i
poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 8. marca 1928.
stev. 34. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/28.
Vse spise, v oceno poslane	mm H ■HB^HH	m jgB* M MM	HB jH^ R B M B^k. I J^D	VS&k 5etrtek" Na"
knjige itd. je pošiljati na	I B	|1 H MM	TP^^ft H B H H^^fc H JiP^	ročnina za neorga-
uredništvo —	H H B B B H	H H Pl B B	D ■ III lil ■■■	60 Din, za ¡nožem,
reklamacije in vse admi-	■ II ■ ■ ■■1	m, |P§|| M	11 H lil 811 J I	80 Din. Posamezna štev.
pa na	. B BB B B B B	B II B	B B B BB B B B ^^	Din. Članstvo
upravništvo v Ljubljani,	B BB B B B B	I iM M M H	H H B BB Idi HB I BL	UJU -Ljubljana" s
Učiteljska Fran-	B B B B B B	B IH B B	B B B ^H II B B
čiškanska ul. 6/1. Vse po-	vk B Bi B B B H	Jffl Mj 1 1|	B H B flHf 9 B B B B JS	Z" Ust Za °2'ase re~
^ft^l B	II	B ^Lj^J BI B ll
Reklamacije so proste po-	^Bi ^11 B IBiBBI^ mK^r H H	H	■■ ■ H »■	plačati po ceniku od petit
^tST«	Stanovsko politiško	glasilo UJU.	• Poverjeništvo Ljubljana	SSSSiSSffi:
A vendar čuj! Ni mesta, da položil utrujeno bi nanje, brat glavo! In kadar si — le kamenu si tožil, in svojcem — kdo li je otrl solzo!?
E. G a n g I.
Stanovi se organizirajo povečini iz so« cialnih ozirov. Učiteljstvo je menda edino med njimi, ki jim narodni blagor, ljudska izobrazba prednjači pred lastnim progra« mom. Tja v 1. 1867. segajo prvi poskusi na« šega organiziranja, ki so spočetka napol po« srečeno životarili, dokler se niso posamna društva — z raznovrstnimi programi — sled* njič zedinila v enotno stanovsko organiza« cijo, katere svrha je bila pospeševanje du« ševnih in materialnih interesov slovenskega učiteljstva in dviganje slovenskega šolstva.
Iz okrožnice Celjskega učiteljskega dru« štva iz leta 1887. je razvidno, da si je teda« nje učiteljstvo nadelo nalogo potegovati se za šolske in stanovske interese, ustanoviti si »podporno društvo« in zgraditi v kakem do« mačen mestu ali toplicah Slovenski učiteljski dom«, izdajati knjige i. dr.
Vztrajno, sr bori to se je učiteljstvo v najopasnejših dobah borilo za svoje stanov« ske pravice, in ko je beda najkruteje razsa« jala v njegovih vrstah, si je učitelj odtrgava! od ust zadnji kosec kruha, da ga daruje v dobrobit celoti, svojemu stanu. (In danes?).
V	dobo 40«letnega organizacijskega delo« vanja spadajo ustanovitve »Celjskega gospo« darskega društva« Jubilejske ! Samopomoči, »Društva za zgradbo učit. konvikta«, Narod« ne šole, Vdovskega učit. društva, »Hranilnice in posojilnice Učit. konvikta«, Učit. tiskarne in knjigarne, »Rogaškega zdravilišča«, poleg obsežnega delovanja na literarnem torišču. V programu so bile večkratne razprave glede ustanovitve bolniških blagajn, ki bi bile ne« obhodno potrebne.
V	poslednjem času je naša organizacija jako delavna v šolsko«reformnem, literarnem, samoizobraževalnem oziru, dočim cokljajo njej ob strani naše gospodarske inštitucije kakor nekak nepotreben balast. Nekaj od njih je razpuščenih, oziroma pozabljenih, dočim se radi posamnih razvija eksistenčni preporod.
Stanovsko borbenost in izvenšolsko de« lovanje je mogoče podpreti le s krepko go« spodarsko osnovo. Da pa se naša gospodar« ska podjetja ne morejo povoljno razviti, je pač vzrok, da se nanje organizacija vse pre« malo ozira. In to naravno, saj se niti za svoje lastno gospodarstvo ni primerno interesirala.
Na zborovanjih in skupščinah se mrtvi« lirno z jeguljastimi referati, in to na svoje stroške, da ne spravimo iz ravnotežja držav« nega prosvetnega proračuna, ki ne zmore stroškov za uradne okrajne konference, niti potnin za šolske nadzornike, ki so pred vsemi vpoklicani za šolsko naobraževalno delova« nje. Kadar pa pride na vrsto finančno vpra« šanje, se zanimamo zanj le, če je dovolj pod« prto s senzacijami.
Res je, da vodstvu organizacije ne mo« remo naprtiti na ramena še gospodarskih društev, ko je že itak preobloženo z raznimi opravili stanovsko«pravnega in prosvetnega značaja. Tudi ni mogoče prisiliti članstva UJU, da bi se žrtvovalo za ustanove, od ka« terih ogromna večina nima nikakšnega haska — užitka. Poleg tega je upoštevati, da si dru« štveni in zadružni zakon zelo nasprotujeta, kar onemogoča, da bi ju spravili v sklad v okviru organizacije.
In tu treba najti izhoda! Centraliziranje bo morda mogoče le tedaj, če članstvo zain« teresiramo za gospodarske ustanove, ali če društvene (zadružne) namene tako ^reme« nimo, da ibodo po možnosti v dobro vsakte« remu organiziranemu članu, ali vsaj celotni organizaciji.
Samopomoč je društvo, ki spremlja tova« riša preko groba. Umevno je, da se je tedaj oprijemljejo večinoma le oni, ki križajo sre« dino življenskc dobe in ki jih tare skrb za bodočnost družine. Združiti bi jo bilo z bol« niškim zavarovanjem, kar bi koristilo zlasti podeželskim samotarjem v oddaljenih krajih. Projektirani SUUS bi bil tu na mestu.
Učiteljska tiskarna se je osnovala (1906. leta) iz gospodarskih ozirov, ker se naše ča« sopisje spričo nestalnosti tiskarskih podje« tij ni moglo povoljno razvijati. Tedanja Za«
* V zadnji številki smo pokazali soci« alno«gospodarski pokret poljske učiteljske zveze, danes prinašamo podoben članek tov. Lapajneja v isti zadevi, da razmišlja o tem gospodarski svet pov. UJU in sreska učitelj« ska društva.	Urc.dn.
veza je štela ca. 1500 članov, a se ji ni po« srečilo, da bi vsaj Vio od teh pridobila kot zadružnike. Podjetje, ki se je povoljno raz« vijalo, si je med drugim baje nadelo namen: zgraditi učiteljstvu prepotrebni Učiteljski konvikt. Tudi tvornica učil Ibi podprla to prizadevanje tiskarne. Splošne gospodarske neprilike so preprečile razvoj sicer dobro za« mišljenega podjetja, ki v učiteljstvu ni našlo pravega umevanja, ne zaslombe. Po dolgem bolehanju je moral Tuš likvidirati, da ne bi ogrožal še ostalih inštitucij.
Učiteljska tiskarna naj postane last vse« ga učiteljstva, kar bi dvignilo njeno moralno in materialno silo, organizaciji pa nudilo sta« novsko borbeno podlago.
Hranilnica učit. konvikta posluje mirno in skromno v prid vsemu učiteljstvu. Ko bi učiteljstvo dovolj cenilo njene blage namene, bi skrbelo, da se vanjo nalagajo razni fondi in prihranki, sicer odbor ne more delati ču« dežev in z drobci ugoditi obilim — pomoči potrebnim članom.
In Učiteljski konvikt sam! Sirota se je s svojimi 30 leti že kar preživela, ker je vzpri« čo dviganja in razširjanja ostalih gospodar« skih podjetij, ostala ponižno njim ob strani, sebi v napotje, organizaciji v breme.
In vendar je v Konviktu naša najpotreb« nejša stanovsko«gospodarska naloga. Treba ga bo do jedra preosnovati, da bo njega do* brine lahko užival sleherni naš član. V Ljub« ljani — naši centrali — nujno rabimo skup« nega doma, kjer naj bi bilo zatočišče vsega učiteljstva in njega rodbin.
