.606.614 149 4.128.674.900 81 2. Porabljena sredstva 2.011.497.894 2.594.264.175 129 3.406.805.884 76 3. Dohodek 238.909.493 750.372.439 314 721.869.016 104 4. Čisti dohodek 117.372.600 598.140.394 510 563.119.950 106 Od tega: — osebni dohodki 81.874.239 117.621.104 144 160.046.900 74 — skupna poraba 15.911.647 31.777.293 200 33.688.500 94 — rezervni sklad 8.323.582 28.162.958 338 23.441.500 120 — poslovni sklad in za zbolj. mat. os. d. 11.471.587 420.579.039 3666 345.943.050 122 5. Akumul. (amort. skl.: PS, RS in ost. skl.) 46.780.076 489.715.362 1047 412.133.550 119 šanju in razširitvi materialne osnove dela in le manjši (po nekaterih mnenjih celo premajhen) delež na osebne dohodke, tako da ta primerjava kaže, da smo za poslovni sklad namenili 420 mio din, osebnim dohodkom pa 118 mio din oz. 44 °/o več. Sklad skupne porabe je zadržal počasnejši trend naraščanja rasti dohodka in čistega dohodka (31,7 mio din), vendar je kljub temu še enkrat večji kot v lanskoletnem enakem obdobju. Glede na vse dosežke v tekočem poslovnem letu je akumulacija bistveno povečana in znaša 490 mio din ter je občutno presežen tudi gospodarski načrt na ravni DO za približno 20 %. Prispevek TOZD Smole v celotnem prihodku znaša v letošnjem prvem kvartalu 943 mio din ali 34 % več, rast porabljenih sredstev je tudi tukaj počasnejša (734 mio din), saj so naraščala za komaj 14 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, kar je direktno vplivalo na hitrejšo rast dohodka (209 mio din) in skokovito rast čistega dohodka na raven 166 mio din, glede na obravnavano obdobje preteklega leta. Vsi kazalniki kažejo na bistveno povečanje akumulacije, ki je znašala 150 mio din, tako da je presegla načrtovano za 6 %. V TOZD Premazi je celotni prihodek znašal 2334 mio din, kar po- meni povečanje za 75 %> v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, pri tem je bilo porabljenih sredstev v višini 1839 mio din torej je tak trend počasnejše rasti le-teh izredno pozitivno vplival na hitrejšo rast dohodka, ki je znašal 494 mio din ter je bil za 10 % nad gospodarskim načrtom za navedeno obdobje in še večjo rast čistega dohodka v višini 392 mio din, kar pomeni preseganje planiranega za 13 %>. Ob upoštevanju priporočil družbenega dogovora o hitrejši rasti sredstev za izboljšanje materialne osnove dela od rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je for-(Nadaljevanje na 4. strani) OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA TER RAZDELITEV DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1.1.-31. 3.1985 Besedilo TOZD Smole TOZD Premazi DSSS DO Color CELOTNI PRIHODEK 943.684.584,50 2.334.117.345,30 66.804.683,80 3.344.606.613,60 PORABLJENA SREDSTVA 734.107.523,40 1.839.620.460,69 20.536.191,25 2.594.264.175,34 DOHODEK 209.577.061,10 494.496.884,61 46.268.492,55 750.342.438,26 RAZDELITEV DOHODKA PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD 3.365.177,00 8.993.486,00 4.532.134,00 16.890.797,00 — prispevki za stanovanjsko gradnjo 315.426,00 842.771,00 450.523,00 1.608.720,00 — za štipendiranje v Ljubljana-Siška 112.250,50 299.913,50 148.606,50 560.775,50 — komunalnim skupnostim 246.951,50 659.820,00 326.933,50 1.233.705,00 — zdravstvo 1.983.309,50 5.300.905,00 