Veronika Šarec
Glasbena šola Domale, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik
MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE
FILHARMONIJE
Izvleèek: Avtorica obravnava delovno izjemno intenzivno obdobje Lipovškovega
vodenja Slovenske filharmonije od vznesenega zaèetka leta 1956 do odstopa z
direktorskega mesta leta 1964. Osem koncertnih sezon je Lipovšek trdno stal za svojimi
programskimi stališèi in v tem èasu omogoèil glasbenikom postopen kvalitativen razvoj,
predvsem pa sodelovanje z domaèimi in tujimi vrhunskimi dirigenti in solisti ter številna
uspešna gostovanja po drugih republikah Jugoslavije, v Italiji, Švici in Avstriji.
Kljuène besede: Slovenska filharmonija (SF), vodstvo SF, Marijan Lipovšek,
programska shema SF, slovenska glasba, glasbena kritika
Abstract: The author discusses the time of Lipovšek’s management of the Slovenian
Philharmonic, from the enthusiastic beginning in 1956 to his resignation in 1964. It was an
extremely intense period of his career. For eight concert seasons Lipovšek argued strongly
in favour of his programme selections. During this period he enabled the musicians to
progress, and above all, he strived for cooperation with renowned Slovenian and foreign
conductors and soloists, as well as for successful appearances of the Slovenian
Philharmonic in other Yugoslav republics, in Italy, Switzerland and Austria.
Keywords: Slovenian Philharmonic (SF), management SF, Marijan Lipovšek,
programme scheme SF, Slovenian music, musical reviews
Leta 1947 je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila Slovensko
filharmonijo (SF) z namenom gojenja in širjenja glasbene umetnosti na obmoèju
Ljudske republike Slovenije ter predstavljanja slovenske glasbene umetnosti v
drugih republikah Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) in v
inozemstvu. Ob ustanovitvi je vlada prevzela financiranje novega zavoda, in sicer
iz proraèuna v okviru ministrstva za prosveto in kulturo. S tem je bil narejen
pomemben korak k razvoju slovenskega glasbenega ivljenja.
Vodstvo SF je bilo v prvem obdobju delovanja zaupano trem pomembnim
slovenskim glasbenim ustvarjalcem. Ob ustanovitvi je direktorsko mesto prevzel
Marjan Kozina, ki je v dveh letih in pol opravil pionirsko delo. V
novoustanovljeni orkester je privabil èlane traške filharmonije in ljubljanskega
radijskega orkestra, medtem ko sta dirigentsko mesto prevzela Jakov Cipci in
Samo Hubad. V duhu èasa naj bi umetnost postala lastna vsemu ljudstvu,
slovenska glasba pa dostopna vsem slojem prebivalstva na vseh koncih Slovenije.
V tej smeri je delovala tudi SF, saj je organizirala izjemno število koncertov po
razliènih krajih Slovenije in na program uvršèala glasbo po okusu širšega kroga
ljudi. Ko je Kozina leta 1950 zapustil Filharmonijo in se umaknil
administrativnemu delu, je na njegovo mesto prišel Lucijan Marija Škerjanc, ki je
poudarjal vzgojnost programov ter pomembnost širjenja in popularizacije
39
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE
glasbene umetnosti med ljudstvom ter ustvarjanja monosti za javno
udejstvovanje domaèih ustvarjalcev in umetnikov.1 V tem obdobju je
filharmonièni orkester dosegel pomemben kvalitativni vzpon, zlasti pod
vodstvom stalnega dirigenta Jakova Cipcija. Uvedeni so bili abonmajski koncerti,
koncerti za srednješolsko mladino, snemanja glasbenih del, izdajati so zaèeli
Koncertni list, izpeljali pa so tudi nekatera gostovanja v tujini. V Ljubljano so e
privabljali tuje dirigente in soliste. V zaèetku leta 1956 je Lucijan Marija Škerjanc
zapustil SF, katere vodenje je naslednjih devet mesecev zaèasno prevzel Rudolf
Stariè. Jeseni istega leta je Okrajnemu ljudskemu odboru (OLO) Ljubljana uspelo
pregovoriti Marijana Lipovška, profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, da
kljub številnim obveznostim prevzame to vodstveno mesto.
Ob Lipovškovi 60-letnici je Pavel Šivic kolega oznaèil z naslednjimi besedami:
»Marijan Lipovšek spada med tiste glasbenike starejše generacije, ki jih odlikuje
mnogostranska nadarjenost in univerzalna razgledanost.«2 Poudaril je njegove
neprecenljive kvalitete na pianistiènem, kompozicijskem in dirigentskem
podroèju ter obenem izpostavil njegov kritièni opazovalni duh za presojo
strukturalnih in vsebinskih predsodkov glasbene umetnosti.3 Naštete lastnosti so
mu v letih vodenja SF nadvse koristile, kljub temu pa se zdi skoraj neverjetno,
kako mu je uspelo zdruiti toliko razliènih del in funkcij, ki jih je opravljal hkrati.
Redno je bil zaposlen na Akademiji za glasbo, kjer je predaval klavir, teoretiène
predmete in zgodovino komorne glasbe. Bil je referent za resno glasbo na Radiu
Ljubljana, predavatelj na Filozofski fakulteti, èlan upravnega odbora Društva
slovenskih skladateljev, èlan Društva glasbenih umetnikov Slovenije, glavni
urednik in sodelavec v Glasbeni reviji, èlan upravnega odbora Prešernovega
sklada, èlan disciplinskega sodišèa II. stopnje za študente, èlan glasbenega sveta
Radia Ljubljana, èlan upravnega odbora Ljubljanskega festivala itd. Poleg vseh
omenjenih funkcij pa je tudi redno koncertiral doma in v tujini ter komponiral.
SF in delo v njej je blije spoznal e leta 1950, ko je bil imenovan za èlana
umetniškega sveta,4 orkester SF pa je tudi e izvedel nekatera njegova dela.
Izjemna razvejanost njegovega dela, izkušenost in ugled so verjetno bistveno
pripomogli k izbiri Lipovška za upravnika SF.
Marjan Lipovšek je 7. 11. 1956 z OLO Ljubljana podpisal pogodbo o honorarni
zaposlitvi, ki je zelo ohlapno doloèala, da bo opravljal vse posle, spadajoèe v
pristojnost direktorja in umetniškega vodje SF, in da bo za opravljeno delo dobil
meseèni honorar 25.000 din. Pogodba, podpisana leto dni kasneje, je zvišala
honorar na 40.000 din, pogodba iz leta 1958 celo na 46.800 din in hkrati doloèala,
da svoje delo opravlja izven rednega delovnega èasa do 5 ur na dan.5 Eno leto
40
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
1 Lucijan Marija Škerjanc: Delo Slovenske filharmonije v koncertnem letu 1951/52, Koncertni list SF, l. I,
št. 1, str. 1.