Učiteljski dom naj bi prevzel oskrlbo učiteljskih sirot, študirajoče dece, podežel« skemu učiteljstvu naj bi nudil cenena ali brezplačna prenočišča, po možnosti tudi pre« hrano, v njem naj bi bila naša organizačna postojanka, informačna pisarna, dvorana in drugo. Tu bi se shajali, spoznavali, kram« ljali, zabavali, izobraževali, bodrili, tolažili, kratko: »Dom« naj bi bil naš rodni »dom«, naša »matica«. Po potrebi bi se prizidali pro« stori za stalna učiteljska stanovanja.
Tako bi prišla na svoj račun vsaka to« varišica, vsak tovariš. Program je tu. OživUi ga hočemo in moramo!
Treba le dela, ne samo besedičenja!
Kapital Učit. konvikta smo osamosvoji!', da nam je vsak čas mogoče kupiti kako pri« merno poslopje. V Ljubljani so na ponudbo krasne, prostorne stavbe na jako lepih pro« štorih. Segli bi po njih, a kot društvo nima« mo ne zadostne finančne, ne moralne opore. Društvo je številčno preveč nestalno, zato je moramo preurediti v zadrugo, (kakor so to storili poštni uradniki, ki so nas po 30 le« tih že takoj s svojim začetkom prekosili).
Zadruge imajo dokaj stalno članstvo z letno odpovedjo, z garancijo pa se daje pod« jetju finančna podlaga.
Po društvenih zborovanjih pričnimo z agitacijo v prid samim sebi! Glasom sklepa pokrajinske skupščine v Rogaški Slatini jc vsakdo moralno obvezan, da pristopi kot član U. K., nekatera društva so že prijavila svoj korporativni pristop. Danes nihče nima nikakega vzroka več, da bi se kakorkoli iz« govarjal in odtegoval od članstva. Edino na« potje bi morda bile osebe, ki so se borile za Konviktovo osamosvojitev, toda ta zapreka se najlaže odstrani, ker so vsa vodilna me« sta vsak čas vsakomur, kdor je dobre volje — na razpolago.
Dvignimo svoj kapital! Poslužujmo se obnovljenega gospodarskega programa, ku= pujmo blago od tvrdk, ki priznavajo Kon« viktu provizije, zbirajmo darila, sodne po« ravnave, prirejajmo igrice, ki jih je društvo založilo. Nobena šolska soba, nobeden kraj ni tako majhen, da bi se brez stroškov, brez odra ne dala prirediti kaka javna produkcija v prid Učit. konviktu.
Brez osebnih žrtev lahko tekom enega leta zložimo en milijon dinarjev. Če smo revni študentje — brez dohodkov — pred 30 leti iz praznega žepa zbirali za Učit. kon« vikt mesečno po 1 gld. An od začetne plače 33 gld. plačevali letno 3%, t. j. 1 gld., bi v današnji dobi — 3% — lem lažje zmogli, če se le tu in tam odrečemo kaki prireditvi, ki jih tiste čase nismo poznali. Računajmo da« lje! Letno prenočim v Ljubljani vsaj štiri« krat (v posebnih ali organizačnih zadevah). Hotelsko prenočišče a 50 Din (brez napitnin) znese 200 Din. 1000 oseb: a 200 Din (t. j. 200.000 Din) znosi v hotele v 5 letih 1,000.000 Din, a do hotelov vendar še nimajo druge pravice, kakor to, da jih vzpričo rodoljubar« ske vnanjosti pošljejo v stranske kotičke, par nadstropij više kakor zlizane in sitne
agente. Plačaj tedaj Učit. konviktu teh 5 ob« rokov, da se zasiguraš za vse življenje! Ne boj se, da bo kdaj prenapolnjeno. Če si pla« ninec, veš, kako se delajo čudeži!
In naša — reete Vaša — deca! Otroka izročiš tujim ljudem, ki po večini ne poznajo nravi podeželskih otrok. Nadzorstvo je tedaj temu primerno.
Oskrbo plačuješ mesečno vnaprej. Se« štej medletne počitniške dneve, pa se boš prepričal, da plačuješ mesečno vsaj 100 Din več, kakor sam misliš. Če bi že samo ta nad« plačila hranil in vlagal v Učit. konvikt, bi od tega imel Konvikt od 100 otrok letno 100.000 Din, oziroma si to vsoto starši letno prihra« ni jo. Upamo pa, da bo ob pametnem gospo« darstvu mogoče starše znatneje razbremeniti.
Vse prizadevanje in navduševanje za agilno prosvetno delovanje učiteljstva je in bo zaman, dokler ne (olajšamo družinskih skrlbi staršem, ki so po večini v najjačji sta« rostni dobi. Lepe in vonjajoče rože niso med zdravilnimi zelišči, zato smo primorani rabiti trpke besede, ki nam jih narekuje bridka izkušnja.
Gospodarskemu odseku prepuščamo re« šitev celokupnega socialnega problema, ki naj se ne potiska v ozadje, društvom pa pri« poročamo, da o naših gospodarskih podjet« jih razpravljajo in nam pošljejo svoje sklepe in pomisleke. Za negacije se pa že vnaprej zahvaljujemo!
Josip Lapajne,
kot predsednik Učit. konvikta.
HUDALES OSKAR:
Vprašanje učiteljske omladine.
Med najvažnejšimi vprašanji, ki izade« vajo naš stan, je gotovo tudi vprašanje uči« teljske omladine. Žal mu do sedaj nismo po« svečali dovolj pažnje, kar se je pa mašče« valo nad nami samimi. To lahko občutimo pri vsakem koraku. Leto za letom vstopajo nove trume mladih v naše vrste. Leto za le« tom prihaja nov, svež materijal v našo orga« nizacijo. Pričakovati bi bilo tudi temu pri» mernega vzpona naših sil, a vendarle ni za« željenih uspehov. Ne tajim, da ne napredu» jemo. Napredujemo, a ne tako, kakor bi lah« ko pod danimi pogoji. Vzrokov zato ne sme« mo iskati površno. Iti moramo globlje. Po* iskati moramo vse one činitelje, ki zavirajo naše delo. Nočem hvaliti starih časov, a eno je le res: Včasih so morali mladino pri nje« nem delu brzdati, danes jo je treba vzpod« bujati. A se kljub temu malo doseže. Kje so vzroki?
Če kritično premotrimo naše javno živ« ljenje sploh, moram« na prvi mah pripoznatf, da je strahovito prazno. Ljudje se lovijo za različnimi časopisnimi senzacijami, opajajo se ob frazah in se navdušujejo za razne v zraku viseče načrte. Malokomu je do kon« kretnega dela. Ves ta položaj ustvarja da« našnja lahkomiselna družba, oziroma jav» nost, t. j. ona javnost, ki brezskrbno živi na račun drugih. Ti drugi delajo na polju ali v zakajeni tovarni in so veseli, če so zaslužili košček kruha. Mestna in druga inteligentna mladež pa se udaja sentimentalnosti. Pri njej je aktualen ples, jazz=(band ter ljubezenske avanture in tragedije. Vse drugo pa spi. Spi resno delo, lepe knjige se praše na policah in duhovite zabave ni več. Zapadna kultura se izživlja. V svojem zadnjem hrupnem vrtincu je objela ves lahkomišljeni svet. Z njo se vrti ljudstvo nasproti bodočnosti in se nič ne vprašuje, kaj je skritega za njenim zastorom. Le malo jih je, ki vedo, da je čas resen in da je bodočnost še resnejša. Le malo ljudi se zaveda vprašanj, ki nam jih neusmiljeno stavlja naš čas.
Take so razmere današnjega javnega živ« ljenja. Ni čuda, da si je to življenje našlo največ privržencev med mladino, ki se hoče izživeti in nič ne vprašuje, kakšne so posle« dice. Dokazov za to mi menda ni treba po« sebej navajati, saj jih srečujemo vsak dan. Omenim naj le slučaj Krantz v Berlinu, ki nam te razmere kaže v najdrastičnejši luči.
Zadnja svetovna vojna je v zgodovini postavila nov mogočen mejnik. Živimo v neki prehodni dobi, ki pulzira v strašnem tempu. Nov vek neizprosno trka na vrata narodov. Čas brzi z demonsko naglico. Teh« nika dobiva napad za napadom. Tehnika v literaturi, tehnika v gledališču, tehnika v kinu, tehnika vsepovsod. Višje, nam navad« nim smrtnikom neznane sile, so na delu. Na« raščajoča gospodarska kriza ima za posledi« co težak socialcn položaj. Na eni strani umi« ranje, na drugi strani neproduktivna mladež, ki išče utehe v brezplodnem veseljačenju. Oni, ki naj bi pomagali reševati, oni, ki naj bi ustvarjali, so otopeli v tem strašnem vr« vežu, a nad vsem pa ... kakor črnec se krohoče saksofon ...«
(M. Jarc.)