2.656.144,50 9.940.395,00 — invalidsko in pokojninsko zavarovanje 606.214,00 1.620.145,50 816.182,00 3.042.541,50 — zaposlovanje 44.900,00 119.967,00 59.442,00 224.309,00 — prispevek za požarno varnost 56.125,50 149.959,00 74.302,50 280.387,00 PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE 9.600.951,00 25.077.083,00 1.286.785,00 35.964.819,00 Prisp. za pospešev. konver. dev. priliva 4.815.995,00 11.303.795,00 — 16.119.790,00 Prisp. za inv. in pokoj, zavar. val. pok. 974.844,00 4.783.335,00 — 5.758.179,00 SIS izobraževanja 2.305.348,00 5.439.466,00 519.676,00 8.264.490,00 SIS razisk. znanosti 876.033,00 2.066.996,00 200.239,00 3.143.268,00 Prispevek za druge rep. — ostali — — 442.583,50 442.583,50 Prisp. za uspos. zemlj. za družb. org. kmet. 628.731,00 1.483.491,00 124.286,50 2.236.508,50 DAVKI IN PRISP. OD DAVČNE OSNOVE 10.943.525,50 28.329.216,00 756.783,50 40.029.525,00 — davki iz dohodka SRS in druge republike : 5.420.483,50 12.677.810,00 756.783,50 18.855.077,00 — vodni prispevek 3.895.972,50 9.112.175,50 — 13.008.148,00 — prisp. za pokriv. str. elektrogospod. in premog. — — — — — ZG STP za pokrivanje infrastrukture 1.627.069,50 6.539.230,50 — 8.166.300,00 DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST 15.099.891,50 32.544.761,50 — 47.644.653,00 — delovne organizacije skup. služb 14.811.832,00 32.002.918,00 — 46.814.750,00 — za delovno skupnost Kemija 288.059,50 541.843,50 — 829.903,00 DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE 4.384.038,80 6.949.831,70 338.379,00 11.672.249,50 — vodni prispevek (onesnaženje voda) 392.800,50 1.526.934,00 15.254,50 1.934.989,00 — članarine 94.281,00 190.071,00 — 284.352,00 — kazni, takse in sodni stroški 136,00 3.523,00 22.573,00 26.232,00 — zavarovalne premije 756.084,50 1.928.827,50 101.779,50 2.786.691,50 — prispevek za solidarnost 356.846,00 832.385,50 — 1.189.231,50 — za uporabo mestnega zemljišča 161.863,50 441.855,00 58.566,00 662.284,50 — prispevek SIS za ekonomske odnose s tujino 10.009,50 43.715,00 — 53.724,50 — obresti za kredite za osnovna sredstva 2.071.990,80 751.302,20 — 2.823.293,00 — financiranje ljudske obrambe 461.070,00 1.087.893,00 91.143,50 1.640.106,50 — nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe 4.909,00 14.437,50 7.713,50 27.060,00 — za štipendije 74.048,00 128.888,00 41.349,00 244.285,00 Cisti dohodek 166.183.477,30 392.602.506,41 39.354.411,05 598.140.394,76 RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA: — osebne dohodke 22.850.417,00 61.042.179,00 33.728.507,50 117,621.103,50 DEL ZA SKUPNO PORABO — druge namene 4.557.750,00 14.675.000,00 1.389.392,00 20.622.142,00 — stanovanjsko izgradnjo 1.828.315,50 5.580.325,50 3.746.511.55 11.155.152,55 SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad 8.383.082,00 19.779.875,00 — 28.162.957,00 DEL ZA POS. SKLAD IN OSTALE SKL. 128.563.912,80 291.525.126,91 490.000,00 420.579.039,71 (Nadaljevanje s 3. strani) miran poslovni sklad v višini 291 mio din ali 29% več od načrtovanega, ter v nekoliko manjši meri tudi občutno rast akumulacije, ki je dosegla raven 336 mio din oz. 26 % več od planirane. Ugodnejši kazalniki gospodarjenja izhajajo iz počasnejše rasti porabljenih sredstev, ki beležijo nadaljnji trend