2 Delo, 27. 1. 1970, str. 5.
3 Prav tam.
4 Za èlana umetniškega sveta SF je bil imenovan 21. 9. 1950.
5 Glej Pogodba o honorarni zaposlitvi, podpisana 4. 11. 1958. Hrani NUK Ljubljana, Glasbena zbirka,
Lipovšek, M., Dokumenti, ivljenjepisi, ikonografija.
kasneje so mu honorar zniali na 40.000 din in podaljšali delovni dan za pol ure,
hkrati pa v pogodbo zapisali, da svoje delo opravlja na matièni ustanovi, torej na
Akademiji za glasbo. S podpisom pogodbe je Lipovšek jeseni 1956 prevzel skrb
za programsko, organizacijsko in finanèno delovanje Filharmonije. Pri vodenju
mu je stal ob strani upravni odbor, ki mu je predsedoval dr. Dragotin Cvetko, pri
umetniškem vodstvu pa umetniški svet SF.
V njegovih koledarskih zapiskih je SF zavedena dvakrat e v septembru istega
leta, in sicer 18. in 20. septembra. Pri slednjem datumu je pripis: SF zaèetek.6
Lahko sklepamo, da se je v tem èasu e pripravljal na novo delovno mesto in
sodeloval pri organizaciji tekoèe koncertne sezone. V septembru sta novico o
novem vodstvu objavila tako Koncertni list7 kot tudi Slovenski poroèevalec,8 kjer
so mu èestitali k imenovanju, Lipovšek pa se je odzval z besedami: »Hvala, raje
soalje. Sicer sem pa preprièan, da bo šlo.«9 Samozavestno je predstavil smernice
delovanja in izpostavil osnovno naèelo delovanja za ljudstvo. Èeprav naloga SF
ni bila poljudno prosvetno delo, je elel ponesti glasbeno umetnost širokim
mnoicam, tudi na podeelje. V prvi vrsti pa je poudaril koncertno delovanje na
najvišjem nivoju, s èimer bi postopoma dvignili nivo slovenske glasbene kulture.
S polno mero zaupanja v svoj kolektiv je napovedal izboljšanje notranjih
odnosov, reorganizacijo dela z orkestrom in zgledno sodelovanje z ljubljansko
Opero, s katero so si izmenjevali nekatere instrumentaliste.10
Lipovšek se je moral najprej sooèiti s finanènimi problemi, saj je zavod leto 1955
zakljuèil z 2.779.634,58 din izgube, ki pa so jo v letu 1956 uspešno pokrili.
Filharmonija je bila do tedaj v stalni finanèni krizi, ker za svoje gospodarsko
delovanje ni imela na razpolago dovolj potrebnih sredstev.
Programska shema se v prvih letih Lipovškovega vodenja ni bistveno
spreminjala. Vsako leto so pripravili tri abonmaje: rumenega, zelenega in
rdeèega, na katerih je orkester SF igral pod vodstvom domaèih dirigentov Sama
Hubada in Boga Leskovica ter vedno pogosteje tudi gostov dirigentov ob
sodelovanju domaèih in tujih solistov. Obèasno se jim je pridruil zbor SF, ki ga je
vodil Rado Simoniti.11 Poleg abonmajskih so pripravljali koncerte za izven,
mladinske koncerte, gostovanja ter koncerte, na katerih so se predstavljali mladi
slovenski solisti in dirigenti. Orkester je sodeloval tudi na nekaterih dravnih
proslavah. V sezoni 1955/56 je v orkestru igralo 74 èlanov, sistemizirana mesta pa
niso bila vsa zasedena s stalnimi èlani, temveè so jih izpolnjevali honorarni
41
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE
6 Marijan Lipovšek: Koledarski zapiski 1930–1995. Hrani NUK Ljubljana, Glasbena zbirka.
7 Koncertni list, l. VI, št. 1, str. 21.
8 Preprièan sem, da bo šlo, Slovenski poroèevalec, 22. 9. 1956.
9 Prav tam.
10 Prav tam.
11 V sezoni 1956/57 sta orkester in zbor SF skupaj izvedla I. koncert rdeèega abonmaja, Mladinske
simfoniène koncerte (6., 7., 8. in 9. 11. 1956), II. koncert orannega abonmaja, Prešernovo proslavo, IV.
koncert zelenega abonmaja, tri Simfoniène koncerte v SF (15. 5., 21. 5., 28. 5. 1957), Simfonièni koncert v
Kriankah (29. 6. 1957) in šest koncertov na gostovanju po Italiji (maj in junij 1957).
sodelavci.12 Zasedba se je postopno poveèevala in profesionalizirala. V zboru je
prepevalo 74 pevcev, ki so bili plaèani glede na opravljeno delo, medtem ko se je
njihovo število v prihodnjih letih manjšalo.13 Nadaljevali so z izdajanjem
Koncertnega lista, ki je v besedi in sliki predstavljal napovedana glasbena dela,
njihove avtorje in izvajalce ter objavljal programska pojasnila, vèasih pa tudi
nekatere vtise s koncertov in glasbenih turnej.14 List je urejal Igor Andrejèiè. Vanj
so pisali še drugi avtorji, med njimi Lucijan Marija Škerjanc in dr. Valens
Vodušek. Z leti je postal prava mala glasbena revija, ki je poleg e omenjenega
prinašala razliène novice iz sveta glasbe, sestavke ob obletnicah priznanih
glasbenikov, komentarje, citate, karikature itd. Leta 1962 je Koncertni list dobil
novo zunanjo podobo, širši obseg in razširjen uredniški odbor,15 ki se je nadejal
uspešnega sodelovanja s poslušalci. Koncertni list naj bi postal spremljevalec
koncertov SF, Koncertne direkcije, Radiotelevizije in drugih ter tako gradil
pomemben dokument kulturne dejavnosti v oji in širši domovini.16
V sezoni 1956/57 je orkester SF odigral osemnajst abonmajskih in sedem
izvenabonmajskih koncertov, šestnajst mladinskih koncertov, štiri z mladimi
solisti, dirigenti in komponisti, opravil štiri gostovanja po Sloveniji, uspešno
gostoval v Italiji, sodeloval pri štirih proslavah ter izvedel en vokalni koncert.
Kritiki so budno spremljali koncertno dogajanje in bili pri svojih ocenah orkestru
SF veèinoma naklonjeni. Veliko navdušenje je sproil koncert violinista Davida
Ojstraha. Dr. Danilo Švara je menil, da je dala SF »visoko umetniški poudarek /…/
koncertni sezoni s koncertom enega najveèjih sodobnih violinistov /…/ Posebno
pohvalo zaslui orkester, ki je pod taktirko Sama Hubada igral svoj simfonièni
part /…/ toplo in ubrano, podèrtavajoè svojo in solistovo tematiko, ter
prilagojeno spremljal v podrejenih odstavkih.«17 Veliko pohvalo si je orkester
prisluil tudi z izvedbo Petruške Igorja Stravinskega in Lipovškove II. suite za
godala pod vodstvom dirigenta Eleazarja de Carvalhe, pri èemer je zanimiv
Švarov zakljuèek kritike: »Koncertni publiki pa se e poznajo sadovi ogromnega
kulturnega dela, ki ga Slovenska filharmonija opravlja z odliènimi koncerti. Ni še
mnogo let tega, ko so vigali samo koncerti Griega in Èajkovskega.«18 Oèitno je
bil odziv publike na sodobna dela pozitiven. Tudi nekateri drugi koncerti so
poeli pohvale in sproili navdušenje, kot posebno priljubljen gost pa se je
pokazal dirigent Lovro Mataèiæ, ki je orkester vodil odlièno, s »sugestivno silo.