Kaos je velik. In težko je danes natančno določiti zakaj se mladina v veliki meri od« daljuje od resnega dela. Vsekakor je krivo naše jalovo javno življenje sploh, ki mladež zavaja. Druga jc socialna beda, ki jo hoče mladina pozabiti v veseljačenju in tretja je nesrečno »reformirana« srednja šola, ki s svojim mrtvilom in okostenelostjo uibija ve« selje do življenja in vsega lepega.
Nad vsem pa so nekateri, ki smotreno iščejo svojih koristi in sistematično ribarijo v kalnem. Žalostno je pri tem to, da imajo ti elementi od vsega še največ koristi in uspeha. Vsem nam je znano, da razni stran« karski eksponenti zavajajo mladino k tako«
zvanemu »delu za narod«. To delo za narod obstoja v tem, da razne strankarske mladin« ske organizacije vzgajajo mlade 'ljudi v taj« nike različnih krajevnih strankarskih dru« štev. Posebno pa učiteljiščnike! Pred leti je n. pr. neki politični časopis javno vabil uči« teljske maturante, naj se zglase v strankinem tajništvu, kjer bodo dobili potrebne infor« macijc za »delo med narodom«. Tem svojim žrtvam obljubljajo stranke nebesa.
V resnici pa je stvar drugačna. Mlad, idealen učitelj, ki je tako postal orožje raz« nih brezvestnežev, se vrže z vsemi silami v boj za stranko. Naleti pa na odpor. Prično se prepiri in preganjanja. Zopet novo raz« očaranje za mladegn?človeka. Tako razoča« ranje zatre v njem zadnje ideale in poslednji smisel za plodonosno delo. Dan za dnem nam na tak način odmirajo najboljše moči. Me« sto, da bi se posvetile skupnemu delu za blagor stanu in naroda, se cepijo. Razočara« ne se zakrknejo vase in mnogi celo oponi« rajo vsakemu resnemu prizadevanju. In v tem pogledu je slabše od leta do leta.
Videli smo, da obstoja v življenju naše mladine več negativnega, ko pozitivnega. Vendar je le nekaj takih, ki jih čas ni orna« mil. Zbrali so se, izdajajo svoje lističe in iščejo novih poti. Ne tavajo slepo po starini. Uvideli so, da je nova doba prinesla nov na« čin življenja in kopico velikih nalog, mimo katerih ne smemo iti. Ta skupina mladine se zaveda resnosti položaja in vseh perečih vprašanj, ki jih ne smemo puščati ob strani. Mnenja so različna, a nič zato. Ti mladci so prelomili s tradicijo in vsem zastarelim. Iščejo rešitve na več načinov. Nam danes ni na tem, da bi ugotavljali, katera smer je pravilnejša, katera sigurneje vodi do cilja. Za nas je razveseljiv pojav že samo dejstvo, da je še vendar nekaj revolucionarnih deč« kov, ki se niso udali splošnemu mrtvilu in propadanju. Ta skupina mladine je zdravo jedro, ki išče novih ciljev, ki se postavlja v bran vsemu nezdravemu, ki hoče energično iztrebiti vse, kar je gnilega.
Žal, da pri tem svežem mladinskem po« kretu ne deluje ne mlado učiteljstvo, ne slo« venski, učiteljski naraščaj. V tem ostajamo vedno isti. Slepo hodimo za starimi in ne iščemo onih razvojnih možnosti, ki nam . jih prinaša čas. Tako postopanje se je nad nami maščevalo že neštetokrat. Nove dobe so nas vedno našle nepripravljene. Takrat smo na« vadno v hitrici pričeli nekaj graditi, zbegani in vedno premalo skupno orientirani. Rezul« tati so bili vedno enaki. Površnost in polo« vičarstvo sta glavni znak istih.
Kaj je dandanes vzrok tega, smo videli že prej. In morda igra še ena splošna na« paka pri tem svojo vlogo. Ta namreč, da se mladini tam, kjer gre njeno delo v negativ« no smer, pušča preveč svobode, kjer gre v pozitivno, pa premalo. To svobodo pa mla« dina nujno potrebuje. Trelba ji je dati pro« ste roke, da išče in dela na vseh problemih, da jih študira in skuša ugodno rešiti. Na kak način, to je postranska stvar. Glavno je, da mladina svobodno dela.
Izrazit mladinski pokret je potreben. Vedno je bila mladina nositeljica revolucio« narnih idej, ki so jih prinesli novi časi. Mla« dina se je borila brezobzirno in je vedno zmagala. Le učiteljska omladina ni našla ni^ koli svoje izrazite smeri. Ali je počasi kora« kala za drugimi, ali pa je stala ob strani in čakala, kaj prinese ta boj. Niti tega ni po« mislila, kaj ji ta borba prinese slabega, kaj dobrega. Brez kritike je sprejela vse, dobro in slabo. Čc smo dobili klofuto od leve, smo jo čakali še od desne. Smo nekoliko pogo« drnjali in se slednjič udali v »božjo voljo«. In vsako breme smo nosili, ki so nam ga na« prtili. Nič čudnega torej, če nam je Cankar v obraz zabrusil: »Hlapci!«
(Konec prihodnjič.)
Knjige Mladinske Matice bodo naii mladini zlat zakl&d!
Splošne vesti.
—m Kdaj izidejo knjige M. M. Naš namen je, da jih dobi mladina za počitnice. Neka* teri so nam nasvetovali, da naj počakamo do zime, češ, da tudi Vodnikova in Mohorjeva družba izdajajo svoje knjige za Božič. To je že res, pa tudi drugače biti ne more, ker se je treba ozirati na to, da naš podeželski človek poleti nima časa za čitanje. Pri mla» dini pa je to drugače. Ona ima pozimi naj« več opravka s šolo in nalogami. Zato pa v počitnicah dostikrat nima nobenega pamet» nega opravka in marsikdo podivja v brez» delju. Naše lepe in zanimive knjige ji bodo dale najboljša tovarišijo. Naposled pa go» vore za naš načrt tudi zdravstveni razlogi, ker bo mogla mladina citati podnevi in na prostem, dočim bi pozimi ždela v zatohli sobi in dostikrat ob slabi razsvetljavi.
—	Šolski upravitelji! Ne zabite nabaviti za šolarske knjižnice knjig Mladinske Ma» tiče. Za mal denar 10 Din pomnožite svojo knjižnico na šoli kar aa tri knjige, ki jih bo deca z veseljem čitala. Večje šole naj vza* mejo po več izvodov za knjižnice!
—	Za Dački dom v Beogradu. »Narodna Prosveta« prinaša izkaz darovalcev, ki je na* ras tel od prej objavljenega izkaza od 148.827-75 Din na 157.960" 15 Din. Upamo, da tudi naše šole ne bodo zaostale in zato po* verjeništvo pričakuje, da bodo šolska upra» viteljstva poslala nabrane vsote poverjeni* štvu, ki jiih s skupnim izkazom odpošlje v Beograd.
—	Prispevki za Dački dom v Beogradu.
Oblastni šolski odbor v Beogradu je daroval za Dački dom 20.000 Din in ne samo 10.000 Din kot je bilo zadnjič javljeno.
—	Udeležencem kongresa mednarodne federacije učiteljskih udruženj. One, ki bi se hoteli udeležiti tega kongresa obveščamo, da bo stalo potovanje približno 4000 Din in bo trajalo 14 dni.
—	Pevski zbor UJU priredi v Celju dne 18. marca ob 4. uri popoldne v Celjskem do* mu vokalni koncert slovenske moderne glas« be. Opozarjamo nanj učiteljstvo in pričakuj jemo polnoštevilne udeležbe. Program je se* stavljen iz najmarkantnejših modernih skladb naših slovenskih skladateljev Ada» miča, Lajovica, Ravnika in Škrjanca. Nastopi mešani in ženski zbor pod vodstvod gosp. Srečka Kumra, prof. na Glasbeni akademiji v Zagretbu. Tovariši in tovarišice, koncert v Celju naj bo dokaz n^e stanovske .zavedno* sti in enotnosti! Opoffirite nanj in priporo» čajte ga povsod! Naloga učiteljskega pev* skega zbora je lepa in pomembna za ves uči* teljski stan, njega uspeh je uspeh nas vseh.