upadanja deleža le-teh v strukturi celotnega prihodka iz 78 % v letu 1984 na že skoraj zavidljivih 71 % v začetku letošnjega leta. Na področju konvertibilnega izvoza zaostajamo za obveznostmi sprejetimi z usklajenim planom SISEOT tako v fizičnem obsegu, ki je dosežen komaj na ravni 70 % kakor tudi vrednostno kjer je realizirana samo dobra polovica načrtovanega. Pri klirinškem izvozu smo se približali načrtovanemu na 92 % izpolnitve fizičnega obsega, istočasno pa je po finančnih kazalnikih iznol-njena komaj polovica načrtovanega v navedenem obdobju. Razpolagalna pravica z devizami je 45,9 % ustvarjenih deviz, vendar ob obveznem združevanju nadaljnjih 6% v LB-GM za objekte splošnega družbenega pomena v SRS (infrastrukturnega značaja), kar je še bolj bremenilo vse izvoznike na konvertibilne trge v tako veliki meri, da ob že znanih dohodkovnih problemih, ki vse bolj pritiskajo in se pojavljajo kot omejevalni faktor za nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza. Potrebe po deviznih sredstvih smo krili z lastnim izvozom, nadalje s povezovanjem znotraj reproverige kakor tudi izven na podlagi že ustaljenih poslovnih a-ranžmajev. Ukrepi za izboljšanje gospodarjenja so torej padli na rodovitna tla, vendar sedaj ne smemo zaspati, ampak nam ti rezultati morajo pomeni ti spodbudo za nadaljnje delo in še večje uspehe v poslovnem letu 1985. Potrebno bo opredeliti naš strateški razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 ob upoštevanju vseh trendov razvoja industrije sin-tetskih smol in premaznih sredstev v svetovnih razmerah ter specifičnostih naših kupcev, tako doma kot v tujini, kar pa bo zahtevalo temelj- no marketinško raziskovalno podprto z računalniškimi modeli pričakovanih dogodkov na trgu. Mogoče je to še malo odmaknjena vizija glede na trenutno opremljenost Colorja z računalniškimi kapacitetami, vendar današnji čas zahteva hitro posodabljanje proizvodnih kapacitet, računalniško krmiljenje procesov, posebno pa še računalniško podprto delovanje spremljajočih služb, kar naj bi bistveno prispevalo k hitremu pretoku informacij in v končni fazi krepitvi položaja na trgu ter izboljšanju poslovnih dosežkov. Doseganje le-tega zahteva občutno večje delovne napore ob bistveno povečani delovni disciplini oz. delovni vnemi, ki je včasih vsaj po pripovedovanju starih Colorjevcev bila skoraj zaščitni znak naše tovarne, danes pa jo vse bolj pogrešamo. Verjetno se vsi zavedamo teh dejstev in nekaj grenkih resnic nam v tem trenutku ne more škodovati, zato končajmo z u-gotovitvijo, da uspehi prvega kvartala ne smejo ugasniti že do jeseni... Z. P. Pred otvoritvijo trgovine Kar smo si v Colorju že dolgo želeli, smo proti koncu avgusta 1984 začeli resno izvajati in 15. februarja 1985 tudi dobili. Na lokaciji Medvode smo v pritličnih prostorih Colorjevega samskega doma z adaptacijo pridobili okrog 160 m2 prostora za maloprodajo Colorjevih izdelkov. V trgovskem lokalu, ki obsega 68 m2 površine, bodo poleg naših izdelkov skušali strokovno usposobljeni prodajalci »prodajati« tudi ustrezne nasvete za uporabo naših izdelkov. Ob trgovskem lokalu je prostor, kjer je urejeno re-galno skladišče, ki v tlorisu obsega 47 m2. Uredili smo tudi pisarne, sanitarije in