/…/ Mataèiæ je na tem koncertu prekosil samega sebe /…/ pod njegovim vodstvom
zveni naš orkester tako, kot da bi se ga dirigent dotaknil s èarobno palico«.19
42
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
12 V sezoni 1950/51 je bilo v orkestru 67 èlanov, v sezoni 1964/65 pa e 90. Prim. Primo Kuret: Slovenska
filharmonija Academia Philharmonicorum 1701-2001, Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2001, str. 81
in 109.
13 V sezoni 1964/65 je imel zbor 45 stalnih in 23 obèasnih èlanov. Prav tam, str. 115.
14 Koncertni list v sezoni 1957/58 ni izhajal, nadomestili so ga s programskimi listièi.
15 V novem uredniškem odboru so bili Igor Andrejèiè, Ivo Petriæ, Danilo Pokorn, Leo Souvan in Nastja
gur.
16 Koncertni list, XII/1, str. 1.
17 Mojster Ojstrah pri nas, Slovenski poroèevalec, XVII/233.
18 Izredna raven orkestra Slovenske filharmonije, Slovenski poroèevalec, XVII/247.
19 Karol Pahor: Simfonièni koncert Slovenske filharmonije, Slovenski poroèevalec, XVIII/55.
Medtem ko so glasbene izvedbe pogosto navduševale, pa je kritik Karol Pahor
dvakrat podvomil v pravo pot programske izbire SF. Ugotovil je, da se je
»Brahms-Straussov kult tako vsidral v naše koncertno ivljenje, da z nekako
doslednostjo e nekaj let oblikuje naš glasbeni izraz. Zato so se nam /…/ vsiljevala
vprašanja: Ali vrši Slovenska filharmonija zgolj koncertno distribucijo? V kakšni
obliki vpliva na smer naše glasbene vzgoje in glasbeno-kulturne politike? Kakšen
odnos zavzema do jugoslovanske, slovanske in še posebej do sodobne svetovne
glasbene ustvarjalnosti?«20 Deset dni kasneje je bilo na programu ponovno
Brahmsovo delo.21 Pahor je ugotavljal, da je Brahms postal dirigentom nekak
tekmovalni konjièek, in trdil, da »neprestano podajanje iste umetniške snovi
zmanjšuje zanimanje zanjo, /…/ kar smo obèutili /…/ tudi pri dokaj hladnem
sprejemu pri obèinstvu, ki se po odmoru ni vrnilo v dvorano«.22 Ko je orkester SF
na naslednjem koncertu izvedel dela Osterca, Prokofjeva in Dvoøaka, je Pahor
ocenil izbiro programa kot pravo pot.23 Verjetno je bila kritika programa kar na
mestu, saj so Brahmsova dela v tej sezoni izvajali kar štirikrat, Straussova pa celo
petkrat.
Tudi v sezoni 1957/58 so koncerti potekali podobno kot v preteklem letu. Poleg
rednih in izrednih koncertov so izvedli še koncert v Celovcu, deset gostovanj po
Sloveniji ter sodelovali pri sedmih proslavah in komemoracijah. Kritik Uroš
Prevoršek, nekdanji èlan orkestra, je glasbene izvedbe veèkrat pohvalil, nekajkrat
pa poroèal tudi o netoènosti in ohlapnosti orkestra ter tehniènih spodrsljajih. Po
njegovih besedah je orkester na III. koncertu Zelenega abonmaja dosegel enega
izmed svojih izvajalskih vrhov z blešèeèim zvokom in široko dinamiko.24 V istem
abonmaju je zelo uspel tudi VI. koncert, ki je »izzval pravo navdušenje, pa tudi
ponos pri poslušalcih /…/ ob predanem sodelovanju orkestra, ki je imel svoj zlati
dan in ki je zaigral zlasti simfonijo in violinski koncert v stilu velikih orkestrov«.25
Nasprotno je VI. koncert rumenega abonmaja, na katerem je orkester igral dela
Beethovna, Bjelinskega in Respighija, Prevorška razoèaral: »Koncert je bil paè
»abonmajski« koncert v slabem pomenu besede: toliko, da se praznièno obleèen
pokaeš v koncertni dvorani, se pozdraviš s prijatelji in znanci in poèakaš, da bo
koncert mimo. Niè se ni zganilo v tebi, le pri zadnjih akordih.«26 Kritik se je
ponovno dotaknil programske politike, ki naj bi bila slaba in improvizirana. To
mnenje je sproila zamenjava napovedanega Rachmaninovega klavirskega
koncerta s Èajkovskim in izvajanje velikih glasbenih del v dvorani SF,27 ki je bila
premajhna za velik izvajalski korpus in velika dela.28 Omenjeni problem je kritika
v prihodnjih letih veèkrat izpostavila. Enako velja za menjave napovedanega
43
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE
20 Simfonièni koncert Slovenske filharmonije, Slovenski poroèevalec, XVIII/74.
21 5. 4. 1957 je SF izvedla Brahmsovo Simfonijo št. 3 v F-duru, op. 90.