—	Načrt prosvetnega programa. »Na* rodna Prosveta« prinaša k načrtu prosvetne* ga programa resolucijo o šolstvu, ki vsebuje predloge glede osnovnih in meščanskih šol ter zavzema stališče glede učiteljišč in višjih pedagoških šol. V nadaljnjem prinaša tudi resolucijo o srednjih šolah, o privatnih sred* njih šolah in univerzah. Zavzema stališče glede umetniških šol, šol za abnormalno deco, Trgovske in obrtno nadaljevalne šole so razdeljene na sledeče pododdelke: splošne obrtne in obrtno trgovske nadaljevalne šole, strokovne obrtne šole, dekliške obrtne (stro* kovne) šole, srednje tehniške šole, dvoraz» redne trgovske šole in trgovske akademije. H koncu dodaja mnenje k nacionalni in splošni kulturni orijentaciji naših šol. Načrt se bode v prihodnji številki »Narodne Pro* svete« nadaljeval.
—	Spremembe k uradniškemu zakonu so še v delu v finančnem ministrstvu. Šele ko bodo vposlane še gotove pripombe nekih mi* nistrstev, bodo spfremembe končnrj dzde* lane.
—	Prevedba učiteljskih kronskih upoko« jencev na dinarske penzije. Dasi je pri dru* gih strokah to vprašanje več ali manj že urejeno, se pri učiteljstvu ne gane z mrtve točke. Po pooblastilu ministrstva prosvete sta velika župana v Ljubljani in Mariboru prevedla formalno kronske upokojence*uči* telje na dinarske plače po dopolnilnem za* konu o narodnih šolah iz leta 1919. in to v smislu čl. 2. uredbe o prevedbi na dinarske penzije z dne 1. julija 1927, O. R. br. 88.808, ki določa, da se kronski penzijonisti najprej formalno prevedejo na dinarske plače po onih zakonih in predpisih, po katerih so bili aktivni državni uslužbenci njihove katego* rije izven Srbije in Črne gore faktično pro* vedeni na dinarske plače, predno je stopil v veljavo uradniški zakon iz leta 1923. Enako so postopali tudi veliki župani drugih oblasti. Prevedbe so se v tem zmislu izvršile in bile predložene jGlavrii Kontroili v (odobritev. Glavna Kontrola se je pa postavila klub jas* nemu besedilu čl. 2. uredbe na stališče, da se imajo učitelji — kronski upokojenci p reve* sti po onem zakonu o narodnih šolah, ki je veljal v Srbiji v času njihove upokojitve. Učitelj, ki je bil n. pr. upokojen leta 1910., naj bi se prevedel po srbskem zakonu o na* rodnih šolah iz leta 1904. in zaradi tega ne odobrava prevedb. Tu tiči vzrok, da morajo učitelji čakati na ureditev prevedbe. Pover* jeništvo UJU je podvzelo korake in napra* vilo več vlog, da se zadeva čimprej in ugodno reši, ker sicer čaka po 1. aprilu vsa izplačila za nazaj nenasitna partija 55. drž. proračuna.
—	Premeščenja po čl. 71. Mariborska šolska oblast ima na šoli v Sibiriji, kakor smo jo prekrstili — kugo. Že tretjo učite» Ijico nam je vzela v tekočem šolskem letu. Kraj sam na sebi ni tako slab, poslopje šole je tudi dobro, a razmere na šoli imajo v pre* teklih letih kaj slabo ozadje. Prosilca za vo« diteljsko mesto ni bilo ponovno. Šele v za* četku tekočega šolskega leta je prišel na šolo delaven šolski upravitelj. Učiteljstvo je bilo kompletno na šoli. Z resno voljo in ener* gično silo se je pričeli poučevati in rešeiroti
potopljen šolski čoln iz kalne vode. A vse bi šlo z dobro voljo, če bi ne bilo te jadne kuge premeščanj med šolskim letom. Evo vam slučajev: V ljubljanski oblasti je bila učiteljica na novo predlagana za namestitev v njen domači kraj, k mamici. Nekdo se je znašel pri oblasti s svojim protestom in da» ma je morala v svoje presenečenje v mari» borsko oblast na šolo v »Sibirijo« z vso opre» mo za dobo 1K meseca. Ona, z dobro ma» mico, se je pa poslužila pravnega leka z objektivnim g. poslancem. Ta je stopil v boj. Učiteljica se je lepo povrnila z dekre» tom v rokah iz Sibirije v idiličen kraj k svoji mamici, kjer bo brezskrbno službovala. Naši oblastni gospodje imajo pa čast, povrniti ji selitvene stroške, ki ji tudi postavno pripa» dajo. Pa kaj, saj ne gre iz njih žepa. Tako se je našla pravica v desnici, dočim se pri nas deli krivica z levico. — Drug slučaj: Starejši tovariš, ki je družinski oče, bi mo« ral zaradi šolanja otrok dobiti primerno me» sto, da bi ga ne razdvajalo dvojno gospo» dinjstvo — in bi mu bilo omogočeno vzdr» ževanje otrok. Ker ni imel stanovanja na šoli, je moral dnevno 7 km peš ali s kolesom v šolo in zopet nazaj. Vsak dan brez top» lega obeda, samo da je vztrajal. Pred začet» kom tekočega šolskega leta so prišle izpre» membe — premeščanja — čl. 71., ki je že stokrat preklet. Upal je, po dolgem trplje» nju, da vsaj doseže z družino skupno biva* nje, ki si ga je po pravici zaslužil. Čakal je in čakal. Pa glejte razočaranje. — Na nižje . organizirani šoli ga je izpodrinila mlajša učna moč in on je moral kot nadštevilen na njeno mesto s čl. 71. — Sedaj mora hoditi 18 km ob vsakem vremenu v službo in nazaj. To je le par slučajev čl. 71., ki nas neprestano tepe. — Učiteljstvo, vzemi si žalosten vzgled iz tega. Vzdrami in dvigni se iz blata ter po* stani brez razlike vzajemno — tovariško. Pojdimo v skupen boj za pravice, ker ljud* stvo bo za nami, če bomo na mestu. Višji nas bodo morali upoštevati. Ne bodimo hlapci. Stalnost starejših učnih oseb naj bo nedotakljiva. Čl. 71., je prej ko slej odpra» viti s tem, da sami odklanjamo namestitve po čl. 71. Vsaka šola naj ima izkušenega upravitelja in podrejene mlajše moči, da jih upelje v prakso, ostanejo naj vsaj par let na učnem mestu. Starejšim se naj dajo po razpisu taka mesta, da jim bo omogočeno vzdrževanje otrok za čas šolanja. Vse kri* vice, prizadete po čl. 71. se naj popravijo s tem, da bodo po potrebi oddana mesta po» tom razpisa in vsak lahko prosi, če mu je mesto prikladno in ima predpogoje za to. Dolžnost oblastev je, da v tem smislu de» lujejo in popravijo krivice, če hočejo ohraniti spoštovanje in zaupanje do zakonov. — R.
—	Slovenska Matica. Za 1. 1928. izidejo v Veliki noči tri knjige, ena znanstvena (dr. Izidorja Cankarja: Zgodovina likovne umet» nosti) ter dve leposlovni, za članarino 50 Din, plačljivo tudi v obrokih po položnicah ali ob sprejemu knjig. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. Na željo prospekt (oklic)* Kjer še niso ustanovljena poverje» ništva (na sedežih okr. sodišč ozir. v večjih prometnih krajih), se bo to v kratkem zgo» dilo. Ustanovitev poverjeništev se mora iz* vrševati sistematično in na enoten način, to* rej le po društvenem upravniku. Interesentje okrajev, v katerih ne bo mogoče tega izvršiti do Velike noči, naj potrpijo in bo naklada knjig tako velika, da bo moglo društvo ustreči tudi po izdaji knjig pristopivšim čla* nom. Do zdaj je na novo pristopilo že nad 1300 članov.