garderobo. Vsakdo si predstavlja, da je zelo enostavno, hitro in poceni spremeniti namembnost nekih prostorov, saj so stene in tlaki že narejeni. Pa temu še zdaleč ni tako. Vse kar je dotrajano oziroma ne ustreza več današnjim predpisom in zahtevam za trgovske lokale, je po mnenju določenih institucij potrebno zamenjati. Včasih pa tudi to ni dovolj, saj je potrebno zadostiti tudi estetskim zahtevam. Tako je potrebno pri adaptaciji paziti, da se zunanji videz kakšne starejše stavbe, ki je pod spomeniškim varstvom, ne spremeni. Tudi mi smo morali o-braniti na naši stavbi videz stare hiše in vgraditi velika obokana okna in vrata. Poleg tega se pri izvajanju adaptacije velikokrat pojavijo še dodatna dela, ki jih nihče ni mogel predvideti, kar pomeni povečanje stro- škov in podaljšanje časa izvajanja investicije. Vse tovrstne tažave smo le prebrodili in letos 15. februarja so inšpektorji prestopili prag trgovine. Ker smo se že v času izvajanja skušali držati vseh potrebnih predpisov, ob tehničnem pregledu ni bilo težav. Inšpektorji so opazili le manjše pomanjkljivosti, ki jih v kratkem času ni bilo težko odpraviti. Čez dobrih 14 dni smo od SOb Lj ubij ana-Šiška dobili odločbo o uporabnem dovoljenju za maloprodajo Colorjevih izdelkov. Toda to uporabno dovoljenje še vedno mi bilo dovolj, da bi lahko kar takoj pričeli prodajati v naši trgovini. Potrebno je bilo pridobiti še odločbo, s katero bomo razširili predmet našega poslovanja za prodajo naših izdelkov na drobno in prodajo materiala in orodja za pleskanje. Razširitev našega poslova- nja je potrebno vpisati v skladu s splošnim pravnim postopkom tudi v sodni register. S tem namenom so nas dne 9. 5. 1985 obiskali predstavniki Mestne uprave za inšpekcijske službe — tržna inšpekcija. Ogledali so si naše prostore za trgovino in že v nekaj dneh smo od njih dobili pozitivno odločbo, po kateri lahko v naših prenovljenih prostorih prodajamo lastne izdelke in material in orodje za pleskanje. Sedaj nam ne preostane nič več, kot da v javnih občilih objavimo, da imamo svojo trgovino in da zavihamo rokave in začnemo prodajati. Prazne police v trgovini in v skladišču namreč že težko čakajo, da jih napolnimo z našo kakovostno in pestro ponudbo. Želimo uspešno prodajo! Tatjana Gauš, dipl. ing. Pridobivanje znanja po sindikalni liniji Iz samega naslova je razvidno, da gre za izobraževanje naših delavcev, ki pa ne zajema znanja iz vsakdanjega dela v TOZD. Čeprav nismo delali razlik med delavkami in delavci, se noben član moškega spola ni udeležil natečaja krojenja in šivanja, čeprav bi jim to prišlo velikokrat dobro (npr. če jim na delovnem mestu počijo hlače). Organizator dobre zamisli je bil sindikat, posebej pa moramo pohvaliti predsednico, ki je poleg organizacije pripomogla tudi k nakupu Bagatovih strojev. Udeleženke so bile s tečajem zadovoljne in se lahko pohvalijo z znanjem iz krojenja in šivanja. V imenu vseh udeleženk želim še več takšnih idej in organizacij. Aljeta Kršinar Kako hitro teče čas Leto je naokoli. Po stari, dobri navadi, se vsako leto pred praznikom OF in 1. majem počasti delavce, ki v letu dopolnijo deset, dvajset in trideset let delovne dobe v tovarni. V znak zvestobe podjetju in prizadevnosti posameznika, jubilanti