22 Simfonièni koncert Slovenske filharmonije, Slovenski poroèevalec, XVIII/83.
23 Simfonièni koncert Slovenske filharmonije, Slovenski poroèevalec, XVIII/90.
24 Prerojeni orkester, Slovenski poroèevalec, 24. 1. 1958, št. 19.
25 Trije koncerti, Slovenski poroèevalec, 20. 5. 1958, št. 127.
26 Koncertno zatišje, Slovenski poroèevalec, 18. 4. 1958, št. 91.
27 Npr. izvedba Beethovnove IX. simfonije v dvorani SF 25. in 28. 4. 1958.
28 Dva simfonièna koncerta, Slovenski poroèevalec, 7. 1. 1958, št. 5.
glasbenega programa. Prevoršek je upravi SF priporoèal, da v goste poleg
violinistov in pianistov povabi še druge instrumentaliste, svetoval pa ji je tudi
zmanjšanje velikega števila tujih dirigentov, saj »preveliko število tujih dirigentov
s svojim razliènim, vèasih naravnost nasprotnim pojmovanjem vnaša v naš
orkester samo zmedo, mu jemlje zaupanje ter ruši disciplino«.29
V naslednji sezoni je Filharmonièni orkester kar petkrat povabil medse mlade
glasbenike soliste, dirigente in komponiste. Koncertno sezono je prièel z uspešno
izvedbo Matejevega pasijona Johanna Sebastiana Bacha, mesec dni kasneje pa še
z izvedbo pri kritikih hladno sprejetega Haydnovega oratorija Stvarjenje, ki ga je
orkester izvedel tudi na šestih koncertih na gostovanju po Italiji. Na ostalih
sedmih koncertih so italijanskim poslušalcem predstavili Simfonijo psalmov
Igorja Stravinskega, Orffovo Carmino Burano ter Brahmsov Koncert za violino
in orkester op. 77. Marijan Lipovšek je domaèim èasnikom s ponosom poroèal o
izjemnem uspehu: »Kritika pravi o Orffu in Stravinskem: lep komplet, bogat na
barvah, zvoèen, perfektno pripravljen, zlit in uravnovešen med orkestrom in
zborom. Odlièna izvedba. Ogromen uspeh, obèinstvo navdušeno. O Haydnu:
perfektna izvedba, lepa in natanèna, drana v strogem odnosu do umetnosti,
polna vitalnosti.«30 V istem èlanku je Lipovšek izrazil eljo, da bi lahko tudi v
Sloveniji koncertirali v tako izvrstnih prostorih, kot so v Italiji.31 Italijanska
kritika je pisala o najveèji umetniški popolnosti, mogoènem, èudovito lepo
ubranem pevskem zboru, solistih in orkestru, ki so »v perfektni harmoniji glasov
kot dišeè balzam blaili neni èut poslušalcev in pustili v vseh globok vtis
prijetnega, nepozabno lepega veèera«.32 Italijanske kritike so bile podobno kot
ob prejšnjem gostovanju polne navdušenja in hvale, nasprotno pa so domaèe
kritike izkazovale veèjo mero ravnodušnosti in negodovanje. To je poudaril tudi
Marijan Lipovšek, ki je zapisal, da so ugodne italijanske kritike v znaèilnem
nasprotju z ljubljanskimi.33 Èeprav tudi v domaèem èasopisju hvala ni izostala, so
Lipovška negativni odzivi prizadeli in jih ni sprejemal kot konstruktivno kritiko.
Koncertna sezona 1959/60 je napovedala kar nekaj programskih novosti, ki so
bile z izvajanjem najbolj priljubljenih glasbenih del naravnane k pridobivanju
novih poslušalcev. O naèrtovanem programu je Lipovšek spregovoril v intervjuju
s kritikom Urošem Prevorškom in poudaril novo, drugaèno izbiro simfoniènih
koncertov.34 Nova razvrstitev abonmajev je vkljuèevala Beethovnov ciklus,
ciklus Velikih simfonij, abonma z mešanim programom, ki so ga obdrali zaradi
44
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
29 Ameriška gosta v filharmoniji, Slovenski poroèevalec, 28. 1. 1958 št. 23.
30 S Slovensko filharmonijo po Italiji – Aplavzi v Tarantu in Palermu, Ljudska pravica, 20. 11. 1958.
31 Prav tam.
32 Slovenska filharmonija na uspelem glasbenem potovanju po Italiji, Katoliški list, Gorica, med 22. in 30.
11. 1958.
33 Ponovna vabila, Ljudska pravica, 22. 11. 1958.
34 Nova in širša osnova, Delo, 18. 10. 1959.
navezanosti na ponudbe in sporede dirigentov, ter novost t.i. ljudski abonma, ki je
bil namenjen širšemu krogu poslušalcev od dotedanjega.35
Lipovšek je v intervjuju omenil tudi odmik od novejše umetnosti k vrhuncem
splošno znane in priljubljene simfoniène umetnosti. Kljub temu so na programu
obdrali osem slovenskih simfoniènih del, med njimi pet novitet in slovenska
vokalna dela. O sodobni umetnosti je Lipovšek menil, da jo je potrebno pravilno
dozirati, saj so pri oblikovanju programa upoštevali predvsem ohranjanje svoje
publike in pridobivanje nove. Na program so uvrstili šest tujih novejših del,
ustrezno napovedi pa so se v veèini pojavila dobro znana dela klasicistiènih in
romantiènih skladateljev, medtem ko je bila na dveh koncertih dobro zastopana
tudi Bachova glasba.36 Koncerti ljudskega abonmaja, ki so se odvijali na
Gospodarskem razstavišèu, so prinesli 6. simfonijo Èajkovskega, Lisztov
Koncert za klavir in orkester št. 1, Wagnerjevo uverturo Mojstri pevci nürnberški,
Gerschwinov Koncert za klavir in orkester v F-duru, Tajèevièeve Balkanske
plese, veè skladb Johanna Straussa ter priljubljene zborovske skladbe. Pri sestavi
programa so teili k uresnièitvi elja poslušalcev, vzporedno pa so eleli delovati
še vzgojno. Da bi pritegnili tudi poslušalce iz okolice, zlasti iz delavskih
industrijskih središè, so izvedli široko reklamno akcijo po podjetjih in
sindikatih.37 Ob prvem koncertu je kritik Prevoršek zapisal: »Dveh tisoèev
poslušalcev na simfoniènem koncertu menda doslej še ne beleijo naši koncertni
anali. Kae, da je ideja o ljudskih koncertih padla na plodna tla in da bo etev zelo
obilna.«38 Ob naslednjem ljudskem koncertu je kritik premišljeval o veliki
oddaljenosti izvajalcev od avditorija in posledièno slabšem kontaktu s poslušalci
ter pomanjkljivi akustiki, ki bi jo bilo v bodoèe potrebno urediti.39 SF je v tej
sezoni dosegla velike uspehe na turneji po Jugoslaviji, od koder so èasopisi
poroèali o absolutni umetniški vrednosti, izvrstnem discipliniranem orkestru,
temperamentnem, stilsko èistem in tehnièno korektnem muziciranju.40 Glavni
pomen turneje je bil v predstavitvi Filharmoniènega orkestra in zbora, ki je bil
edini tovrstni zbor v Jugoslaviji.41 Gostovali so po številnih krajih v Sloveniji,
zelo uspešno pa tudi v Celovcu.
Programsko smer naslednje sezone je Lipovšek pojasnil v uvodniku prve številke
Koncertnega lista42 in poudaril, da je program vedno kompromis, za katerega je
45
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE
35 Slovenska filharmonija je še naprej sodelovala tudi pri izvedbi mladinskih koncertov, katerih organizacijo
je prevzelo Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. V elji po uèinkoviti in èim bolj razširjeni glasbeni
vzgoji, so mladinski abonma razdelili na razlièna starostna obdobja in stopnjo izobrazbe mladih
poslušalcev, k izvedbam pa pritegnili razliène ljubljanske ansamble in soliste. Prim: elimo širši krog
obèinstva, Ljubljanski dnevnik, 21. 11. 1959.
36 IV. koncert rdeèega abonmaja, 16. 5. 1960, in Mladinski simfonièni koncert, 18. 5. 1960. Glej: Primo
Kuret: Slovenska filharmonija Academia Philharmonicorum 1701-2001, n. d., str. 481.
37 elimo širši krog obèinstva, Ljubljanski dnevnik, 21. 11. 1959.
38 Ljudski koncert, Delo, 18. 11. 1959.
39 Ljudski koncert, Delo, 17. 12. 1959.
40 Koncert Slovenske filharmonije, Krajièke novine, 23. 10. 1959; Apsolutna umjetniæka vrijednost, Borba,
21. 10. 1959.