—	Vsem tovarišem, ki so že naročali »Nageljčke« za nižjo stopnjo osnovnih šol (1. in 2. šol. leto), naznanjam, da izide ta zbirka pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Vzrok zakasnitve je v tem, da je ravno za to stopnjo najtežje izbrati primernega gradiva, ker se držim načela, da je zlasti za nižjo stopnjo najboljše komaj dovolj dobro. Kakor II. in III. del, bode tudi I. del vsebo» val večinoma narodne, še ne objavljene pes* mi, katere se mi je po velikem trudu tekom let posrečilo^ nabrati. Vendar pa imam še neko željo! Širom Slovenije je še veliko pes* mi, primernih za to stopnjo, bodisi da so iste narodne, ponarodele ali tudi umetne. Zlasti starejši tovariši in tovarišice pojejo v šoli pesmi, ki niso še doslej objavljene v šolskih pesmaricah. (Nekatere take sem že izsledil). Do teh tovarišev(ic) se obračam s prošnjo, da mi pošljejo take pesmice z napevi in mi tako pomagajo ustvariti dobro, v praksi upo» rabno, zares otroško pesmarico za elemen» tarno stopnjo, katere še doslej — priznajmo odkrito — nimamo. Upam, da se bodo do* tični tovariši(ice) odzvali mojemu povabilu. Prispevke na željo tudi honoriram po dogo» voru. Zelo bi mi ibilo ustreženo, ako dobim take otroške pesmice ztasti iz Belokraj* skega ali pa iz Prlekije, kjer je naš narodni značaj najbolj samonikel. Pošljejo se pa tudi lahko pesmice, ki bi bile primerne za srednjo ali višjo stopnjo. Uporabil bi jih pri novih izdajah svojih pesmaric. iPošiljke prosim na naslov: Ciril Pregelj, učitelj, Celje.
^— Knjige Slovenske Šolske Matice za 1. 1927. so bile tekom meseca februarja razpo* slane na vse tiste poverjenike, ki so Matici pravočasno poslali članske sezname. Na ža* iost moramo ponovno ugotoviti, da je med poverjeniki še p e t zamudnikov, od katerih Matica ne more dobiti ne seznamov niti članarine. Vse te še enkrat prav lepo prosi* mo, da store svojo dolžnost napram Šolski Matici še tekom prve polovice marca me* seca. — Blagajništvo Slov. Šolske Matice v Ljubljani, 5. marca 1928.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča* mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
—	VSEM ŠOL. UPRAVITELJEM IN KRAJ. ŠOL. ODBOROM sporočamo, da morajo biti priloge kolekovane in sicer do Din 2000 s V2 %, nad Din 2000 pa z ll/z% kolekom. Poleg, tega je zaračunati od zneska nad Din 125 1 % davek na pot slovni promet.
—	UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926127 in 1927128 proti odplačilu. Kdor ju lahko pogreša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana.
—	UPRAVA »POPOTNIKA« obt vešča vse nove naročnike, da jim s štet vilkami 1—5 letošnjega leta ne more pot služiti — pač pa hoče to suksesivno ure t diti tako, da prejmejo povečini celi letnik.
—	Izašao je novi broj »Ženskoga lista«
sa , obiljem najnovijlih modela, od kojih mnogi u više boja i sa nekoliko stranica mo* dernog 5 narodnog ručnog rada. U vrlo za* nimivom članku prikazuje urednica gdja Za* gorka jubilarku našu veliku tragetkinju Ma» riju Ružičku Strozzi. Uz daljnje članke o zdravstvu, kosmetici, modemom kučanstvu i raznih rubrika, sadržaje tekstni dio roma* ne, novele, zabave i šale, sve sa prekrasnim ilustracijama. Pretplata na »Ženski list« stoji za tri mjeseca 45 Din. Naručuje se kod Uprave »Ženskoga lista«, Samostanska ul. 2/1.
— Kupimo posamezne štev. letošnjega „Popotnika". Poziv vsem onim, ki lahko pogrešajo posamezne številke 1—5„Popotnika* letošnjega letnika. Uprava jih nujno rabi in jih odvzame proti plačilu. Dalje prosim vse one, ki so neopravičeno prejemali omenjene številke, da jih nemudoma vrnejo. Posamezne številke naj se naslove na upravo UJU, pov. Ljubljana.
Damam z dežele je BEB^WhB posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladla. ^ MI Separirani oddelek za jI specialno barvanje Pp-^Jh^H las v vseh nlansah, -	kakor tudi za izvrševanje
ialNJS^I^B^B vseh lasnih del se priporoča
M. Podkrajšek frizer za dame in gospode, Liliana
Sv. Petra cesta 12.
TVRDKA F. IN I. GORICAR, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke in perilo, trikotažo, pletenine in druge modne predmete. Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
Kronika.
LIKVIDACIJA »EDINSTVA«.
— Z dnem 25. februarja 1928 je izšla zadnja številka »Edinstva«, v kateri naznanja predsedstvo, da se vrši 10. marca 1928 ob 10Vi. predpoldne zborovanje glavnega od* bora v prostorih Učit. tiskarne z dnevnim redom: Poročilo predsedstva in blagajnika ter predlog o razdružitvi Udruženja. V uvod* nem članku predsedstvo naznanja, da s to številko preneha izhajati list »Edinstvo« ter naslavlja na svoje članstvo sledeče besede:
Sreskim učiteljskim društvom Edinstvo in njih članstvu.
Dne 6. januarja t. 1. ste z večino glasov izjavili, da smo pripravljeni se pogajati z UJU za zopetni vstop v skupno organizacijo. Sprejeli ste tudi predloge za spravna poga* janja in izvolili delegate za ta pogajanja. Na drugem mestu priobčujemo sklepe, ki so bili sprejeti na spravnem sestanku 16. februarja 1928.
Glasom teh se razdruži naše Udruženje sireskih učiteljskih društev »Edinstvo«, z njim pa istotako likvidirajo vsa sreska uči» teljska društva, ki so včlanjena v Udruže.nju. Vsakemu tovarišu in tovarišici je s tem na prosto voljo dano, da vstopi v UJU.
/Predsedniki vseh sreskih učiteljskih dru» štev naj skličejo izredna zborovanja oziro» ma občne zbore, kjer naj bo na dnevnem redu tudi točka o likvidaciji društva. Od članstva naj se pobere dvamesečna članarina in pošlje glavnemu blagajniku, da bo omo* gočeno pokriti stroške, oziroma druge pla* čilne obveznosti Udruženja »Edinstva«.
Z razdružitvijo »Edinstva« preneha izha* jati tudi njega glasilo in je današnja številka zadnja, katero prejmejo vsi člani. Razmere v UJU so nas pred poldrugim letom prisilile, da smo začeli izdajati svoj list in si ustano* vili lastno organizacijo. Ves čas ste stano» vitno in krepko vztrajali na temelju naših stremljenj in zahtev. Upamo, da ostanemo vsi še nadalje na svoji začrtani poti, boreč se za napredno idejo, svobodo šole in stanu. Obenem hočemo vztrajati na ideji narodnega in državnega edinstva. Naša organizacija se je morala ves čas obstanka boriti z raznimi težkočami, vendar smo vztrajali na začrtani poti. Imeli nismo nikjer svojega lokala, kjer naj bi opravljali vsakovrstne društvene po* sle, funkcijonarji organizacije so bili vsi za* posleni na svojih službenih mestih brez do* pustov in drugih ugodnosti. Vse delo se je opravilo brezplačno. Podpornikov nismo imeli nobenih, pač pa v izobilju ostrih na» sprotnikov, ki so z vsemi sredstvi nastopati
proti nam. Med temi so bili tudi taki, od ka» terih smo pričakovali moralne zaslombe, a so nam nudili vse kaj drugega. Navedli bi lahko še marsikaj, kar bi pojasnilo naše tež* ko stališče in še težjo borbo za naša načela. Vendar pa kljub vsemu temu lahko rečemo, da nas ni nihče stri in tudi puške nismo vrgli v koruzo.
Nagibi in vzroki so bili pač vsi drugi, da je prišlo do našega razdruženja.
Vemo pa pri tem čisto gotovo, da s tem korakom nismo ustregli vsem; pred vsem je to umljivo za naše stare borce, ki niso bili vajeni na umike in kompromise. Tem tudi v prihodnje v novi situaciji ne bode težko zastopati lastnih idej in načel.
Nasprotno pa sedaj pričakujem!» od vseh tistih, ki so pripomogli na ta ali drug način tej akciji do uspeha, da pokažejo to v dejanju, kar so smatrali za potrebno in bolj uspešno v besedah. Vodilna vloga pripada sedaj njim!
U d r u ž e n j d s r e s k ii h u fl li t. dru* štev »E d i n s t v o«, dne 25. febr. 1928.