prejmejo denarne nagrade. Na slavnostni seji novoizvoljenega delavskega sveta, so se zbrali naši jubilanti. Po nagovoru generalnega direktorja, ki jim je zaželel, da bi še naprej uspešno korakali v boljši jutri, so prejeli jubilanti denarne nagrade. Po zaključku seje smo se z avtobusom, skupaj s predstavniki DPO, odpeljali na slavnostno kosilo na Brdo. Pred kosilom smo si ob deževnem vremenu ogledali okolico Brda, ki mora biti v zgodnjem poletju še veliko lepša. Kljub kislemu vremenu je bilo razpoloženje odlično. Vsa pohvala gre osebju na Brdu, kajti postrežba je bila enkratna, nad kosilom ni bilo pripomb, skratka vse je bilo v redu. Ob zvokih glasbe so se jubilanti zavrteli. Komur ni bilo do glasbe, pa se je s sosedom zapletel v prijeten pogovor. Bilo je prijetno in zadovoljni smo odšli domov. JUBILANTI 1985 10 let Bezjak Ana Bilič Zdravko Polinar Marija Gutič Slavko Hribernik Frančiška Jesenovec Marija Jerič Alojzija Jerič Stanislav Knific Marija Kobal Srečko Kožlakar Marija Kršinar Marija Lazarevič Andreja (Lesjak Zorka Lombar Janez Lovrenčič Slavko Mihalič Štefan Molch Jožefa Magdalenič Katarina Novak Slavka Pajk Jana Perovič Štefan Petrovič Stanojka Polajžar Danica Potrč Vinko Sitar Špela Smole Ivica Stranjak Ivan Vrbovšek Stanislava Zagorc Boris 20 let Alič Anton Doleczek Helga Fock Vilma Gortnar Jože Hribar Duša Izlakar Alojz Jenko Jože Kovačec Miroslav Lazič Borisav Muren Jože Rogelja Albin Zidar Miro Zorman Janez 30 let Drešar Anton Košir Domin Srša Brigita COLOR 5 Ljubljana - 40 let v svobodi Letos je že devetindvajsetič potekal »POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE.« Ob 40-letnici o-svoboditve je bilo bolj slavnostno in množično. Skupine iz delovnih kolektivov, organizirani dijaki, študentje, vojaki, družine, vse se je zlivalo v pisano kolono, ki je obdala Ljubljano in hitela proti Trgu osvoboditve. Napovedovalec na startu je pozdravljal in naznanjal prihod organiziranih skupin iz OZD, ki so z oznakami svojega kolektiva množično sodelovali na pohodu. Ni mogel pozdraviti skupine iz Colorja zato, ker je ni bilo. Spomnimo se nekaj let nazaj, ko smo se organizirano in množično u- Srebrno priznanje ZSS Med letošnjimi prejemniki srebrnega znaka ZSS v občini Ljubijana-Šiška je bila tudi naša sodelavka KERPAN-REMIC Dunja. Že vrsto let je zaposlena kot analitik gotovih izdelkov TOZD Premazi. Zaradi svojega prizadevanja, da bi se želje in potrebe delavcev kar najbolje zadovoljevale, je bila izbrana za predsednika IO OO ZS. Njena aktivnost se je tako še povečala in se vpliv sindikata močno čuti na številnih področjih, od zagotavljanja socialne varnosti delavcev, reševanja stanovanjske problematike do sodelovanja sindikalne organizacije v vseh ključnih problemih proizvodnje (iz obrazložitve). Čestitamo! ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. MARINKA GRČAR deleževali tega pohoda in je vsakokrat v srcih občutek posebnega doživetja. Znano je, da pri delovnem koledarju planiramo to soboto v maju prosto zaradi pohoda ob žici, vendar ga zadnja leta ne organiziramo. Zakaj? Zakaj tudi letos ne, ko praznujemo 40-letnico osvoboditve? Pomladanski tekmovalni del slovesnosti ob prazniku mesta heroja je bil nadvse pester: od kolesarjenja, tekov štafet, teka prijateljstva in med njimi: Partizanskega marša. Ta prireditev ni minila brez našega zastopstva. Kot že nekaj let nazaj, so se ga udeležile dve moški in ena ženska trojka, ki je bistveno popra- Zadnje dni v maju je odšla v zasluženi pokoj Ana Jurčec-Prestor, ki je polnih 23 let bila zaposlena v naši delovni organizaciji. V Color je prišla 1962. leta za čistilko in to delo opravljala deset let, nato pa je opravljala dela v • kuhinji. Tod je bilo veliko dvigovanja bremen in pred petimi leti ji je pričela pešati hrbtenica. Dalj časa je bila v bolniški, nato delala po štiri ure ... »Začetek v Colorju je bil zelo težak, saj vsak ve, da je snažilka vedno »ta zadnja«. Toda, kaj kmalu sem bila obtožena kraje denarja in tega nikoli ne bom pozabila. Na zaslišanju so mi celo obljubljali električni stol... Čeprav so pravega tatu kmalu našli, se mi še do danes ni nihče opravičil za to veliko krivico. To pa človeka boli! Moje delo v kuhinji tudi ni bilo spoštovano, čeprav sem neštetokrat pričela z delom ob dveh ponoči, delala deljen delovni čas, zaradi dvigovanja težkih bremen pa »prislužila« okvaro vila lansko uvrstitev. Naša dekleta so tekla tudi za druga društva, tako je Dragi z ekipo Stahovice za las zgrešila tretje mesto, pa tudi Vida je s Smledničankami posegla v boj za odlično uvrstitev. Tudi pri fantih imamo nekaj tekačev, ki se borijo za barve sosednjih društev. Za to težko preskušnjo (28 in 14 km) se je potrebno pripravljati vsaj dober mesec. Kilometri in ure teka so za tekmovalci, pa jim trening še vedno ni garancija uspeha. Ni do-dovolj suha fizična kondicija, to je tek skupine, kjer odloča tudi srčnost, razpoloženje, vreme, skratkaza vrhunski rezultat morajo imeti vsi trije pravi dan. na hrbtenici. S sodelavci je žal tako: dokler lahko delaš, si v redu, ko ne zmoreš več, pa so tu že sumnji-čenja (tudi v zdravniško potrdilo!). Čeprav mi je invalidska komisija o-dobrila lažje delo, sem se odločila, da z nepopolno pokojninsko dobo, s 55. letom starosti grem v pokoj,« nam je Ana pripovedovala po uradnem (slovesu«, kjer ji je predsednik delavskega sveta Jože Taler izročil šopek z darilom. Vsako slovo je težko, toda Ana Jurčec-Prestor še naprej ostaja član velike Colorjeve družine. Morda je pričakovala več razumevanja sodelavcev, vseh nas, pa nas je čas vztrajno prehiteval, zato naj zapišemo njeno veliko željo: »Rada bi z možem, ki je 80 odstotni invalid, šla v letošnjem letu skupaj na morje!« Kar nekako dolžni smo ji to željo u-resničiti. Morda ji bomo s tem povrnili delček tistega, za kar je bila med nami prikrajšana. Srečno, Ana! Upokojila se je Ana Jurčec - Prestor COLOR 6 Iz zapisnika letne skupščine športnega društva Color Zagnani športniki 25. aprila je bila letna skupščina športnega društva Color. Po pregledu dela v preteklem letu, vključno s poročilom samoupravne kontrole, kar objavljamo v nadaljevanju, je bilo podano tudi finančno poročilo, katerega si vsak lahko ogleda pri blagajniku društva. Kegljaško balinarska sekcija Delo v letu 1984: — kegljanje: — sodelovanje na turnirju v borbenih igrah za Dan borca, občinski praznik in praznik KS Medvode — prijateljska srečanja z ekipami Rašica, Elmont Bled, Tehnik Škofja Loka in KK Podreča — troboj