9j Primorec 66 izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči« brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljnn za colo leto 80 kr.; za tuje državo več postni stroški. ,,Sočnu z ,,Gosp. Listom", in „Primorcem41 stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravni.štvojo v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprojamajo so le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za Sesterostopno potit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Ve* plačila vrše se naprej. Posamično številko se prodajajo po 2 kr. Rokopisi so no vračajo.
“Primorec44
izhaja vsakih 14 dmj in stane za celo leto le
is«r 8« kr.
Kdor se naroči pa na „Sočo11, ki stane na leto 4 gld. 40 kr., dobiva brezplačno „Pri-morca* in „Gospodarski List*. Zadnji sam stane pri c. kr. kmetijski družbi 1 gld! 20 kr.
Razgled po svetu
-Državni zbor. — Poslanska zbornica imela je v torek 17. t. m. svojo prvo sejo po praznikih. Otvoril jo je levičarski podpredsednik baron Chlumecky, ker dr. Smolka ni mogel priti iz Lvova na Dunaj, bplošno se sodi, da dr, Smolka odstopi; potem bo najbrže izvoljen za predsednika baron Chlumecky, da bodo levičarji zadovoljni. — Stalne večine še ni in je tudi ne bo po takem receptu, kakoršen so skovali učeni doktorji v ministarstvu. Dokler vlada resno ne pokaže, da hoče izvršiti načelo narodne enakopravnosti in vsestranske pravičnosti, ne bo miru v Avstriji, ker narodi niso ovce, katerih na tisoče oplaši en sam osoren klic brezsrčnega pastirja.
Avatriju rsprejela povabilo Italije na kongres, Ki se bode bavil z uprašanjem, kako bi se dalo preprečiti zanašanje azijatske
KOJ
Vojna uprava v Avstriji se najbolj brani priznati narodom le trohico narodne enakopravnosti; vse mora biti nemško pri njej, dasi bi morala vedeti, da narodi silno veliko žrtvujejo za vojsko v denarju in krvi. Zategadel bi vojna uprava morala gledati na to, da bi ne sejala nezadovoljnosti med avstrijske narode!
Mestna občina p r a ž k a zgradila je na svoje stroške veliko domobransko vojašnico. Umeje se samo po sebi, da je hotela napraviti na njo najprej češki iii še le potem nemški napis; toda vojna uprava je to prepovedala in ukazala, da mora na prvem mestu stati nemški napis. Mestni zastop zlate slovanske Prage pa se noče udati temu ukazu; zato je sklenil, da ne napravi raje nikakega napisa nego da bi na staroslavnih tleh kraljevine češke sam dajal tujščini prednost pred sladko domačo govorico.
Proti d ni, PotlHpneimi, načelniku
sokolske zaveze češke, vršila se je sodna preiskava radi hudodelstva veleizdaje, kojo je neki zagrešil s svojimi govori povodom telovadskih slavnosti v Nancy na Francoskem. Kakor javljajo sedaj vesti iz Prage, zaustavila se je ta preiskava in nemški listi imajo sedaj — dolge nosove.
Aenišhi liberalci so doživeli zadnje dni dva huda poraza. Znano je, daje bil razpuščen mestni zastop v Liberci zaradi pru-saških demonstracij tamošnjih uacijonalcev. Te dni so se vršile nove volitve, pri katerih so v 3. in 2. razredu zmagali nacijo-
nulci in le v 1 so prišli liberalci do neznatne večine. Tudi v Dunajskem Novem Mestu so se vršile mestne volitve, pri katerih so liberalci propadli v 3. in 2. razredu. Zvezda nemške liberalne stranke je začela torej vidno padati. Čas je'
Sv. oče Peo XIII. praznuje letos 50-letnico škofovskega posvečenja. Že pred 50 leti je bil torej posvečen za škofa; bilje takrat še mlad in čvrst, ker štel je komaj 32 let. Taka 50-lelnica je prav redka prikazen v zgodovini katoliške cerkve. Zato se ves katoliški svet skrbno pripravlja, da bo dostojno praznoval ta izredni dogodek. Avstrijski škofje so izdali pastirski list, v katerem priporočajo za sv. Očeta tri reči: zvesto molitev, pokorščino in ndanost ter milodare. — Iz vseh krajev pojdejo v Rim romarski vlaki. V Rimu se je sestavil poseben odsek, ki bo romarje sprejemal in za nje skrbel. — Sv. Oče je ves čas svojega življenja velik častilec Marije Device. Tako piše v svojem zadnjem pismu: „Tudi zdaj, ko sen: že upognjen od starosti in z velikanskim bremenom obložen, ostanem Mariji zvest in trdno upam, da usliši moje molitve za vesoljno katoliško cerkev. Pa tudi vi, predragi otroci, spominjajte se v molitvah mene, svojega očeta, kateremu je Previdnost božja naložila preveliko odgovornosti11.
Itnahi carjevič pojde v kratkem v Berolin in utegne tam ostati do začetka meseca februarja. Nastani se v kraljevem gradu na posebno povabilo nemškega cesarja. Toda sama berolinska poročila pravijo, da ta obisk ne bo imel politiških posledic.