Naša omladina.
PISMO MARIBORSKIM ČETRTOLET* NIKOM.
V nedeljo 4. t. m. Vas je poverjeništvo UJU za Slovenijo povabilo na predavanje o učiteljski organizaciji.
Ne vem, če Vam je znano, kaj je to — Udruženje jugoslovenskega učiteljstva. Do* mnevam, da veste kaj o njem, saj dobivate nekateri celo glasilo te organizacije »Učitelj* skega Tovariša«.
Pa naj je stvar kakorkoli, dejstvo je, da ni bilo ne enega k napovedanemu predava* nju. In to dejstvo ni častno za Vas. Mladi ljudje so povsod. Kjer je kaj življenja, tam je mladina. Mladina je plamen, novi plamen generacije. Povsod se uživa, s prekipevajo* čimi močmi se meče na plan, kjerkoli ima le za dlan prostora, da se prebije na površje ter se uveljavi. Celo tam, kjer so ovire in nevarnosti, se mladina s komolci upre in kljubuje.
A kje ste Vi, četrtoletniki mariborskega učiteljišča? Ali ste na sprehajališču, Ali ste na plesiščih? Ste se predali športu, ki se lovi za rekordi? Ste se zakopali v globok študij, ki Vam ne pusti več proste ene same urice? Kje ste, Vi ponosni mladi ljudje?
Prepričani ste, da Vam ni treba ničesar več. Prepričani ste, da znate vse. V četrtem letniku ste, dosegli ste višek, ki Vam dovo» ljuje, da lahko zrete z visokega doli. Ni ga vprašanja, ki ga Vi ne bi znali rešiti. Suve* reno gledate okrog sebe, zakaj jutri boste imeli zrelostno spričevalo v žepu. Ta listina Vam bo dajala možnost, da si poiščete sluz» bo in da stopite kot nove luči v slovensko javnost. Zato zrete ponosno in samozavest» no v svet.
Prav je, da ste ponosni. Toda lepši bi bil Vaš ponos, ako bi se zavedali, da je komaj ponižen temelj, morda niti ne, kar Vam daje oficielna izobrazba. Lepši bi bil Vaš ponos, če bi se zavedali vse one strašne praznine, ki jo boste morali napolniti z neumornim delom neštetih ur, potem, ko boste že pro* glašeni, da ste zreli. Morali, pravim, kajti si» cer boste pritisnjeni ob zid kot ljudje, ki so komaj polinteligenti, da ali ne. Prezgodaj Vas je začel puščati čas za seboj, preden še ste stopili v svet, ki sodi tako ostro, da se boste bridko pritoževali, ko boste prišli jutri pod njegovo sodbo. Le dvoje imate na iz» biro: ali začnete z delom, ki ga boste morali nadaljevati desetletja, resno se lotiti učenja, ali pa boste zapadli smešnosti kot domiš* ljavi in nesposobni ljudje. Na razpotju ste. da izbirate med tem dvojim.
Nič manj žalosten ni Vaš nedeljski na* stop, ako pomislim, da se niste odzvali klicu svojih tovarišev, h katerim Vas bo vodila pot, ako si boste izbrali učiteljski poklic. Poverjeništvo je glasnik vsega slovenskega učiteljstva. Ako je hotelo k Vam, da Vam poda nekoliko navodil za Vaše prihodnje življenje, je storilo tako, ker je bilo od tega učiteljstva pooblaščeno. Ne zabite, da uči» teljstvu ni vseeno, kak naraščaj prihaja v stan. Ne vem, ali je nevednost ali neraz* sodnost, ako se en sam izmed Vas né od* zove na vabilo tistih, s katerimi boste delili v bližnji prihodnjosti trdi stanovski kruh. Dokazuje pa, kako malo pojma imate o vsem, kar Vas čaka zunaj. Organizacija Vas ni nikamor klicala radi zabave, ampak radi borbe za stanovsko dobro in ,za razvoj šole. Vse prehitro še boste čutili, da položaj uči* teljstva ni zavidanja vreden in vse prekmalu boste spoznali, kako se Vam kroji usoda. Življenje Vas bo poučilo, kako trd je boj za obstanek in Vam bo dokazalo, da je tepen tisti, ki stopi vanj neresen in nepripravljen.
Ne želimo Vam razočaranj in brodolo» mov, ko boste stopili v svet. Toda bodite pripravljeni, na vse, ako pojdete vanj z da* našnjo duševnostjo. Škoda, ki jo boste trpeli, ne bo le Vaša, ampak bo zadela ves stan. Učiteljstvo in ljudstvo bosta udarjena, ako bodo stopali v poklic nerazsodni in indo» lentni lj udje, nepripravljeni za naloge, ki jih čakajo. Anglež je gospodar sveta. A ta An» glež ve, ko stopi iz šole, da se bo šele zdaj moral pravzaprav začeti učiti, medtem ko mislite Vi, da veste vse, da znate vse.
Vidite, po tem, kar se je zgodilo v ne» deljo 4. t. m., imamo pravico vprašati Vas v imenu vsega slovenskega učiteljstva, med katero hočete v kratkem stopiti sami:
Kje ste. Vi ponosni mladi ljudje. Kakšna so Vaša pota?	j p
Miroslava Leitgeb, Ljobljana, Jurfiče? trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih Texenin. Predtiakarija — Zalof« DMC in vseh potrebščin za rexenje. —

Širite zlati krog Mladinske Matice do zadnjega sela, do zadnje kotel
Mladinska Matica.
—m Nabiranje naročnikov po doseda« njih vesteh prav dobro napreduje. Zanima« nje za naše publikacije raste od tedna do tedna. Vse kaže, da nam je minimalno šte« vilo (10.000) že zagotovljeno. Nabiralni bloki so nam že domalega pošli. Kdor jih še ni prejel, ali jih še želi, naj to nemudoma javi upravi po dopisnici. Naslov: Uprava »Mla« dinske Matice«, Ljubljana, Učit. tiskarna.
Učiteljski pravnik.
—§ Izplačilo posmrtnin. Dogajajo se slučaji, da Glavna kontrola v Beogradu pri« zna posmrtnino, izplačil pa zaostali kljub temu ne dobijo. Ker nekateri čakajo na to« zadevno izplačilo že po več let, naj se zgla« sijo vsi tisti, ki jim je bila priznana posmrt« nina v Beogradu, -a še vedno ne izplačana. Poverjeništvo UJU bo na podlagi poročil — ki naj vsebujejo vse potrebne podatke, ka« koir: opravilno številko, datum rešitve in ime urada, ki je posmrtnino odobril — sto« tIIo potrebne korake, da upravičenci prej« mejo priznano posmrtnino. Vsa tozadevna poročila naj se pošljejo tov. Hrenu, šolske« mu upravitelju v Studencih pri Mariboru za šolsko upravni odsek pov. UJU v Mariboru.
Dr. G. PICCOLI — lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkočah svojo preizkušeno
• mt želodčno tinkturo
Naročila točno po povzetju.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—oio Izšla je druga brošura izobraže« valne knjižnice UJU pod naslovom »Iz druž« boslovja«. Snov je razdeljena v naslednja kratka poglavja: 1. Iz zgodovine družbo« slovja. 2. Družba. 3. Prvotna človeška druž« ba. 4. Država. 5. Kulturni krogi. 6. Diferen« cijacija. 7. Produkcijski proces. 8. Ljudska higijena. 9. Etika. 10. Rodbina. 11. Gospo« darstvo, delo. 12. Znanost, umetnost..
Razpošiljanje brošure se je že pričelo. Izobraževalni krožki imajo tako hvaležen material za razpravljanje najvažnejših soci« otoških vprašanj. Tovariše sklicatelje pro« simo, da brošuro takoj razdele, da jo dobe vsi člani v roke še pred prvim prihodnjim sestankom. Cena brošure jie 3 Din, ki naj se pObero in odpošljejo po priloženih položni« cah.
—oio Delo po krožkih:
157.	Lj ubl j a nasu ¿iteljišoe: IX. Pris. 14. Dne 18. februarja. O danski ljudski visoki šoli.
158.	Žužemberk: III. 19. februarja. Od 28 članov 15. O gospodarskem liberalizmu in deških ročnih delih.
159.	Moravče: I. 11. novembra. Od 11 članov 7. O delu po krožkih.
160.	Velika Dolina: I. 16. februarja. Od 6 članov 6. O delovnem načrtu izobraževal« nega krožka. 5. in 4. poglavje iz I. brošure.
161.	Kranj: II. 12. februarja. Od 22 čla« nov 12. O izvenšolskem delu učiteljstva ter 1. in 2. poglavje iz I. brošure.
162.	Zalog: III. 23. februarja. Od 32 čla« nov 15. Statistika izvenšolskega dela učitelj« stva. O tisku učit. organizacije, o delovni šoli vin nekaterih aktualnih vprašanjih.
163.	Kapla: I. Od 8 članov 4. Tri poglav« ja iz I. brošure.
164.	StogovcUApače: III.1 23. februarja. Od 12 članov 8. Helka Šetina: vzgoja«samo« vzgoja vzgojitelja. O izvenšolskem delu. Iz šolske prakse. Prihodnji sestanek 25. marca.
165.	Vinica: III. 12. februarja. Od 15 članov 11. Gospodarski liberalizem. O de» kliških krožkih. Prihodnji sestanek 4. marca.
166.	Grosuplje: II. 23. februarja. Od 21 članov 8. O družboslovju. Izvenšol^ko delo učitelja. Mikroskop v šoli. Prihodnji sesta« nek 12. aprila.
167.	Šmarje«Rogatec: III. 19. februarja. Od 18 članov 10. Drugo in peto poglavje iz
I.	brošure.
168.	Murska Sobota: I. V oktobru. Od ? članov 8. Predmet irazpravljanja ni javljen.
169.	Murska Sobota: II. 23. februarja. Od ? članov 12. Predmet ni javljen.
170.	Stari trg: II. 26. februarja. Od 6 čla« nov 6. 4. in 5. poglavje iz I. brošure. Prihod« nji sestanek 25. marca.
171.	Ljubljana: 23. februarja. Prisotnih 55. Tov. Pahor »Iz družboslovja«.
172.	Ljubljana»u$teljišče: X. Pris. 16. Dne 25. februarja. Danska ljudska visoka šola.
173.	Vransko: III. 25. februarja. Od 14 članov 9. 2. in 4. poglavje iz I. brošure.
174.	Mozirje: I. 26. februarja. Od 13 čla« no v 9. Prvo poglavje iz I. brošure.
175.	Črna: II. 25. januarja. Od 16 članov
II.	Kulturni liberalizem.
176.	Črna: III. 25. februarja. Od 16 čla« nov 14. Fevdalizem in renesansa. Razgovor o nadaljevalnem šolstvu.
177.	Guštanj: IV. 25. februarja. Od 18 članov 15. Gospodarski liberalizem. Razgo« vor o gospodinjskih tečajih.
178.	Prevalje: V. 23 februarja. Od 15 članov 13. Enorazrednica kot delovna enota. Renesansa.
179.	Zagorje: III. 15. februarja. Od 20 članov 14. Uvod iz Ušeničnikove »Sociolo« gije«. O skupnih izletih.
180.	Studenice: I. 26. februarja. Od' 21 članov 13. Načrt za delo v krožku. Prihod« nji sestanek 31. marca.
181.	Sv. Ana: II. 23. februarja. Od 9 čla« nov 9. Prva brošura. Tovarišica Kotnikova: »Nazorni nauk«. Prihodnji sestanek 15. III.
182.	Jesenice: IV. 3. marc'a. Od 32 čla« nov 18. Debata o hospitaciji pri tov. Pibrov« cu. O disciplini. Prihodnji sestanek 21. III.
183.	Cerklje ob Krki: III. 23. februarja. Od 16 članov 14. Tov. Mozetičeva: »Krščan« stvo in njega vpliv«. Prihodnji sestanek ta» koj po Veliki noči.
184.	Št. Janž pri Dravogradu: II. 3. mar« ca. Od 7 članov 7. Gospodarski liberalizem. Tov. Križman: »Ilustrirano spisje in proste šolske debate«.
Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled.
MILOŠ KARNIČNIK
LJUBLJANA, Stari trg štev. 18.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Koncert v Ptuju 17. marca se radi nepredvidenih težkoč ne bo vršil.
Odbor pevskega zbora UJU.
—pev. Tovariše in tovarišice pevce opo» zarjamo, da se prične pevski tečaj v soboto 17. marca v Glasbeni Matici točno ob 10. uri dopoldne. 18. marca priredimo v Celju ob 4. uri popoldne koncert, zato je navzočnost vseh neizogibno potrebna.	Odbor.
Naporno duSevno delo ubija! Varujte zato živce! Pijte rženo žitno kavo
21 KO.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za januar in februar t. 1. Članarina: Upok. uči« teljstvo v Mariboru 300 Din; učit. društvo Marenberg 620 Din; L. Musek, Št. Vid — Ptuj 20 Din; deška osnovna šola v Studen« cih 160 Din; učiteljsko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah 400 Din; učiteljsko društvo Gornji grad 310 Din. — Darila: Marijan Tra« tar, Križevci — Ljutomer, dar od prve plače 20 Din; Hren Anton, Studenci, v spomin f Toneta Draščeka 50 Din; Učit. tiskarna v Ljubljani Yi % od prodanih zvezkov 2895 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Gospo« darska podjetja: zemljevidi 7548'90 Din; dr« žavni grb 1340'45 Din; Prekmurske pravljice 20 Din; »Šola v nebesih« 63'50 Din. — V Ma« riboru, 1. marca 1928. — M. Kožuh, blagajnik.
Modne pletenine HeliT^^ini
-: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
točko zborovanja: predavanje o metodiki računstva. Predaval bo prof. Jeran, ki ga ima ljubljansko učiteljstvo v najboljšem spominu izza njegovih predavanj o isti temi, ki jih je pred leti podal v posebnem tečaju, ki ga je učiteljstvo posečalo z največjim za« nimanjem. Zato je že z ozirom na predava« nje pričakovati polnoštevilne udeležbe. Pro« simo, da člani vabila podpišejo in poleg svo« jega podpisa pristavijo ali se zboTOvanja udeleže ali ne, nakar naj poverjeniki vrnejo podpisana vabila še pred zborovanjem.
Nove knjige.
DR. K. OZWALD:
KULTURNA PEDAGOGIKA.
Nisem literarni kritik, vendar si k orne« njeni knjigi dovoljujem napisati par misli, ki so se mi porajale med čitanjem.
Ko sem knjigo prejel, je bil prvi sklep, da ne začnem citati nobene druge, dokler te ne predelam. Vsaj vedeti hočem, kaj je v njej, da pozneje vem, kje kaj iskati. S tem skle« pom oborožen začnem.
Prvi večer gre težko, kajbi »Uvodna pogl.« — 28 str. — niso ibaš lahka, a učitelju posredovalcu vzgoje — gotovo potrebna. Če kdo misli, da bi moral knjigo odložiti radi njih, naj jih rajši pusti za pozneje in začne na 30. strani. Tu se začenja II. ali »Kulturo« slovni del«. Ta se čita zelo lepo in gladko, brez posebnega napenjanja. Najprej ti go« vori o današnjem »Izruvanem človeku«. On je plod srednjeveškega gospodarskega libe« ralizma, ki mu je trebuh bog, po egoističnem principu »skrbi zase«. Dalje čitamo o raz« liki med kulturo in civilizacijo. Potrebno je bilo govoriti o tem, kajti dandanes marsikdo razkazuje nekakšno kulturo ki pa je v res« niči vse prej kot to. Treba bo pač tudi v tem oziru pogledati resnici v oko.
Dalje gledamo lice današnjega človeka, ko se peha in poti, da dohaja vrteči se stroj, ki grozi iztrgati zadnji grižljaj iz proletar« čevih rok. Pač ni čudno, da je delavec postal borben, razumljivo pa je tudi, da dostikrat išče svoje utehe v alkoholu. Učitelj«vzgoji« telj mora to razumeti.
Tu se vplete veselejše poglavje »Zako« reninjeni človek«, ki je »Izruvanemu« di« ametralno nasproten. Ta vzgojiteljem zaže« ljeni ideal je človeštvu nujno potreben, če hoče človek obdržati dostojanstvo, ki mu pritiče. Zakoreninjeni človek živi po kra« Ijevskem geslu: »Sve za narod, a za sebe ništa!«
Naravnost globoko sta zamišljena od« stavka »Mestna, pa selska miselnost«. Pisa« • telj trdi v predgovoru, da njegova knjiga ni j šolska učna knjiga, ki naj vsebuje metodič* nih modrosti. Vendar se mi zdi, da je K. p. nekaka okvirna vzgojna knjiga, v kateri mo« re vsaikdo najti bazo vzgojnega udejstvova« nja. Pedagoška praksa je .ono udejstVovanje, v katerem vzgojitelj popravlja gojenčeve napake in ga navaja na človeka vredno živ« ljenje.
Kako pa bi mogel vzgojitelj vršiti to, če ne bi poznal življenskih pogojev, v katerih je gojenec? Vzgojitelj mora poznati milje svojega gojenca. Če hoče uspešno odprav« ljati napake, mora poznati njih vzroke, mora vedeti, zakaj in kako so usidrane v njem. Baš to pa najdemo v odstavku »Mesto pa se.lo«. Tukaj nam pisatelj razkriva običaje, mišljenje in svojevrstno doživljanje mešča« na pa seljaka. In to nam v XX. stoletju — ko se zavedamo, da je vsako naše dejanje
refleksija naše duševnosti — zelo pomore, spoznamo globoko, navadno skrito duše v« nost seljakov, med katerimi delujemo. Kdor na tako spoznanje naveže svojo ped. prakso, deluje gotovo zelo uspešno. S tem spozna« njem oborožen, premosti vsak prepad, ki ga loči od seljaka. Ko pa bo seljak bo spoznal, ne bo učitelja več gledal kot škrica, marveč kot človeka, ki dela iz naroda za narod. Te» daj bo učitelju odprta prosta pot v srce na« roda. Da pisatelj sam tudi tako misli, mi je porok zaključek tega odstavka na str. 75.
V tem zmislu torej, se mi zdi, je »Kul« turna ped.« nekakšen okvir duševnih obrisov našega človeka. Iz teh obrisov pa naj vsak vzgojitelj sam najde napotke .in pota za svoje udejstvovanje.	Pero Horn.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln soelalne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši znesek Din 5-—.
RESTAVRACIJA POTOČNIK — BLED
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu pri šolskih izletih na Bled za obilen obisk. — Kosilo, sestoječe iz juhe, pečenke in dveh prikuh Din 14; isto z govejim mesom Din 10. Močnata jed Din 3. Samo juha in ena prikuha za otroke Din 4. — Prenočišče do konca junija Din 5 za osebo.
TAFT, ZADNJA MODA,
v vseh barvah a Din 88 samo pri I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.
IVAN KIFERLE, LJUBLJANA, GOSPOSKA UL. 9.
Priporoča sledeče:
1.	»Slovenske narodne pesmi za citre in petje«, 12 zvezkov. Prvi in dvanajsti sta po Din 20, vsi drugi so po Din »18.
2.	Tri pesmi: a) Jaz bi rad rdečih rož; b) En starček je živel; c) Ti si urce zamudila. Cena Din 6.
3.	Šaljive pesmi za citre in petje. Cena Din 16.
4.	22 domačih nabožnih pesmi za citre in petje. Cena Din 6.
5.	Grajski odmevi za citre, nova predelana in pomnožena izdaja. Cena Din 18.
Pesmi se lahko spremljajo tudi z gosli, s kitaro ali. s tamburico. Tu se dobi tudi Slovenska abeceda za ženska ročna dela po Din 4.
Pošilja se iproti predplačilu.
Nadaljevalno šolstvo.
= ODBOR STROK. DRUŠTVA UČI« TELJEV OBRTNIH IN TRGOVSKIH NA. DALJEVALNIH ŠOL ZA LJUBLJANSKO OBLAST sklicuje izredni občni zbor, ki bo dne 22. t. m. ob 15. uri v šoli na Ledini s sle« dečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zboira. 2. Pretres je li bi kazalo, da se društvo razide in vstopi kot odsek v okrilje UJU. 3. Eventuelni predlogi in nasveti, ki naj se pošljejo 5 dni prej od« boru. 4. Slučajnosti.
iS)
bode izgledala
Vaša obleka
zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni JOS. REICH
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana. Podružnica: Šelenburgova uliea 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah.
ENGELBERT FRANCHETTI
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za damsko friziranje, barvanje iu izvrševanje lasnih izdelkov.
Stanovska organizacija UJU (Sl

Vabila:
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA LOGAŠKI OKRAJ bo zborovalo v soboto, dne 10. marca 1928 ob 8. uri v Do« lenjem Logatcu. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Samoizobrazba. 3. Reforma šole. 4. Izvenšolsko delo. 5. Slučajnosti.
- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ. JANSKI OKRAJ zboruje dne 10. marca ob 10. uri na Pilštanju. 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Individualizem in žena, poroča tov. Her« naus. Za pripravo je prečitati: Jože Pahor: O nravni vzgoji, »iPopotnik« štev. 6. in knji« žico: O liberalizmu. 4. Kako in kaj obravna« vamo zemljepisje v osnovni šoli, poroča tov. Ivan Slavec. 5. Določitev predavateljev za prihodnje zborovanje. 6. Slučajnosti. Ude« ležba obvezna! — Odbor.
= UČITELJSK DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA zboruje dne 17. mar« ca 1928 na meščanski šoli v Dolnji Lendavi z običajnim dnevnim rec|om in referatom. Pričetek točno ob 9. uri.
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU«
ŠTVO bo zborovalo dne 15. t. m. ob 8. uri dopoldne v telovadnici II. deške osnovne šole na Grabnu. Opozarjamo zlasti na prvo
Najboljše In zelo trpeino blago
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotovo obleko in perilo kupite najceneje le v veletrgovini
I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 13.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. —15 letna garancija, — Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Durkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli
koles in šivalnih strojev. Daj« so tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX I SIN
LJubljana, Gosposvetska c. 2.
S
O
N
i? K
S
^S-S S! 2
Si © «
Poletje se budi' Velika OOČ se bliža' D.°.sPela Je velika mn°žilia prvovrstnega blaga za spomladanske plašče, za ženske, moške in otroške
obleke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih. — Prodaja se po zelo nizkih cenah
na obroke.
Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg štev. 17, L nadstropje. M Telefon štev. 2825.
Enrilo
Splošno priljubljen
Ravni nadomestek,
okusen i cenen.
Dobiva se v vseft
dobro asorfiraniO
Koloni/alnifi trgovinaJJ.
T
JOS. VRANJEK
DEžNIKARNA
CELJE
priporoča dežnike in solnčnike najmodern. izdelave. Cene nizke.
?
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija, izdelovanje sadnih marmelad ter sadnih sokov i. t. d.
LJUBLJANA, METELKOVA ULICA ŠT. 13
I	P. n.
I Šolam in šolskim upraviteljem \
[•	vljudno priporočam
Lovske puške,
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov. Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. — Se priporoča
♦
F. K. KAISER
poškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
NOVO!
NOVO!
IVAN HRIBSKI:
t
Šolski upravitelji
RESTAVRACIJA
HOTEL LLOYD
nudi priliko za prireditev veselic, večjih društvenih sestankov, plesnih šol itd. IZBORNO VINO. Priznano dobra in okusna kuhinja.
RADIO NA RAZPOLAGO
Se priporoča FRANC BUČAR. «n.LMi,: J33iT,-3i3cgrrxr^,TaTiKr	r..lamrax unmx
» •
I
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. }
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
Neobhodno potrebna knjiga za vsakega šolskega upravitelja. Obravnava posle, ki jih ima šolski upravitelj od prvega do zadnjega dneva v šolskem letu.
Cena brošir. knjigi Din 28
Naroča se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
I A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a
1:	priporoča po najnižjih cenah:
I šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
i
S URE, ZLATO, /REBRO S
ANTON LEČNEK, Celje, Glavni trg
G g. učiteljem na mesečne obroke.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Modroce, otomane, garniture, spalne divane, spalne fotelje in tapetniške izdelke nudi najceneje
tapetnik
Ljubljana,
Krekov trg St. 7
(poleg „Mestnega doma").
Gg. učiteljem nudim ugodne plačilne pogoje!
Izborna štajerska in dolenjska vina dobite le ¡
liliinafiit"1
»»
A. & E. Skabernè
Ljubljana
Največja izbira
češkega in angleškega
sukna.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
sanm
Kri čistilni in kri osvežujoči zdravilni čaj
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
i Pletilne stroje
I vseh vrst na ročni in pletilni S pogon in strokovni pouk nudi
Fran Kos
■ Ljubljana, Židovska ulica št. 5.
Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učitelj, konvikta v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.