Color, Istrabenz in Aero — sodelovanje v medvoški ligi — sodelovanje na občinskem prvenstvu (ženska ekipa je zasedla 1. mesto, moška ekipa 12. mesto, med posameznicami je Kata osvojila 1. mesto.) — balinanje: — sodelovanje na turnirjih v Medvodah — sodelovanje na občinskem prvenstvu — sodelovanje na športnih igrah Colorja Plan dela za leto 1985: Kegljanje: — prijateljska srečanja z drugimi ekipami — Colorjevo prvenstvo skozi vso sezono — sodelovanje na Colorjevih športnih igrah — tekmovanje mešanih dvojic zadnjo sredo pred novim letom — sodelovanje na turnirjih in občinskem prvenstvu Balinanje: — sodelovanje na turnirjih — sodelovanje na občinskem prvenstvu — sodelovanje na športnih igrah Colorja — tekmovanje med oddelki Strelska sekcija Člani SD Colorja smo sodelovali v preteklem letu na več kot 50 tekmah OSZ in regijskih tekmovanjih. Udeležili smo se tudi ostalih tekmovanj SD v občini Ljubljana-Šiška. Vedno smo se uvrstili med prvih pet ekip. Na sindikalnem prvenstvu so ženske dosegle 1. mesto, moški pa 2. mesto. Ti rezultati so plod naše zagnanosti, kljub slabim pogojem treninga v naši jedilnici. Težji problem so tekme z MK puško, pištolo in vojaškim orožjem, saj so treningi in tekme na strelišču na Dolenjski cesti. Zato na tem področju ni vidnejših uspehov. Jamarska sekcija V preteklem obdobju je bila jamarska sekcija zelo aktivna. Glavne akcije: — raziskava jame Malinca — spust in ogled dveh brezen v Vašah — 5 akcij v drugih jamah, ki še nimajo imena, so pa v načrtu raziskovanj v letu 1985 — 9. 6. 1984 se je občnega zbora slovenskih jamarjev v Lipici udeležil 1 član naše sekcije (Jerina Pavle) — na Toškem čelu — Ravnik — je bila plezalna šola (15. 9. 1984). U-deležilo se je je 18 članov sekcije. Večino svoje dejavnosti v letu 84 smo osredotočili na jamo Malinca. Imeli smo 9 delovnih akcij z več kot 400 delovnimi urami. Razširili smo dostopni rov, olajšali spust v jamo z montiranjem 6 m lesene lestve (izdelal J. Pustovrh in s postavitvijo 22 m viseče lestve (izdelali so jo naši vzdrževalni obrati). V tako opremljeno jamo smo organizirali ogled za vse člane kolektiva, ki jih ta dejavnost zanima. Dne 22. 6. 1984 si je jamo ogledalo 21 članov kolektiva pod vodstvom članov sekcije. Plan dela za leto 1985: — nadaljnja raziskava jame Malinca in ostalih jam na področju Polhograjskih Dolomitov — raziskava jame Vetrnik na Babni gori — dvodnevni izlet in raziskava jam na Dolenjskem Namiznoteniška sekcija Pogoji dela so dobri. Določeno število članov se ukvarja z rekreacijo in tudi tekmuje. Treningi so enkrat tedensko, pred tekmami pa dvakrat tedensko. Udeležili smo se Colorjevih športnih i-ger, občinskega prvenstva in še nekaj tekem. Za dosti tekem ne dobimo pravočasno vabila. Program dela za leto 1985: Program dela je v bistvu vsako leto enak. V glavnem sodelujemo na že omenjenih tekmovanjih. V naslednjem letu moramo več narediti glede informiranosti. Tekaška podsekcija Delo v letu 1984: Zimsko obdobje je bilo v znamenju tekov na smučeh, tega vsestranskega načina rekreacije in gibanja v naravi. Za trening smo izkoristili bližnje proge na Jeprci in v Bonov-cu ter v Smledniku. Pripravili smo tečaj za začetnike smučarskega teka v organizaciji Partizana Smlednik (Hribernik Lojze), ki se ga je redno udeleževalo 10—12 članov ŠD. 6 do 8 tekačev se je redno udeleževalo množičnih tekov: Cerkle, Duplje, Bloke, trnovski maraton, tek 3 dežel, Jassa Maraton in občinskega prvenstva, kjer je Aljeta zmagala v svoji skupini. Naloge za 1. 