Na Srbskem vladajo čedalje bolj zamotane razmere. Ogromna večina prebivalstva je radikalna, vlada pa liberalna. Zato si hoče vlada z nasilstvi utrditi stališče. Začela je namreč kar brez uzroka zapirati radikalne politike, ker s tem misli preprečiti agitacijo pri bližajočih se volitvah v skupščino. V celi kraljevini vlada velika razburjenost.
Na Francoskem je zbudil veliko iznenađenje dogodek pri zadnjem dvornem plesu na Dunaju, ker presv. cesar ni ogovoril francoskega poslanika Decraisa, do-čim se je prijazno razgovarjal z vsemi ostalimi poslaniki drugih držav. Časopisi ugibajo, daje temu dogodku iskati uzroka v panamskem škandalu.
Panamski škandal postaja čedalje grši, ker vsak dan se razkrijejo nova sleparstva. Časopisi pripovedujejo, da so prišli preiskovalni komisiji v roke papirji, kateri razkrivajo, koliko so dobili razni poslanci, ministri in časopisi. — Preiskovalna komisija pridno deluje; zaslišanih je bilo veliko mož. Karol Les seps je izjavil, da sta ministra Freycinet in Floquet tirjala od panamske družbe denarjev v politične namene. — Bankir Oberndorfer je priznal, da je dobil kot član sindikata 1,600.000 frankov ; za to pa, da je sprožil misel o srečkah, s katerimi je družba dobila novega denarja, je dobil samo dva milijončka. U-rednik monarhiškega lista „Galouis“, Artur
Mayer, je dobil 100.000 frankov. Bivši minister Baihant je zahteval od družbe en milijon frankov, a dobil je le 375.000. Vsi poslanci so dobili okoli 20 milijonov. — Tako je sleparila ta zloglasna panamska družba, ki je požrla 1300 milijonov frankov. Več o tej družbi govori članek v današnji „Soči11.
Na ^panjskem je začelo vedno bolj vreti med prebivalstvom ; z vlado nezadovoljni življi pridobivajo čedalje več tal; republikanci so vedno močneji. Vlada je ukrenila vse potrebno, da bi vsak nemir že v kalu zadušila s pomočjo vojske. Tudi mornarica mora biti pripravljena za vsak slučaj.
Goriške novice
Slovensko šole v Gorici. — Vsi Slovenci začeli so se že nestrpno uprašati: Kdaj bota rešeni naši dve prošnji za slov. šole v Gorici? Nejevolja narasla je že do vrhunca. — V torek pa smo bili nakrat nekoliko potolaženi, ko je župan dr. Mau-rovič naznanil v starašinski seji, da je mestni šolski svet prejel iz Trsta strog ukaz, fa mora še ta mesec predložiti mestnemu starašinstvu svoje predloge. Vendar enkrat! Vemo, da se bodo naši veleliberalni starašine močno zvijali, da bodo skušali celo zadevo še dalje zavleči, a upamo, da jim višja moč prečrta neplemenite račune.
V službi goriškoga municipija nahajajo sfe ljudje, ki smrtno sovražijo vse, kar je slovensko. — Dne 7. t. m. je mestni „šin-tar11 Fr. Gresbel napadel v Pevmi nekega Slovenca iz ločniške županije z naslednjimi besedami: Sfondrat di sclav, tu ias rovinat miez pais di Lucinis; no altris puartin il partit italian e sin da stirpe di Garibaldi. Eviva Italija! — Za te besede je več prič. Taki ljudje jedo slovenski in avstrijski kruh ! Ako tak6 visoko čislajo Garibaldija in Italijo, zakaj ne gredo čez Idrijo ? — Tak6 nas tujci blatijo na naši zemlji!
Povišanja plač prosili so pisarji pri goriškem mestnem magistratu. — Župan je obljubil, da bo skušal izposlovati povišanje pri starašinstvu. — Nimamo nič proti temu; pisarji so slabo plačani, a štedi naj se drugod, od pisarjev pa naj se zahteva, da vrše natančno svojo dolžnost.
Mostni daegoriški vzel je potom javne dražbe za dve leti slovenski mecen g. Josip Gorup za 79.000 gld. Tudi mestne mitnice ima on; vse ostale mitnice na Primorskem ima g. Andr. Konjedic iz Flavij. To kaže, da kapital prehaja v slovenske roke.
Novi dolgovi. — Mestni zastop goriški se bavi z mislijo, kako bi mogel narediti mestu novih dolgov. Izposoditi si namerava namreč zopet 200.000 gld., da napravi vodovod, nov pokriti trg, novo založnico za smodnik itd.
Sneg v Geriči. — Čitamo, da so razna mesta silno veliko potrosila za odpravo
snegu, kar je prav dobro prišlo revežem, da so služili kruha. V Gorici se je v tem oziru veliko preveč zahtevalo od zasebnikov. Mestna uprava je pustila celo na Travniku sneg ležati, da je zmrznil in da se je naplavila poledica, kar je nevarno za ljudi in živino. Drugod bodite bolj varčni!
Koliko so jih jo rodilo, koliko jih jo Đmrlo in koliko so poročilo v (Jorici lota 1892. V' župniji stolnice:	Rojena 102
moškega spola, 200 ženskega, umrli 103 m., 105 ž., poročenih 42 parov. — V župniji sv. Ignacija: rojenih 66 moških, 68 žensk, umrlo 66 moških, 80 žensk, poročenih 47 parov. — V župniji sv. Vida: rojenih 109. umrlih 98, poročenih 30 parov. — V župniji sv. Roka: roj. 40 in., 30 ž., umrl. 24 m., 19 ž., poroč. 16 parov.
Antisemitizem se je polagoma začel širiti tudi med goriškimi Italijani, ker čedalje bolj spoznavajo, kak6 velika nevarnost jim preti od maloštevilne židovske naselbine. Posebno med trgovci in obrtniki se o-paža neko zdravo gibanje proti židovstvu, ki v svoji mogočnosti postaja preveč sopimo in predrzno, kar Italijanom čedalje bolj odpira oči. Mi z veseljem pozdravljamo to antisemitiško gibanje v Gorici, kajti Židje so tisti hujskači, ki oba naroda v deželi ščuvajo drugega proti drugemu, da morejo v motni vodi loviti za se mastne ribe. Kako idiličen mir bi vladal med Slovenci in Italijani na Goriškem, da ni med nami Židov, katerim bi tak mit bil v pogubo. Tako pa se dva lasata, a oni kot tretji se nam smejejo v pest. — Veliko zaslug za širjenje antisemitizma ima goriški „Rinuo-vamento“, ki stane 5 gld. na leto.
Naši hribovci zahajajo v Gorici največ v dva prostora, ki sta pri zadnjem zborovanju nam sovražnega društva „Lega Na-zionale“ dobila javno pohvalo, da se posebno odlikujeta v zaslugah za rečeno društvo. To sta: kavarna Nazionale in gostilna pri z 1 a t n e m le v u (leon d’oro) v Gosposki ulic'. — Pa tudi v drogerijo nasproti nadškofovski palači zahajajo prav pridno naši hribovci, ker ne vedč, da se tamkaj združuje vse ono javno delovanje neke goriške klike pod židovskim pokroviteljstvom, ki je naperjeno proti nam Slovencem. — Kaj poreko dotičniki, ko vsi naši ljudje izvedo, kar jim treba vedeti ? Doslej računijo še vedno na nevednost in nezavednost našega ljudstva. Pride čas tudi za nas!
Goreča deklica. — V petek piiietela je iz neke hiše za novim pokopališčem 7-letna deklica, katerej je gorelo krilo. Grela se je pri ognju, obleka se ji je imela, kar jo je tako oplašilo, da je zbežala na cesto. K sreči je šel mimo neki gospod, ki je ogenj na njej pogasil. Opekline niso hude.
Italijanska vina so začela pri nas močno zgubljati svojo veljavo; ljudje se jih ogibljejo; večina gostilnic nima teh vin. Prav je. Kdo bo pa tudi postavljal v nevarnost svoje zdravje zaradi tega gipsanoga laškega usiljivca. — V Gorici so se ustanovile posebne točarnice teh vin, ki so nosile napise: Vendita vini siciliani, ali puglieai, itd. (Prodaja sicilijanskih vinj. Zdaj pa se ti napisi že popravljajo, n. pr.: Vendita vini notirani (Prodaja doma’ cih vin). Prav tak6! Živela naša domača kapljica!
Mitnice so z novim letom urejene po novi postavi. Pri mostovih so padle, druge pa so šc pomnožile, namreč na vsakih 6 kilometrov pride ena; plačuje se po 2 kr. od konja. — Tak6 je odpravljena tudi ona mitnica pri mostu v Pevmi, kateri se je posebno upiral vrli „Slov. Jez“; zdaj so
jo preložili bolj proti Podgori. — Laški napis ob mitnici pri Lijaku prišel je brez vednosti zakupnika, ker so delavci z ostalim blagom tudi tablico „i. r. gabella* prenesli iz Rožne doline. Ta napis se odpravi.
Vipavska železnica. — Trasiranje te železnice bo kmalu gotovo. Prihajajo pa nam pritožbe, ki si nasprotujejo druga drugej, češ, da so inženirji tu ali tam slabo, nepraktično merili, da bi železnici utegnile škodovati povodnji ob Vipavi, da bi po sedanjem načrtu bila potrebna le do Dorn-berga dva dragocena mosta čez Vipavo, katerim bi se lahko izognili, itd. Na vse take govorice izjavljamo, da sedanji osnutek načrta nikakor še ni dovršeno delo, ker se bo še vsestransko pretres oval in popravljal. Ker pa je gotovo, da domačini bolje poznajo domače krajevne razmere, morejo tej stvari le koristiti s svojim svetom. Tiste občine pa, ki imajo kake posebne želje ali ugovore z ozirom na vršeče se trasiranje vipavske železnice, obrnejo naj se s svojimi prošnjami ali pritožbami do deželnega odbora.
Furlanska železnica. — Pretekli teden preiskovala je vojaška komisija železniška dela, katera izvršujeta inženirja Antonelli in Dreossi. „Corriere" pravi da ta komisija se je prav povoljno izrazila o teh početnih delili. — Stebri, na katerih bo most čez Sočo, so že dovršeni. Iz Italije (od Vincence) došlo je veliko delavcev, da bodo služili polente pri tej železnici. Tak6 gre denar za avstrijske železnice redno v Italijo !
Nevarno drsališče. — Ker je Soča čez in čez zamrzi a, šli so v nedeljo nekoji nespametni paglavci na led. Neki deček je v hipu prebil led ter padel v vodo. Prihiteli so hitro ljudje na pomoč in izvlekli so ga iz vode. Pozor! -- Na drsališču v Rožni dolini zlomil si je neki dijak nogo. Otroci in mladi ljudje radi precenjujejo svoje moči in svojo spretnost v tej drsalski „umetnosti"; zato se marsikdo prav po nepotrebnem stegne po ledu, da dobi tako kazen za svojo smelost. Previdnosti ni nikoli preveč!
Prekanjeni tatovi. — Župnik v Pierisu v bližnji Furlaniji ima krepko železno denarnico, kamor shranjuje denar in druge dragocenosti. Pretekli teden je dobil h kratil nad 1000 gld., kar so morali izvedeti nekateri lopovi, katerih tamkaj okoli ni malo. Utihotapili so se zategadelj po noči v župnišče in ko so prišli do denarnice, skušali so jo razbiti. Ker to ni šlo, prebili so zid pri stranišču, prenesli celo denarnico iz župnišča na voz ter odš'1'. Med tein se je zbudil župnik, kateremu se je ropot zdel sumen, ter hitel pogledat v pritličje, kjer je imel svojo pisarnico in denarnico. Ko ni ugledal svoje denarnice, hitel je v prvo nadstropje ter začel klicati na pomoč. Ljudje so privreli od vseh stranij, kar je tatove oplašilo, da so pustili voz z denarnico vred na sredi ceste.
Iz Ajdovščine. — Po Vipavski dolini, posebno okolo Ajdovščine divja že mesec dnij dan na dan silna burja. Strašanska, kakor je ne pomnimo od leta 1861., bila je pa v ponedeljek. Niti ena streha ni ostala nepokvarjena. V Palih, to je velik mlin pri Ajdovščini, pa je odkrila glavno poslopje in odnesla streho na bližnji školj. Skoda se ceni na več tisoč goldinarjev. Bilo je uprav nevarno po Ajdovščini hoditi, ker od vseh stranij padala je opeka in kamenje raz streh. Mraza imamo tudi dovalj. Najnižja temperatura bila je 12. t. m. in to - 12° C. Bati se je, da bi trte pozeble. Za danes zadovoljite se, gospod urednik, s tem sibirskim poročilom. — R.
Iz Kanala nam poročajo: Dnč 7. t. m. padel je 4-letni deček posestnika Ivana
Medveščeka s spodnjega dela hiše proti Soči in se je na skalovju močno pobil; v ponedeljek 16. t. m. izdihnil je v groznih mukah svojo mlado dušico. Stariši, pazite na svoje otročiče!
Detomor. — Dnč 13. t. m. deli so orožniki pod ključ nezakonsko mater T. Š. iz Kala nad Kanalom, ker je umorila svoje dete.
V Cerknem je razpisana pri tamošnjem c. kr. okrajnem sodišču služba služabnika. Plača znaša 250 gld. na leto.
V Kobdilju je umrl znani veleposestnik gospod A n t o n F a b i a n i. Za njegovo blagotvorno delovanje odlikavalo ga je njegovo Veličanstvo z Fran Josipovim ledom. Zapostil je soprogo, šestero sinov in petero hčera.
Trst in Istra
„Novičar". — Prva številka tega tržaškega lista izšla je v soboto. Prodaja se v tobakarnah po 2 kr. Veselimo se, da so tržaški Slovenci prišli na to srečno misel, ker le s takim listom je mogoče upreti se razširjevanju lahonskega lista „Piccolo", Ker „N o v i č a r“ prinaša veliko tržaških novic, zato mi lahko nekoliko bolj stisnemo enaki del svojega lista.
Društvene vesli. — Pevsko društvo „A d rij a" v Barkovljah imelo je 15. t. m, svoj „pevski večer", ki se je v vsakem oziru prav dobro sponesel. — Pevsko društvo „H a j dr ih" na Proseku bo imelo 2. febr. veselico s petjem, tamburanjem, igro in plesom. — Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu bo imelo 6. februarja veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom v zgornji dvorani „Zadružne krčme".—Pevsko društvo „Danica" na Kontovelu priredi predpustno veselico 12. februarja — Veteransko društvo tržaško bo imelo jutri svoj običajni ples v gledišču „Armonia". — „T r ž a š k o podporno in bralno d r u š t v o“ imelo je v soboto svoj ples, ki se je izborno dovršil. Društveniki so poklonili svojemu predsedniku v spomin zlato verižico.
Zopet otrok zgorel. — 4-letno Marijo Gustinčič iz Barko v el j pustili so stariši pred kratkim samo doma. Otrok se je približal peči in jedna sama iskrica užgala mu je o-bleko. V malo minutah je bilo vse truplo polno opeklin. Deklico so prenesli v bolnico, kjer pa je umrla kmalu. Čas bi bil, da postanejo previdnejši naši ljudje, kajti take neprevidnosti jim uzročajo neizmerne žalosti in po vrhu še sitnosti pri oblastih.
Nenadna smrt. — Neka 19letna deklica, Karolina Cesar, šla je minolo nedeljo v gledišče plesat na ljudski ples. Po noči odpravila se je domov, a komaj je bila na ulici, zgrabi jo nenadoma slabost tako, da se zgrudi na tla. Nekateri mimoidoči so jej pomagali ter tekli iskat pomoči v zdravniško osrednjo postajo, od koder so prišli koj z nosilnico, na kateri so revico odnesli v bolnico, kjer je v ponedeljek zjutraj umrla.
Ogenj je nastal minoli torek teden v Fabrisovi tovarni riža v Skednju. Škodo računajo ba 130.000 gld.; a tovarna je bila zavarovana za 100.000 gld.
„Itojansko posojilno in konsnnmo društvo", upisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu poleg Trsta imelo je v minolem letu 37.938 gld. 89 kr. skupnega prometa. Deležev je dosedaj vplačanih 138, vpisanih udov je 188 do konca leta 1892; danes zna-
ša njih število že 226. Vkupe vplačana glavnica je znašala koncem leta 4619 gld. 64 kr. in reservni zaklad 441 gld. 47 kr. Čistega dobička bilo je 388 gld. 35 kr., kateri se razdele po razmerju kupljenega jedilnega blaga v zadružni prodajalnici in vložene glavnice; in sicer spadajo na kupljeno blago 3,0/0> na deleže in obroke 10%, ostalo kot 10% odbitek pripade reservnemu zakladu. Dividenda na blago se izplačuje ta mesec zadružnikom v prodajalnici. Dividenda na deleže s« pa izplača pu letošnjem rednem občnem zboru, ki bo tretjo nedeljo prih. februvar.i. Poročilo o stroških in dohodkih za leto 1892. je razstavljeno tekom tega meseca v pisarni udom na pogled. Društvena prodajalnica jedilnega blaga tudi prospeva čemdalje bolj; na njo opozarjamo tudi vse one slovenske rodoljube v Trstu, ki nečejo pristopiti k društvu, da se vsaj poslužujejo v njej, ne da bi zahajali k tujcem. Svoji k svojim!
Poslaaee g. Ivan Nabergoj dal je s
svojim govorom pred volilci povod, da ga nekoji časopisi napadajo. Dokler so razprave stvarne, bodi! Toda začelo seje proti njemu pisariti na način, kak or š n ega mož v 28-letni dobi trdega političnega bojevanja ni zaslužil. Lakonska svojat tržaška divja proti njemu, kakor razkačene hijene proti nedolžnim žit vam; stanje njegovo v mestnem zastopa je neznosno. A vendar on možato vstraja v težki borbi; žaljenja lakonskih nestrpnežev ga ne dosezajo, ker je uzvišen nad vso ono tulečo sodrgo, ki se shaja na galerijah mestne palače. — Toda žaliti ga morajo zbadljivke iz domačega taborja, kakoršnih nikakor ni zaslužil. Kmalu se bo koval v zvezde njegov osebni nasprotnik, ki iz sovraštva do njegove osebe nastopa na javnih škodili proti „oportunistični politiki* njegovi; on pa se že zdaj potiska v blato in narod poživlja, naj ga kot ne-vredneža pahne s stola, na katerem toliko let častno sedi. Tako in še veliko huje ropota proti njemu „D i rit to Croato“. Mi obsojamo tako pisarijo in protestujemo, d a se iz srede bratskega naroda na tak način napadajo naši zaslužni možje. Kdor se ne ujema ž njimi, naj se oglasi in dokaže, da krivo delajo, a storiti treba ty z vse drugačno besedo; saj vendar v Trstu nihče Slovencev nima niti od daleč na misli, da bi g. Nabergoju spodbili stališče. Treba je vedeti, da slovenski državni poslanec v Trstu ima do 800 laških in nemških glasov in le ž njihovo pomočjo zmaguje. Doslej je zmagoval g. Nabergoj. Ali bo za njim zmagoval zopet kak Slovenec, je še veliko uprašanje. Zatd moramo Slovenci zahvaliti Boga, da iz Trsta dobivamo takega državnega poslanca, kakoršen je g. Ivan Nabergoj? — O tej zadevi nismo še rekli zadnje besede, ker prav zat,6, ker smo na vse strani nezavisni, hočemo tudi na vse strani braniti pravico in poštenje. Če tudi bi nam neka-terniki v Trstu zopet in zopet podtikali neke zveze, o kakoršnih še sanjali nismo nikoli, vendar nas to ne ovira v pošteni borbi za vsestranski blagor slovenskega naroda.
Ostala Slovenija
Kranjsko. — Fresv. cesur je daroval pogoreicem v Dolenji vasi na Dolenjskem 300 gld. — V Kranjskemu okraju na Gon uj-skem močno gospodujejo ošpice ali ma-nisklje; zbolelo je baje že okoli 1000 otrok od katerih jih je več umrlo. Ponekod se ošpicam pridružuje še darica. — Sloveči
slap Feritnih pri Dovjem na Gorenjskem je vsled hudega mraza prav krasno zamrznil. — Mestno hranilnico ustanovi mestni zastop novomeški. — Kozi ali runje so se hudo razširile ponekod po Dolenjskem. Vsled tega so oblastnije prepovedale sejma v Metliki in v Črnomlju. — Iz Amerike so poslali izseljenci z Dolenjskega 110 gld. za popravo cerkve v Kočevju nad Krko. — Mostovina čez Savski most pri Krškem se je znižala z novim letom. Pešci so morali prej plačevati 2 kr., a zdaj so prosti; za dvouprežen voz se je plačalo prej 68 kr., zdaj le 32 kr. — Okrajna posojilnica v Krškem je imela lani 186.000 gld. prometa. — Fas TupaliSČe šteje le 43 hiš; v teh je 7 oseb, ki vse skupaj imajo 587 let. — V Ljubljani se snuje romarski vlak v Rim. —
Pri grnjcnjn dolenjskih železnic in
sicer na progi Ljubljana-Kočevje delalo je v oktobru in novembru povprek 3000 navadnih delavcev, 400 rokodelcev in 150 u-prežue živine. Na progi Grosuplje-Novomesto-Straža delalo je v tem času 1140 navadnih delavcev, 700 rokodelcev in 52 uprežne živine. V obče delo prav dobro napreduje in vse kaže, da bodeta železnici v določenem času dodelani.
Štajersko. — Celjska posojilnica imela je lani 1,744.110 prometa. Na ta uspeh so Slovenci na Štajerskem lahko ponosni! — Južnoštajerska hranilnica pa je imela prometa 1,801.773 gid. Tak6 napredujejo štajerski Slovenci! — Fresv. cesar je daroval za cerkev pri sv. Lenartu 100 gld., za ono v št. Jerneju pa 200 gld. — F Slovenski Bistrici so ustanovili podružnico sv. C. in M. — Celjski Sokol se vrlo giblje; dne 5. febr. priredi veliko pustno veselico. — Gle-diški vlak v Ljubljano popelje se v nedeljo ob 2.20 popoldne iz Celja in pride v Ljubljano ob 4.50; gostje bodo na kolodvoru svečano sprejeti. Tudi z Goriškega pojdejo nekateri rodoljubi poslušat prvo slovensko opero „Teharski plemiči*. — Celjska „Domovina11 ima dve jako koristni prilogi „Slovenski kmetovalec" in „Slovenski obrtnik." Listi so prav dobro uredovani. —
V Celovca še ne znajo slovenski. —
Navzlic odloku ministerstva, da mora magistrat celovški reševati slovenske uloge slovenski, naznanila se je zopet neka odločba slovenski stranki v nemškem jeziku. Reklo se je samo še: Slovenski odgovor sledi. Gotovo se misli na ta način le nagajati vladi in grešiti na potrpežljivost slovenskih strank. Slovenci naj se ne dajo plašiti po takem podlem postopanju in naj odločno zahtevajo svoje pravice. — In mi v Gorici ?!
„Amerlkanskl Slovenec11 nastopil je svoj drugi tečaj. Zdi se nam, dajetemupre-važnemu listu obstanek zagotovljen. Po njem so naši rojaki v Ameriki prišli v ožjo dotiko med sabo, po njem se spoznavajo in drug drugemu pomagajo. List zasluži vsestranske podpore tudi iz stare domovine. Stane zn Evropo 6 gld., katere je pošiljati po mednarodni nakaznici, na katero treba natančno napisati ta le naslov: F Bev. Jos F. Buh („Amerikanski Slovenec1*)
T o w e r
U. S.yAmerika (St. Louis Co., Minu,)
Raznoterosti
8000 naročnikov ima ljubljanski „Do-moljub“. Njegov tekmec „Rodoljub se tiska v 3200 iztisih, — Naš „Primorac" se tiska komaj v 1100 iztisih. To je še veliko premalo, kajti moral bi jih imeti vsaj 2000.
Kedar se to zgodi, podvojimo velikost lista za isto letnino — 80 kr. Svoje prijatelje opozarjamo na naše prošnje v prvi številki.
Drobiž. — Nadvojvodinja Marija Terezija prevzela je pokroviteljstvo ženskega odseka za razstavo v Čikagu. — Princesinja Friderika Avgusta (sakonska) povila je v ponedeljek princa; mati in sin sta zdrava.
— Na Ogerskem nameravajo odpraviti malo loterijo. Prav je — Nove srebrne krone dobe najprej Ogri; kovalnica v Kremnicu jih je je že veliko tisoč zgotovila. Madjarji so povsod prvi. — Lojdov parnik „Milano11, ki je še nedavno vozil med Trstom in Benetkami, se je potopil pri Čampom paru. Vsi ljudje so se rešili. — Med Zadrom v Dalmaciji in Jakinom v Italiji bodo odslej brodili parniki vsak teden. — Dunajsko redarstvo ("policija) je te dni zaprlo delavko Josipiuo Kueildinger ki je 14 let nosila možko obleko, in je sploh veljala za moža. — Iz Pariza so iztirali dopisnika madjarskega lista „Bu-dapesti Hirlap", ker je pošiljal vedno lažnji-va poročila svojemu listu. — Kolera se je zopet pokazala v Perziji in Galiciji. Za letošnje poletje nam ni nič dobrega pričakovati. — Grof Taaffe ima posebno srečo, da je doživel čas, ko more reči, da je vse deželne predsednike in cesarske namestnike priporočal cesarju v imenevanje. Zato so bili vsi ti pretekle dni na Dunaju, da so mu častitali k 40 letnici javnega delovanja. = Nadvojvoda Ferdinand, ki potuje okoli sveta je na lovu v Kolombu (na otoku Cejlonu) ubil slona. — Blizu Lvova v Galiciji je skočil vlak iz tira; en potnik težko, pet lahko ranjenih. —
Zima. — Od kar v Gorici opazujejo podnebne spremembe (in to je že kakih 40 let), niso zaznamovali takega mraza, kakor-šeu je bil v soboto. Ob 7. zj. smo imeli skor 11° C. mraza. Soča je zmrznila čez in čez. — Ako smo pa že o Gorici trepetali od mraza, kaj naj porečemo v drugih krajih v naši soseščini? V Ljubljaani so imeli 26°. v Logatcu 30*, v Celovcu 26°. V Logatcu so morali šolo zapreti.
Avstrijska armada šteje vsled najnove-jega novačenja 830.390 mož, običajno jih je prišlo k nabora od 1000 mož — 79. Koncem leta 1891. je imela avstrijska arma-24.491 častnikov, med njimi 9935 rezervnih. Na 1000 mož je prišlo 252 Nemcev, 189 Čehoslovanov, 181 Madjarov, 175 Hrvatov. 54 Rumuncev, 32 Rusinov, 28 Poljakov, 28 S1 o v e n c e v in 10 Lahov.
Samomori na Do iajn. — Minolo leto vzelo si je na Dunaju 329 osob življenje, in sicer 272 moških in 57 ženskih. Najstarejši samomorilec je bil štiriinsedemdeset-leten mož, ki seje obesil, najmlajši sedemleten deček, ki je skočil iz okna. Druga najmlajša samomorilca sta bila UV, leten deček, ki se je obesil, in 13 leten deček, ki se je zastrupil. Te številke glasno govorč, kam pride svet brez Boga!
Strela v jannvarju. — Dan po novem letu proti 8. uri zvečer treščilo je v M a-lem Ižu v Dalmaciji, da je nastal ogenj. Ker je cerkev precej daleč od vasi, prišla je pomoč prepozno. Cerkev je pogorela popolnoma in ostali so le goli zidovi. Trije oltarji so razpokali in samo tabernakel o-stal je nepoškodovan. Cerkev ni bila zavarovana.
Novo rusko mesto. — Na levi obali reke Tobol v Tur gajskem okraju nastalo je z uprav amerikansko hitrostjo novo rusko mesto. Pred desetimi leti ni bilo tam drugega nego mejni kol; danes je tu 20.000 prebivalcev. Iz vseh krajev ruske države prihiteli so skupaj ljudje, večinoma bre»
denarja in raztrgani. Zemlja še ni bila nikdar obdelana in rodi danes obilno. Gradile so se kamnite hiše, cerkve, šole in skladišča. Okrožna uprava, okrožno sodišče m pošta iz Troicka v Orenburški guberniji so se premestila v novo mesto Krustanaj. V kratkem se bode tudi naredila brzojavna zveza do novega mesta, ki ima živahno trgovino.
Nesreča. — Na kolodvoru mejne postaje Ala na Tirolskem se je razpočil v italijanskem carinskem magacinu zaboj poln •oetardnih kapselnov. Nesrečeje kriv delavec Tagnotti, ker je neprevidno ravnal, koje zapiral zaboj. Delavca je raztrgalo na kosce, da je bil takoj mrtev. Več drugih delavcev je bilo ranjenih. Sreča po vsej nesreči je še bila, da se ni uuelo jednajst drugih poleg ležečih zabojev z jednako nevarno tvarino.
Kako je zamazati razpoko pri peči. —
Pri lončenih pečeh zamažeš nastale razpoke najbolje s sledečim mazilom: Zmešaj enolike dele ilovice in pepela ter dodeni tudi nekoliko kuhinjske soli. S tem zamaži potem razpoke. Mazilo ostane vedno trdno ter ne dobi razpok, kakor na pr. mazilo iz samega apna ali iz same ilovice.
Nočitvena skopost. — V Parizu našli so dve stari sestri zmrznjeni v njiju stanovanju. Navzlic temu, da sta bili silno bogati, privoščili si nesta ničesar in živeli prav beraški. Policija našla je v stanovanju teh dveh ženskih skopuhov za 600.000 vrednostnih papirjev.
Židovsko uprašanje z etičnega stališča.
— Pod tem naslovom je izdal L. Caro — Žid — nemško knjigo, katero ocenjuje „Kurjer Polski“ tako-le: „Ker pozna Caro dobro krščanska verska načela, prav govori, ko trdi, da ni nastalo sovraštvo do judov iz verskih uzrokov. Tudi ni boj za kruh, ali boj dveh plemen, marveč boj se je začel od strani kristijanov iz tega uzroka, ker so postali Židje zoperni vsem vsled svojih činov, kateri nasprotujejo vsem načelom nravoslovja in najprimitivnejšim pojmom o časti. „Ako bi ne bilo zida od er lili a, židovskega menjalca, židovskih sleparij in bankrotov in židovskega časopisja, bil bi rešen pojem o dobrem in hudem in bi ne bilo antisemitizma", govori Caro. Ko pretresa pisatelj posamezne stroke kupčije in židovskih špekulacij, pri katerih je vselej in povsod sleparija zraven, pride k spoznanju, da sta izraza: žid in goljuf soznačna. To dokazuje pisatelj z dogodki iz svoje odvetniške prakse. L. Caro je časnikar, kateri je svoje mnenje razširjal že v časopisu „Grenzbotte" ter je izdal svojo knjigo v nemškem jeziku, ker je boj zoper Žide na Nemškem najbolj razvit. Namen njegov pri pisanju je bil, da bi pomagal napraviti iz Židov inteligentno družbo, katera bi imela pravico živeti in se duševno razvijati. „Slov."
Živ pokopan. — V Caenu umrl je neki Daubenescpie za legarjem. Ker zanj določena rakev še ni bila gotova, položili so truplo začasno v drugo rakev. Ko so čez štiri dni hoteli prenesti krsto v novo rakev, čulo se je neko ropotanje v krsti. Odkrili so pokrov in našli pokopanca še živega. Le temu srečnemu slučaju je zahvaliti, da ni bil živ pokopan.
Kako v Ameriki mesja rastejo. Eno
največjih mest na svetu je Čikago v severni Ameriki, ki šteje 1 in četrt milijona ljudij. Pred 60 leti pa je bil ves prostor, kjer zdaj mesto leži, še nezdravo močvirje in le tri družine stanovale so tam v lesenih kočah. Sedaj pa je to močvirje posušeno in po njem razširja se eno najlepših in največjih mest celega sveta. V tem mestu se je 1. 1. odprla svetovna razstava v spomin, da je minolo 400 let, odkar je Krištof Kolumb našel Ameriko.
Pšenica ali sploh žito je letos izredno po ceni. Uzrok temu je sicer res iskati v tem, da nas Amerika preplavlja s svojimi pridelki in da so njene zaloge pri nas o-gromne, vendar tiči uzrok brez dvojbe tudi drugod. Sedaj po zimi ni toliko privoza iz Amerike in vendar je padla prošli teden cena pšenici. Odkod to? Dalje trde, da se ne more letos nič žita izvažati in da smo zato navezani samo na domačo uporabo. Promet z boljšimi vrstami moke je blezu jako slab in zato tudi mlinarji jako malo kupujejo žita, da bi je mleli za prodaj. Vse druge stvari, za življenje potrebne, se draže; zato ker so pri njih monopoli ložje mogoči. Sol, petrolej, olje itd. ne pada v ceni, ker je ne prideluje kmet; žito pa, ki ima vzdrževati kmečki stan, ima tako ceno, da mora trpeti poljedelec izgubo pri njem. Zdi se, da velja v novodobnih gospodarskih razmerah geslo: Uničimo kmeta!
Tržne cene.
Kava sautos 146, 148, 150; sando-mingo 160; java 164; portoriko 176 do 184; cejlon 188; moka 185.v—Sladkor 37. — Petrolij 15 V2- — Špeh novi 50, stari 76 do 80. — Maslo surovo 75, kuhano 90.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Svoji k svojim!
Tiskarna
A ti t. M. Obizzi -j a
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vodno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem-v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. 13.
Jos. Eon
krčmar
pri solkanski mitnici desni Soči izborna domača vina.
Kavarni iiC0Z™l
■desco11 v ulici „Caserma", [glavni shajališči tržaških na!siovencev vseh stanov. Na točprazpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih. -'Za obilen obisk se pripo-___[roča Anton Šorli, kavasnar.
Koliko se pridela tobaka? — Največ tobaka da Azija, namreč SVa milijona centov na leto, potem Amerika 3 milijone centov. Evropa 23/i milijona centov in Afrika V* milijona centev. Vsega skupaj se pridela Lorej vsako leto okolu 9 milijonov centov obaka. — tu vse to gre v zrak.
Anton Zaprian AJolf Haoplmann
v Zvezdi v Ljubljani
('v hiši „Matice Slovenske “) ima prodaj alnico Solrkih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
tovarna
oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v Ljubljani, oh vogalu Eeseljeve ceste št. 41 v lastni hiši in filijala: Slonove ulice št.10-12.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vsakovrstne voščene sveče,
in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Vrbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
IrištveM krčna
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
I. Cej
gostilničar
v Zidovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
A. Howansld
na Travniku št. 22 prodaja koške, pletoničice
Ant. Trebše
gostilničar
proti novemu mostu v Hvalovi hiši št. 12 toči dobra domača vina in pivo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colombau
za veliko vojašnico t
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
lian Kavanski
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. I- nad.
Ivan Kavčič
veletriec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKEGA MA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imš. zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajftlnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
f/otttiliiico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu" (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, režein napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poiaraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak sum, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stann. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletrSecz vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domah lina
bela in črna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. —
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnieo
za kavo, sladkor, moko, olje, Viz in vsakovrstno jestvine na drobno jin na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.