41 Koncertni list, leto IX, št. 2, str. 5.
42 Vidiki programiranja simfoniènih koncertov SF, Koncertni list, leto X., št. 1.
pomembno, da zadovolji veèino. Ugotavljal je uspeh spremenjenega programa v
prejšnji sezoni, zato so v novi sezoni pripravili dva velika abonmaja z naslovoma
Veliki instrumentalni koncerti in Velike simfonije.43 Priljubljena standardna dela
so nekoliko popestrili z deli sodobnih avtorjev Caselle, Brittna, Weberna,
Stravinskega, Birda in Fiumeja ter petimi slovenskimi, dvema hrvaškima in enim
makedonskim delom. Ljudski oz. popularni koncerti so bili v novi sezoni
razdeljeni v dve vrsti: v nedeljske popoldanske in v medtedenske veèerne
koncerte, ki so se med seboj programsko razlikovali, medtem ko so vsi še vedno
vsebovali številna priljubljena glasbena dela. SF je v tej sezoni pripravila kar
enajst gostovanj po Sloveniji, med njimi tri za mladino, uspešno pa je gostovala še
v Zagrebu in Celovcu. Odmevi v domaèem èasopisju so bili pogosto pozitivni, a
vèasih je bila prisotna tudi graja. Prvi koncert rumenega abonmaja je Prevoršek
ocenil kot velik umetniški uspeh in menil, da sta sijajen obisk in navdušenje
poslušalcev najboljše zagotovilo, da je Filharmonija z novo sezono ubrala
pravilno repertoarno politiko. Hkrati ga je razoèaral mestoma moèno razglašen
orkester, »ki bi mu bil kritièni študij magnetofonskega zapisa koncerta nadvse
koristen«.44 Isti kritik je februarja 1961 poroèal o daljšem obdobju, ki ga je
zaznamoval obèuten padec kvalitete, na zadnjih koncertih pa se je e èutil
napredek kvalitete orkestrske igre, k èemur naj bi veliko prispevali mladi
glasbeniki, s katerimi se je orkester krepil. Prevoršek je še posebno pohvalil igro
trobil in izrazil upanje na stalen dvig umetniške ravni koncertov.45 V senci
orkestra je ves èas ostajal Filharmonièni pevski zbor, ki je novo sezono prièel v
prenovljeni sestavi in z novim umetniškim vodjem Janezom Boletom. Pripravili
so program Od Gallusa do novih slovenskih zborov. Lipovšek je zboru napovedal
vstop v novo dobo in na nova pota.46 Zbor je sicer sodeloval pri nekaterih
gostovanjih in pri Filharmoniènih izvedbah vokalno-instrumentalnih del,
zagotovo pa je bilo zelo pomembno sodelovanje pri koncertni izvedbi Borisa
Godunova skladatelja Modesta Mussorgskega na Dunaju skupaj z dunajskimi
filharmoniki in dirigentom Lovrom Mataèiæem 31. 5. 1961 ter samostojno 28. 5.
1961 prav tako na Dunaju.
Koncertno sezono 1961/62, ki v programski politiki ni prinesla pomembnih
sprememb, so ljubljanski filharmoniki zaèeli e sredi septembra s simfoniènim
koncertom v Kriankah, nadaljevali pa z izjemno uspešnim gostovanjem v Banja
Luki in Sarajevu, kjer je kritik oznaèil orkester kot izredno disciplinirano,
poenoteno in uigrano telo ter ga postavil ob bok najeminentnejših evropskih
orkestrov. Koncert je bil predstavljen kot izjemen in izreden dogodek, ki se v
Sarajevu ne zgodi prav pogosto.47 V oktobru je orkester gostoval še v Opatiji,
46
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
43 Po Lipovškovih besedah je simfonija najpomembnejša simfonièna oblika, zato mora biti bistveni sestavni
del simfoniènih programov, medtem ko so velike instrumentalne koncerte zdruili z manjšimi uverturami,
simfoniènimi pesnitvami in simfonijami. Prav tam.
44 Dirigent Georges Sebastian, Delo, 27. 10. 1960.
45 Dvakrat dirigent Bogo Leskovic, Delo, 21. 2. 1961.
46 Vidiki programiranja simfoniènih koncertov SF, Koncertni list, leto X., št. 1, str. 3.
47 Milorad Miliè: Veliki muzièki dogaðaj, Osloboðenje, 1. 10. 1961.
Zadru in Splitu, kjer je ponovno poel odliène kritike,48 v novembru je bila
Slovenska filharmonija uvršèena v redni abonma Zagrebške filharmonije, v maju
naslednje leto pa so nato gostovali še v Celovcu, kjer so vedno znova doivljali
ovacije poslušalcev in odliène kritike. Na domaèem koncertnem odru niso izzvali
ne številnih pohval ne graj. Veèje navdušenje zaznamo v kritiki I. koncerta za
rdeèi abonma, na katerem so pod vodstvom Stjepana Šuleka v Ljubljani prviè
izvedli Chaconno za orkester Henryja Purcella. Prevoršek je poroèal, da je
orkester dosegel izjemno natanènost v tehnièni izvedbi, lep, skrbno negovan ton
in plastièno fraziranje.49 V tej sezoni orkester SF skoraj ni gostoval po Sloveniji.
V elji po zagotovitvi obiska tudi tistih koncertov, ki so imeli na programu kakšno
sodobnejše oz. manj znano delo,50 in z namenom pribliati to glasbo poslušalcu,
so se odzvali povpraševanju in zaèeli prirejati brezplaèna predavanja z glasbenimi
ilustracijami, vendar so ob zakljuèku leta 1961 poroèali, da ni bilo pravega odziva
s strani obèinstva, kljub temu pa so s predavanji nadaljevali.51
Sezona 1962/63 se je za orkester zaèela z izjemno odmevnim in uspešnim
gostovanjem po Švici. V Bernu, Baslu in Asconi so izvedli tri koncerte, na katere
je bil Lipovšek nadvse ponosen. V Koncertnem listu52 je zapisal, da je bilo
umetniško tvegano stopiti na oder v seriji koncertov, ki navajajo svetovno znana
imena izvajalcev, in da se je obèinstvo na njihovih koncertih zelo dobro odzvalo,
kritika pa pokazala, da se orkester blia mednarodnemu nivoju.53 Direktor
Lipovšek je ob tem poudaril, da so priprave na gostovanje trajale veè kot mesec
dni ter bile zelo natanène in temeljite, kar je zelo dvignilo kvaliteto izvedb.54 Iz
zapisanega lahko sklepamo, da so se ljubljanski filharmoniki na gostovanja
verjetno pripravljali temeljiteje kot na domaèe koncerte, èemur so logièno sledili
pozitivnejši kritiški odzivi tujine. O švicarskem gostovanju je v intervjuju
spregovoril tudi dirigent Samo Hubad, ki je menil, da ima orkester SF vse
monosti, da se v jugoslovanskem merilu povzpne na mesto, ki mu po tradiciji
pripada, vendar bi bilo v ta namen potrebno zdruiti filharmonièni in radijski
orkester.55 Ta tenja se je nato moèno razplamtela v Cvetkovem56 mandatu
vodenja SF, a se ni udejanila.57 Odlièno so gostovali tudi v Zagrebu in Celovcu,
domaèa gostovanja pa so bila še vedno zelo okrnjena, saj so se predstavili le v
Trbovljah, Mariboru in na Golniku.
47
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE
48 Slobodna Dalmacija (25. 10. 1961) je poroèala o pozorno in okusno sestavljenem programu, orkester pa
se je predstavil v bogatem sijaju muziciranja in polnem funkcioniranju orkestralnih skupin. Podobno je o
Opatijskem koncertu pisal kritik v reviji Zvuk, št. 52/1962.
49 Sijajna izvedba Beethovnove sedme, Delo, 15. 11. 1961.
50 Sami so take skladbe poimenovali kot »problematiène«.
51 Poroèilo o delu SF v Zakljuènem raèunu za leto 1961. Hrani Glasbena zbirka, NUK Ljubljana.
52 Koncertni list, XII/1, str. 2.
53 Odlomki nekaterih švicarskih kritik: Landschaftler Siestal, 13. 10. 1962: »Kvaliteta in kultura zvoka SF
sta odlièni in njena igra je tako dinamièno kot agogièno skrajno prona.«, Badische Zeitung, 17. 10. 1962:
»Slovenska filharmonija spominja na veliki praški ali varšavski orkester.«, Die Südschweiz: »Orkester je
bil izvrsten, dirigent temperamenten in siguren ter solist velièasten.« Koncertni list, XII/1, str. 3, 4.
54 Prav tam.
55 Uspeh v Švici, Ljubljanski dnevnik, 15. 10. 1962.
56 Ciril Cvetko je bil direktor in umetniški vodja SF od decembra 1965 do decembra 1969.
57 Prim. Primo Kuret: 100 let Slovenske filharmonije, Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2008, str. 114.
Sezona 1963/64 je poleg abonmajskih koncertov prinesla gostovanja v Puli, na
Reki, v Beogradu, Dubrovniku, dvakrat v Zagrebu ter v Celovcu in Vidmu. Dva
koncerta so pripravili tudi za paciente na Golniku, en koncert pa odigrali v Celju.
e kar tradicionalno so bili odzivi poslušalcev in kritike iz tujine polni hvale ter
obèudovanja.58 Veliko navdušenje je sproil gost dirigent Lovro Mataèiè, ki je z
orkestrom SF izvedel odlomke iz Wagnerjevih del.59 V intervjuju je Mataèiæ
dejal, da v Ljubljano prihaja še posebno rad, saj je to mesto, kjer je prièel svojo
kariero, poleg tega je »raven orkestra e kar visoka in rad sodelujem z izvajavci, s
katerimi se e dobro poznam in so prizadevni. V orkestru vidim tudi precej novih,
mladih moèi, kar je dobro.«60
Tudi slovensko èasopisje je prineslo nekaj navdušujoèih ocen, med stroje kritike
pa se je zapisal Primo Kuret, ki je v zadnjih dveh letih Lipovškovega vodenja SF
v Delu in Naših razgledih zelo odkrito in neposredno polemiziral o programski
shemi SF. Glasbene izvedbe je ocenjeval razmeroma odobravajoèe in pohvalil
uvrstitev slovenskih del na program, vendar ga je moèno motil izbor programa, ki
naj bi vseboval preveè Brahmsovih in drugih romantiènih del, medtem ko je
pogrešal dela baroka, predklasike in 20. stoletja. Decembra 1962 je v svojem
razmišljanju navedel programsko statistiko koncertne sezone, ki je prinašala
sedem sodobnih del, enajst klasicistiènih, kar osemnajst romantiènih, šest
slovenskih in dve jugoslovanski deli ter le eno delo iz obdobja baroka. Poudaril je,
da gre sicer za kvalitetna dela, ki pa so sestavljala koncertne programe e pred pol
stoletja in so slaba koncesija publiki, ker jo »prikrajša za mnoga dela, ki so zaradi
svojih glasbenih kvalitet tudi vredna, da jih sliši«.61 Poudaril je tudi, da bi se
morala na programe SF uvrstiti novo odkrita dela starih mojstrov, hkrati je
pogrešal veè nastopov pevskega zbora.62 Menil je, da bi zbor, ki naj bi predstavljal
vzor vsem drugim zborom, potreboval intenzivnejše in pogostejše nastopanje.63
Glede na majhno število vokalnih koncertov SF bi podobno kritiko pravzaprav
prièakovali e nekaj let prej. Svoje kritiško oko je Primo Kuret najveèkrat
usmeril prav v programsko shemo SF, ki naj bi bila po njegovem mnenju
zakoreninjena v tradiciji in v preizkušenem, eleznem repertoarju ter le malokdaj
aktualna.64
Lipovšek se je na te razprave veèkrat odzval in pojasnjeval pravilnost svojih
programskih odloèitev, pri katerih se je oziral na elje veèine poslušalcev in tudi
na nujnost uvajanja novih del, dolnost izvajanja slovenskih del, zmogljivost
orkestra in na finanèna vprašanja, povezana s sporedom, hkrati pa vedno znova
poudarjal uvrstitve sodobnih del na program. Menil je, da se »sporedi bistveno ne
48
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
58 Prim. Händlov oratorij Belsazar , Slobodna Dalmacija, 28. 8. 1964; Odmevi iz Italije, Delo, 14. 6. 1964;
Prijazni odmevi, Delo, 19. 5. 1964.
59 Glej Uroš Prevoršek: Mataèiæ z orkestrom Slovenske filharmonije, Delo, 9. 10. 1963.
60 Bogdan Uèakar: Premalo èasa. Veèer, 5. 10. 1963.
61 Primo Kuret: Koncertna kronika, Naši razgledi, 8. 12. 1962.
62 Prav tam. Glej tudi: Primo Kuret: Jesenski koncertni stenogrami, Naši razgledi, 7. 12. 1963.
63 Primo Kuret: Koncert zbora Slovenske filharmonije, Delo, 8. 3. 1963.
64 Prim. Primo Kuret: Dva Requiema, Naši razgledi, 7. 3. 1964.
razlikujejo od standardnih sporedov drugod. Veèkrat so v celotni izbiri celo
boljši, kdaj pa kdaj tudi morebiti ne tako dobri, kot bi eleli. Vendar smo
popolnoma odvisni od razpololjivega sporeda, ki ga dobimo od drugod.«65 V
svojih odzivih je nasproti nekaterim kritiènim pogledom veèkrat navedel ugodne
odzive poslušalcev in kritikov, zaradi èesar naj ne bi bistveno spreminjali
programske sheme.66 Vedno znova pa je toil nad problemi, ki jih prinaša
organizacija koncertov tujih gostov, saj so bili pri tem popolnoma odvisni od
posredovanja beograjske koncertne poslovalnice Jugokoncert, ki je edina
razpolagala z devizami in bila zadolena za kulturne stike s tujino.67 Na kritike se
je odzval tudi dirigent Samo Hubad, ki je menil, da bi bilo pri kritièni presoji
filharmoniènih koncertov potrebno nekoliko bolj upoštevati objektivne monosti
sestave orkestra, saj je le-ta zajemal glasbenike iz razmeroma zelo ozkega kroga.68
Zdi se, da je bil Marijan Lipovšek v programski problematiki moèno razdvojen in
razpet med elje obèinstva, javno kritiko in zmonosti SF. Ob tem je potrebno
poudariti, da se je SF vsa leta borila s finanènim zlomom, izgube, ki je v letu 1958
znašala kar okrog 8.000.000 din, pa jim je je iz leta v leto ni uspelo dokonèno
pokriti.69 Iz finanènih poroèil je razvidno, da dravna subvencija iz proraèuna
nikakor ni zadostovala za kritje stroškov delovanja SF. Hkrati naj bi SF sama krila
tudi stroške prepotrebne obnove dotrajane zgradbe, kar so zaradi finanène stiske
iz leta v leto prelagali. Uprava se je s finanènimi problemi borila na razliène
naèine: del dohodkov so pridobili z oddajanjem dvorane in instrumentov, velik
prihodek so predstavljala snemanja glasbenih del, ves èas pa so se trudili s
pridobivanjem veèjega števila poslušalcev, tudi s pomoèjo tolikokrat
obravnavane programske sheme, ki so jo moèno prilagajali eljam poslušalcev.
Ob neokrnjeni osnovni dejavnosti, prirejanju koncertov in gostovanj, je SF edina
v dravi uvrstila v svoj redni delovni plan snemanja glasbenih del. To je seveda
predstavljalo dodatne in posebne obremenitve umetniških ansamblov, zlasti
orkestra in administrativnega osebja, ki pa so jih prevzeli z namenom ustvarjanja
višjih dohodkov zavoda in hkrati širjenja jugoslovanske glasbe po radiu. Ustvarili
so bogat glasbeni arhiv in posnetke prodajali zainteresiranim jugoslovanskim
radijskim postajam. SF je imela pogodbo z Zvezo skladateljev Jugoslavije za
snemanje del jugoslovanskih avtorjev in dovoljenje za komercialno uporabo
posnetkov.70 V prvih sezonah so snemali le tista dela jugoslovanskih avtorjev, ki
so jih imeli tudi sicer na koncertnem programu, od leta 1958 dalje pa so
sporazumno z Zvezo snemali po vnaprej doloèenem naèrtu in s predhodno
zagotovitvijo uspešnega odkupa posnetkov. To je povzroèilo veèje število vaj, saj
49
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE
65 Marijan Lipovšek: Pripombe k programski politiki Slovenske filharmonije, Koncertni list, XII/7.
66 Glej Koncertni list, XIII/1, str. 1, XII/7, str. 115, XII/1, str. 2.
67 Glej Zakljuèni raèun SF za leto 1961, Poslovno poroèilo.
68 France Novak: Program Slovenske filharmonije, Delo, 13. 9. 1963.
69 Glej Zakljuèni raèun SF za leto 1958.
70 Glej Zakljuèni raèun SF za leto 1956.
so snemali skoraj izkljuèno nova dela in obenem dosegli širši izbor
jugoslovanskih del ter veèji komercialni rezultat.
Tabela 1, Število posnetih skladb
1956/57 1957/58 1958/59 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 1963/64
Št. posnetih
skladb 22 27 27 27 23 17 18 12
Slovenske
skladbe 17 13 16 15 16 15 16 9
Tuje
skladbe 5 14 11 12 7 2 2 3
V osmih letih so posneli 173 skladb, od tega je bilo 56 tujih in 117 slovenskih.
Najpogosteje izvajana in snemana slovenska avtorja sta bila Marjan Kozina in
Lucijan Marija Škerjanc s po osmimi posnetimi deli, s petimi pa jima sledijo
Danilo Švara, Slavko Osterc, Marijan Lipovšek, Primo Ramovš, Matija
Bravnièar, Pavle Merku in Ivo Petriæ.
Glede izvajanja slovenskih del je Lipovšek veèkrat poudaril, da je to ena od
prvenstvenih nalog SF in da so izvedli vse, kar je bilo na koncertnem odru vredno
izvesti.71
SF je opravila pomembno nalogo tudi z izvajanjem slovenskih glasbenih del na
gostovanjih v tujini. V prvih letih Lipovškovega vodenja SF so nadvse uspešno
gostovali po italijanskih mestih in v Švici, kasneje pa so se preusmerili v
jugoslovanski trg, ki naj bi imel prednost pred tujino ter veèji pomen za SF in
slovensko glasbo. Poseben dogodek je predstavljalo vsakoletno gostovanje v
Celovcu, ki je potekalo v okviru kulturne izmenjave med Koroško in LR
Slovenijo. Celovški koncert je imel obenem politièni pridih, saj so s slovenskimi
glasbeniki vedno potovali še nekateri predstavniki slovenske vlade. Koncerta in
slovesnega sprejema so se udeleili tudi koroški politiki, med njimi celo deelni
glavar. Celovški koncertni program je vedno obsegal eno slovensko in dve
slovanski glasbeni deli, kritike pa so bile brez izjeme navdušujoèe in polne hvale.
Enako velja za kritike gostovanj po Italiji, Švici in Jugoslaviji. Le-teh se je
verjetno najbolj veselil direktor Lipovšek, ki je svoje glasbenike na gostovanjih
tudi spremljal. Z orkestrom so pogosto odpotovali še perspektivni mladi solisti,
med katerimi so se zelo uspešno predstavili Dubravka Tomšiè, Aci Bertoncelj,
Rok Klopèiè, Dejan Bravnièar idr.
Mladim slovenskim solistom, dirigentom in komponistom je SF omogoèala
nastope s svojim orkestrom na koncertih mladih glasbenikov, ki so jih organizirali
veèkrat letno, slovenska kritika pa je te monosti toplo pozdravljala. Lipovšek je
sodelovanje spodbujal in hkrati obaloval, da se obèinstvo ob napovedanih
50
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
71 Glej Zakljuèni raèun SF za leto 1959.
nastopih mladih talentov ni odzivalo v veèjem številu, ter dejal, da gre za
»nepopravljivo moralno škodo, ki jo taka indolenca dela mlademu, stremeèemu
èloveku. Ob vedno plitvejšem duševnem ivljenju to sicer ni èudno, je pa izredno
pomembno in kaj slabo sprièevalo za to, kako vodimo mladino.«72
Tabela 2, Slovenska dela, ki jih je orkester SF izvedel v tujini73
1956/5
7 Italija
S. Osterc: Klasièna uvertura
K. Pahor: Istrijanka
1957/5
8 Avstrija L. M. Škerjanc: Koncert za klavir in orkester
1959/6
0
Gostovanje po bivših
republikah Jugoslavije
Avstrija
P. Ramovš: Simfonietta
1960/6
1 Avstrija L. M. Škerjanc: Koncert za violino in orkester
1961/6
2 Hrvaška
M. Lipovšek: Druga suita za godala
P. Merku: Concertino za mali orkester
1962/6
3
Švica, Avstrija
Hrvaška
P. Ramovš: Musique funebre
P. Merku: Metamorfoze
A. Srebotnjak: Monologi
1963/6
4
Srbija, Hrvaška
Avstrija
Italija
S. Osterc: Mati (simf. pesnitev)
U. Krek: Koncert za violino in orkester
M. Lipovšek: Druga suita za godala
SF je vsako leto priredila veèje število koncertov, namenjenih slovenski mladini,
ki jih je z izjemo dveh sezon (1961/62 in 1962/63)74 tudi sama organizirala.
Glavni namen koncertov je bil navdušiti mladino za simfonièno glasbo in
poveèati število mladih abonentov SF. Dirigent Bogo Leskovic je menil, da naj bi
bili filharmonièni koncerti druaben dogodek prve vrste, vsak koncert pa mala
senzacija, ki bi mladega èloveka pritegnila k poslušanju velikih umetnin. Vsebina
vzgoje na mladinskih koncertih naj bi bila tako »senzacija notranjega poteka
glasbe […] Najti moramo namreè vse prijeme, ki prikaejo mlademu èloveku,
koliko razburljivih zanimivosti mu poleg primarnega uitka poslušanja nudi tudi z
intelektualne strani glasbeni potek mojstrske skladbe.«75
Kljub številnim uspehom in jasnemu napredku SF pa je bil Lipovšek na svojem
delovnem mestu vedno bolj razoèaran in nezadovoljen. Poèutil se je pozabljenega
od tistih, ki so ga na direktorsko mesto postavili. Ob stalnih in utemeljenih
prošnjah za poveèanje dravne subvencije, ki so razvidne iz poroèil zakljuènih
raèunov SF, je bil zelo nezadovoljen tudi s svojim honorarjem, ki po njegovem
mnenju ni bil vreden njegovih rtev in dela. V zadnji sezoni naj bi s svojo višino
51
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE
72 O sporedih letošnje sezone, Koncertni list, leto IX, št. 10.
73 Dodana so tudi gostovanja po bivših republikah Jugoslavije.
74 Dve sezoni je koncerte za mladino organiziralo Društvo glasbenih umetnikov Slovenije.
75 Pavel Mihelèiè: Senzacija notranjega poteka glasbe, Mladina, 7. 12. 1963.
honorarja padel celo med najnije plaèane zaposlene v SF, kar naj bi v kolektivu
spodbijalo njegovo kredibilnost in ugled. Na Oddelek za drubene slube OLO
Ljubljana je e 20. aprila 1962 vloil pritobo, a nanjo ni dobil odgovora. Junija
oz. najkasneje 1. julija 1964 je Lipovšek napisal prvo odpoved delovnega mesta, v
kateri na kratko pojasnjuje vzroke odpovedi. Navaja nepremostljive ovire pri
financiranju, prostorsko neurejenost, ki mu je povzroèala èedalje veèjo ivèno
obremenitev in nestrinjanje s honorarjem. Sklepam, da Lipovšek te odpovedi ni
oddal, saj je v zaèetku novembra napisal novo, v kateri je zelo natanèno predstavil
njene vzroke, navedel pa tudi nekatera dejstva o razvoju SF v èasu njegovega
vodenja. Menil je, da so kljub nehomogenim kadrom, teavam notranje
razkrojenosti, nizki kvaliteti umetniške ravni in v tekih materialnih pogojih
postopno rešili marsikatero teavo, dvignili nivo medosebnih odnosov in dosegli
razmeroma dobre uspehe. Poudaril je prizadevanje za prijateljsko sodelovanje s
sorodnimi ustanovami in izpostavil uspešna prizadevanja za drubeno
samoupravljanje ustanove. Glede na neodzivnost pristojnih slub in vse navedene
razloge se je Lipovšek razaljen in po lastnih besedah nezaelen ob koncu leta
1964 umaknil z mesta direktorja SF.
Na zaèetku svojega mandata je Lipovšek kratko in jedrnato oznaèil namen SF ter
hkrati smer, ki se je bo dral pri svojem delu: »Glavni cilj SF je zadovoljiti s
kvalitetnimi koncertnimi prireditvami obèinstvo našega kulturnega kroga, ne da
bi pri tem zanemarili najvišje umetniške in vzgojne naloge. Biti moramo èim bolj
uspešni posredniki med poslušalci in med glasbeno tvornostjo pretekle in sedanje
dobe, pri èemer se moramo tudi za slovensko glasbeno tvornost boriti, da dobi
tisto priznanje, ki ji gre.«76 Lipovšek je ves èas vodenja SF sledil zastavljenim
ciljem, svoje moèi pa usmeril zlasti v popularizacijo klasiène glasbene umetnosti,
vzgojo mladih ter postopen kvalitativni razvoj orkestra in zbora. Kljub velikim
finanènim problemom je svojim glasbenikom omogoèil sodelovanje z domaèimi
in tujimi vrhunskimi dirigenti in solisti ter številna gostovanja, ki so jim dvigala
samozavest in potrjevala njihove visoke izvajalske sposobnosti. Na svoje
osemletno vodenje SF je Marijan Lipovšek deset let kasneje gledal z
zadošèenjem, saj je bil preprièan, da je orkester zaradi profesionalno
poustvarjalnega poleta rasel hkrati z vse zahtevnejšim repertoarjem.77 V SF je
vsekakor pustil svoj peèat, na katerega je bil lahko upravièeno ponosen, boleèe
polemike o zaèrtani programski shemi pa se danes zde kot dobronamerne tenje k
nadaljnjemu razvoju slovenske koncertne dejavnosti.
52
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
76 Neznana publikacija; èlanek je ohranjen v Glasbeni zbirki, NUK Ljubljana, Lipovšek, M., Dokumenti,
ivljenjepisi, ikonografija. Podobno stališèe je Lipovšek izrazil tudi v: Preprièan sem, da bo šlo, Slovenski
poroèevalec, 22. 9. 1956.
77 Janez Zadnikar: Portreti Prešernovih nagrajencev, Delo, 9. 2. 1974.
MARIJAN LIPOVŠEK, DIRECTOR OF THE SLOVENIAN
PHILHARMONIC
Summary
Marijan Lipovšek took the post of the manager of the Slovenian Philharmonic in
the autumn of 1956. He worked as a part-time director for eight years. In addition
to his regular work at the Academy of Music in Ljubljana, concert performances,
composing, and other tasks, he had to cope with severe problems of organisation
and financing throughout his work as artistic director. In preparing the
programme scheme, he followed the principle of compromise, taking into regard
both the interests of the audiences and the capabilities of the musicians. Besides,
he had to consider financial aspects and the duty to include Slovenian
compositions, which were also recorded and some of them performed at guest
performances abroad. His wish was to bring the music to the general public,
therefore he organized many concerts throughout Slovenia. Collaboration with
numerous Slovenian and foreign conductors and soloists, successful appearances
in other Yugoslav republics, in Italy, Switzerland and Austria marked the period
of his directorship of the Slovenian Philharmonic. These appearances attracted the
attention of critics and were awarded with excellent reviews.
53
Veronika Šarec, MARIJAN LIPOVŠEK – DIREKTOR SLOVENSKE FILHARMONIJE