1985: — zimsko tekaške aktivnosti: maratoni, občinsko prvenstvo, prvenstvo DO, tečaj za tekaške začetnike — letno obdobje: sodelovanje na srednje in dolgoprogaških tekmovanjih po Sloveniji in Hrvatski, izvedba Colorjevega krosa, nočnega teka po KS Medvode — propagandno delovanje na področju tekaško rekreativne dejavnosti Košarkaška sekcija Delo v letu 1984: — treningi v telovadnici v Preski, skupaj z odbojkarji — sodelovanje v občinski TRIM ligi (uvrstitev v zgornji del lestvice) — sodelovanje na memorialu Lada Tomažina v novembru 1984, ki ga je organiziralo ŠD Aero Medvode — sodelovanje 3 ekip na Colorjevih športnih igrah (ekipa Smol, Premazov in DSSS — zmagala je ekipa Smol). Plan dela za leto 1985: — sodelovanje na občinski TRIM ligi — sodelovanje na turnirju Lada Tomažina — sodelovanje na športnih igrah Colorja — prijateljske tekme s ŠD iz Medvod in okolice Šahovska sekcija Delo v letu 1984: — prvenstvo DO Color — 12 turnirjev — delavsko prvenstvo za ekipe OO sindikata — Bled 84 (dva dni) — delavsko prvenstvo za člane OO sindikata — posamezniki Rogaška Slatina — dva dni — ekipno prvenstvo Ljubljane (liga!) — turnir Iskra 84 (dva dni) Plan dela za leto 1985: Udeležili se bomo enakih prvenstev kot v letu 1984. Potrudili se bomo v naše vrste sprejeti tudi nežni spol. IO ŠD Janez Svoljšak, predsednik; Frane Erman, podpredsednik; Vida Žerovnik, tajnik; Darko Borčnik, blagajnik; Jule Nar-doni, planinska smučarska sekcija; Burja Franc, tekaška sekcija; Kristan Marko, ke-gljaško-balinarska sekcija; Miro Bitenc, nogometna sekcija; Pavle Jerina, jamarska sekcija; Franci Krelj, strelska sekcija; Herman Dolinar, namiznoteniška sekcija; Matjaž Kern, odbojkarska sekcija; Žagar Stane, košarkarska sekcija; Miro Šuštar, šahovska sekcija; Čarman Dušan, teniška sekcija in Slavka Križaj ter Mimi Jamnik. Samoupravna kontrola Janez Setina, predsednik; Franci Knific, član; Vojko Dubokovič, član. Disciplinska komisija Štrukelj Janez, predsednik, Anica Petaci, član, Jernej Merjasec, član. NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 5 (152), leto 14. maj 1985. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. junija 1985. Vsakdo lahko so- deluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA w zr Efe ST' K £ R R z Z*' u č R K / . 1 2> U R R “Rt ff ’ 1 / IZ t C R JHf In "RT M / N / y V jp? £ J m- D i/ ro~"’ T Er Er 5T N ■tZi" R R R O 5 j £ K T / l/ zs:: R EE r~ L E N K R £ r / J £ R N hr R F| O r O R T zzz fsrsr R £ L R V ZŠ. J E 2> R £ R £ L rir S, £ /V / R C L R Z * L Ct u p £ R £ ZT £ s o L R R Z z? S Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo prejeli 33 rešitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v prodajnem oddelku. Komisija v sestavi Vera Mesesnel, Minka Rot in Pepca Lazič je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Tatjano Gauš, drugo nagrado 300 din prejme Fanika Sešek, tretjo nagrado 200 din pa Miloš Mila-šinovič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo !