M_____ Hovo mesto, 19. avgusta 1955 Stev. 33 Leto 6 LaiUuki ia izdajatelji; Okrajni odbori iZDL Cruomelj, Kočefle in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošaik. — Tiska Tiskarna »Sloves-»kega poročevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava; Novo meuto Cesta komandanta Staneta 25. — Pošni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici t Novem mesta hl6-H-T-24. — Letna nn"'«ina ?n*Sa 4fi'l din polletnfl 24.0 fMfi ?"in|,ma 120 Hin in je plačljiva vnaprej. — Za inozemstvo SOo din oz. 3 ameriške dolarje. Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in f csma io m NOVO MESTO najmočnejša dolenjska občina Predsednik novega občinskega ljudskega odbora je MAKS VALE, podpredsednik pa BORIS ARDRIJANIČ V torek 9. avgusta so se prvič zbrali v sejni dvorani magistrata v Novem mestu izvoljeni odborniki iz Brusnic, Gotne vasi, Mirne peči, Prečne, Smariete in Maks Vale, novi predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto Novega mesta k prvi seji novega občinskega ljudskega odbora. Kot naijstarejši odbornik je začel sejo Frane Gačnik z Broda in pozdravil zbrane odbornike, med katerimi so bili tudi predsednik OLO Franc Pirkovič, sekretar OK ZKS Joše Borštnar in okrožni javni tožilec Leon Perhavee. Po uvodnih formalnostih in izvolitvi verifikacijske komisije, ki je t&koj imela svojo prvo sejo, je odbornik dr. Davorin Gros prebral poročilo pripravljalnega odbora za ureditev nove občine. Dejal je med drugim, da bo cb-šjrn-e in razgibane priprave za komunalni sistem tudi v Novem mestu in ostalih občinah dvignile zanimanje volivcev za sodelovanje v poglobljenem druž- benem ssmoupravlijanju. Na podlagi uzakonjene nove razdelitve obsega zdaj občina Novo mesto 293 km2, na katerih je 22.828 prebivalcev. Od dela v industrijskih podjetjih živi 1339 ljudi, od kmetijstva 11.368, od gozdarstva 411, gradenj 996, prometa 1077, trgovine 763, obrti 1554 in od komunalne dejavnosti 88 ljudi, neproizvodnega prebivalstva pa je v občini 5232 (vse po podatkih ljud. štetja iz 1. 1953). Z združitvijo sosednjih občin je Novo mesto postalo zares gos poda rsko-upravno, zdravstveno in kulturno središče Dolenjske. Gospodarska meč občine se odraža v narodnem dohodku, ki Druga seja občinskega ljudskega odbora Novo mesto V torek 16. avgusta je bila v Novem mestu druga redna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so sprejeli občinski, statut, izvolili predsednike in člane 9 svetov, sprejeli odlck o sistematiziranju delovnih mest pri občinskem ljudskem odboru ter imenovali vodilne uslužbence. Postaja za obnovo vino-gratlništva In priključena OZZ Na zadnji seji upravnega odbora OZZ Novo mesto so sklenili, da bi postajo za obnovo vinogradništva in sadjarstva ter laboratorij za pregled zemlje priklj učili Okrajni zadružni zvezi Novo mesto. Predlog mora sprejeti še zbor proizvajalcev OLO Novo mesto. Čemu izgube zadružni mlatilnic? Zopefna uvedba mlatilniške merice v višini 8 odstotkov od namlačenega žita je naletela med kmetovalci novomeškega okraja na precejšnje kritike. Plačilo mlatilniških uslug v Žitu bo prizadelo v našem okraju skoraj izključno le mala in srednje kmete, ki nimajo svojih mlatilnic in so prisiljeni mlatiti bodisi prt večjih zasebnih kmetih ali pa pri zadrugah. Večji kmetje, ki imajo mlatilnice, bodo te merice oproščeni. To navaja ostale kmete, da ponekod opuščajo strojno mlatev in bodo mlatili po starem s cepci, drugi spet pa bodo mlatili svoje žito med sosedovim, ki ima m/atilnico. Zadružne m.latilnice bodo po podatkih novomeške Okrajne zadružne zveze marsikje izkoriščene le do 50 odstotkov zmogljivosti in že zdaj poročajo o predvideni izgubi. Uredba, ki ima sicer dober namen v tem, da se tudi na ta način odkupi čimveč žita za prehrano našega ljudstva, je pomanjkljiva zato, ker kon- \ i - navadi komaj za lastno porabo. Kritične pripombe veljajo zato ptedos-iHi premajhni di" ferenciaciji ob oddaji mlatilniške merice. Uvajanje mlatilniške merice navaja kmete tudi k nakupu manjših mlatilnic, ki so regresirane, čeprav bi v marsikateri vasi bila bolj primerna velika, zadružna mla-tilnica, ki bi lahko koristila vsej vaški skupnosti. znaša eno milijardo in 735.341.000 dinarjev ali povprečno na prebivalca v občini 76.500 din. Gospodarska dejavnost je v občini dokaj pestra, vendar pa so skoraj vsa večja podjetja v Novem mestu. V občini je 14 industrijskih podjetij, 15 kmetijskih državnih oz. zadružnih posestev, 5 gradbenih, 1 gozdarsko, 1 prometno, 28 trgovinskih, 9 komunalnih podjetij oz. zavodov in 42 gostišč. Obrtnih delavnic je v občini 234. Poleg tega je na področju občine 7 pošt, 6 železniških pesitaj, 18 osnovnih šol, 4 gimnazije, 4 strokovne šole, 10 zdra-vstvenih in 7 soc. ustanov-Vse to priča o pestrem razvoju občine, ki je v tem pogledu najbolj razvita občina v okraju. Seveda pa bo treba vse to nadalje krepiti, razvijati delavnost na vseh področjih in pri tem pomagati tudi ostalim občinam. Občinski ljudski odbor naj bi imel 9 svetov, v katerih bodo pomagali državljani upravljati odboru obsežne naloge. Kakor so bile uspešno opravljene dosedanje naloge LOMO, je dejal dr. Gros pred zaključkom, tako in še boljše naj s podporo volivcev in družbenih organizacij uresničuje svoje dolžnosti novi občinski ljudski odbor. Po poročilu verifikacijske komisije so odborniki prisegli, na- kar je odbornik Lojze Muren iz Podgrada predlagal, da bi za predsednika občinskega ljudskega odbora izvolili Maksa Vale-ta, nosilca spomenice 1941 in dosedanjega podpredsednika OLO. Novi predsednik je bil z aplavzom izvoljen, taknj nato pa na predlog Martina Gačnika za podpredsednika Boris Andrijanič, dosedanji predsednik LO MO Novo mesto. ♦ Tovariš Vale sa je zahvalil odbornikom za zaupanje in izvolitev ter jih povabil k tesnemu sodelovanju, ki naj zagotovi, da bo moč uresničiti obsežne naloge na gospodarskem in kulturnem področju, ki čakajo novi občinski ljudski odbor. V kratkem pregledu je opisal gospodarsko stanje občine in predvideni razvoj, ki br> terjal precej prizadevnosti vseh odbornikov in volivcev. Predsednik Maks Vale je nato predlagal odboru, da bi potrdil imenovanje dosedanjega tajnika LO MO Silvota Fožarja, za tajnika novega odbora, kar je bilo soglasno sprejeto. Sledile so volitve z?čs.snih komisij za volitve in imenovanja, za statut, za ugotovitev premoženjskih razmer in obveznosti, ki preidejo na novo občino, za prevzem arhivov in inventarja, za vskladitev pravnih predpiio^ in komisije za izvajanje proračunov dosedanjih občin in predračuna novega obe. ljudskega odbora. Janez zanič predsednik občinskega ljudskega odbora Črnomelj 10. avgusta je bila v Črnomlju prva seja novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora, na kateri so odborniki prisegli. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Janez Zunič, nosilec spomenice 1941 in dosedanji predsednik OLO Črnomelj. Za podpredsednika je bil izvoljen Alojz Hutar, za tajnika pa imenovan Jože Sotlič, dosedanji tajnik okrajnega ljud. odbora Črnomelj. Izvolili so tudi komisiji za proračun in za vskladitev pravnih predpisov dosedanjih ljudskih odborov. V. T. KOČEVJE: 18 milijonov za HC VUHRED Tudi podjetja kočevskega o-kraja so se odzvala pozivu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za vpis posojila za izgradnjo hidrocentrale Vuhred. Tajništvo za gospodarstvo pri OLO je sklicalo sestanek direktorjev vseh podjetij, ki so vpisala doslej 18 milijonov 600 tisoč dinarjev posojila. Največ je vpisalo Kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje — 5 milijonov, Tekstilana, SGP »Zidar« in »Klas« po 2 milijona, Elektro Kočevje 1,5 milijonov itd. Skupno je vpisalo posojilo 38 podjetij. Dr. Slavko Perko-petdesetletnik V sredo je praznoval petdesetletnico življenja in 25-letnico zdravniškega udejstvo-vanja primarij dr. Slavko Perko, šef ginekološko-po-rodniškega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Rodil se je 17. avgusta 1905 v Novem mestu, kjer je tudi končal gimnazijo. Študij je na-doli"val na raedirinak* fakulteti v Zagrebu, kjer je promo-viral za doktorja vsega zdravilstva. Specializiral se je v Ljubljani, Pragi in Zagrebu ta porodništvo in ginokologtjo. Pozneje je služboval v Celju, nato pa je prišel nazaj v rodno mesto, kjer je posvetil vse svoje sposobnosti dobrobžtu delovnih ljudi. Tihega, skrom- [engšu so odkrili spomenik Janezu Trdini Nedavno je Novo mesto počastilo 125-letnco rojstva in 50-letnico smrti velikega silovenske--:--1_-. KZ Dragotuš bo prevzela trgovino na Vinici Po likvidaciji kmetijske zadruge Vinica je tamošnjo zadružno trgovino prevzelo zadružno trgovsko podjetje iz Črnomlja. Ker pa trgovina na drobno ne spada v dejavnost kret.no na Dolenjskem pn-a- ■ zadruinega trgovskega podjetja, dene zlasti malega in sred- i je bil spreijet načelen sklep, da njega kmeta, ki imata žita po VREME 1 zri Ras od 19. do 28. avgusta Približno do 20. t. m. nestalno VTr-me s pogostimi padavinami. Nekako od 21. do 24. avgusta lepo poletno vreme, zatem pogoste krajevne padavine oz. nevihte. SIcer bo prevladovalo ugodno, deloma sončno vreme. bo trgovino na Vinici prevzela kot najbližja kmeitijska zadruga v Dragatušu. Tako se bodo lahko tudi kmetovalci iz Vinice in okolice vključili v KZ Dragatuš, pozneje, ko bi bilo dovolj članov, pa bi na Vinici spet im->U samostojno kmetijsko zadrugo. Dragatuška kmetijska zadruga se lepo razvaja in stalno raste. Samo lotos se je vključilo vanjo 50 novih članov. ga pisatelja Janeza Trdine, ki je polovico svojih let (preživel v Novem mestu in tu ustvaril svoja najlepša dela. V nedelijo 14. avgusta pa je njegovio ro,jstno mesto Mengeš na Gorenjskem od-kriilo svojemu velikemu rojaku spomenik na mengeškem trgu. Proslava se ,je z akademijo začela že v soboto z-večer, spomenik pa so odkrili v nedeljo ob 10. uri dopoldne. V slavnostnem govoru je Trdinov Mk in njegovo mesto v slovenski književnosti orisal utviv. prof. dr. Anton Slodnjak, ki je spomenik tudi odkft-iil. Ph odkr»itiu je pel moški pevski zbor KD Dušan Jereb u Novega mesta in izredno navdušil Trdtnove rto.jake. Pevoi so položilt pred spomenik tudi loviorjev venec ij^.tdskega odbora mestne občine Novo mesto. Trdinov spomin sta tako počastili obe njegovi mesti: Mengeš kjer se je rodU, in Novo mesto, kjer je umrl. Zaključno slovesnost v (počastitev tega velikega slovenskega in dolenjskega barda bo imelo Novo mesto jeseni, ko bodo odkrili pred mestno hišo njegov doprsni kipi na njegovi hiši pa spominsko ploščo. nega in požrtvovalnega zdravstvenega delavca najbolj poznajo dolenjske matere, katerim je leta in leta ponoči in podnevi nesebično dajal na razpolago sebe in svoje znanje. V letih težkih preizkušenj našega naroda in borb p-roti okupatorju je v najtežjih pogojih vodil delo v bolnišnici ter aktivno in morajo stal rr strani narodnoosvobodilne borbe. Po osvoboditvi in reorganizaciji novomeške bolnišnice je bil imenovan za šefa gine-kološko-porodniškega oddelka in je na tem mestu še danes. Pod njegovim vodstvom se je delo na ginekološko-porod-niškem oddelku reorganiziralo po načelih moderne medicine in doseglo tak razvoj, da ima že značaj kliničnega dela. Uspeh njegovih prizadevanj najlepše osvetljuje dejstvo, da se je v zadnjem desetletju število porodov v novomeški bolnišnici potrojilo, prav tako pa tudi število ginekoloških operacij navzlic istim pogojem in ubikacijam. Jubilantu in enemu izmed naših najstarejših ginekologov ob petdesetletnici iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let uspešnega in plodnega dela v naši sredini! Maršal Tito na vajah JLA v Kočerju V ponedeljek 15. avgusta je predsednik FLRJ, vrhovni komandant oboroženih sil, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito obiskal velike vojaške vaje, ki so bile v Kočevskem Rogu. Na vajah so bili med drugimi tudi višji oficirji JLA, predsednik Izvršnega sveta LRS Borr Kraigher, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, tovariši Ivan Maček, Josip Rus, Mitja Ribičič, Jože Borštnar, Matija Ma-ležič in drugi. Vaje so si ogledali' tudi rezervni oficirji iz Novega mesta, Kočevja in drugih s'ovePiktb krajev. Razen pehotnih so na vajah sodelovale tudi topniške, letalske in tankovske enote. Po končanih vajah, ki jih je vodil narodni heroj polkovnik Janko Sekirnik, je maršal Tito pohvalil sodelujoče enote, zlasti pa topničarje za precizno ostro streljanje in vse ostale za vešče upravljanje z najraznovrst-nejšim orožjem. V ponedeljek zvečer je bil v Kočevju velik sprejem, ki se ga je razen predsednika Tita in predstavnikov ljudske oblasti udeležil tudi komandni oficirski avgusta izrociii svojemu namenu rotovž v Novem mestu imhtUnt teden Od 20. do 28. avgusta bo v Kočevju turistični teden, za katerega je pripravi! poseben odbor pester spored. Prebivalci Kočevja in okolice si bodo lahko ogledali vrsto prireditev, tako n. pr. že jutri odbojkarski turnir za pokal Turističnega društva. Zvečer bo promenadni koncert. V nedeljo bo v Kočevju atletski dvoboj Hrvatska-Slovenija in izleti v razne turistične kraje. 24. avgusta bodo odprli filatelistično razstavo, začel pa se bo tudi mednarodni dvoboj v namiznem tenisu reprezentanc Kočevja in Dortmunda iz Zap. Nemčije. 26. avgusta bo Svoboda Rudnik igra- la v pred pa bo nogometni turnir Dolenjske. Istega dne zvečer bodo peli v Kočevju člani ljubljanske Opere. 28. 8. se bo nogometni turnir nadaljeval, v hotelu Pugled pa bodo odprli prvo kulinarično razstavo v Kočevju. Spored je bogat in skrbno pripravljen. Upajmo, da bo prirediteljem naklonjeno tudi vreme, tako da bo turistični teden kar najlepše uspel. M. C. Iz Žužemberka Na „prvi saji novega občinskega ljudskega odbora so prejšnja teden izvo'Mli za predsednika FRANCA JARCA, za tajnika pa , imenovali Franca Goloba, dose- Š*v--vem domu Ml^dr^' sodiščem, 27. avgusta \ danjega tajnika občine Dvor, V TRGOVINI NI VSE V REDU V Skocjanu ponujajo jabolka po 10 din kilogram, v Novem mestu pa jih kupujejo ljudje jo 30 in 40 din. — Za večjo stalnost cen kmetijskih pridelkov S posveta predsednikov upravnih odborov in pošlo-.saj nikoli ne ve, koliko približ vodij kmetijskih zadrug novomeškega okraja, ki je bil no bo dobil za svoj trud. Po 9. avgusta v Novem mestu, objavljamo nekaj glavnih misli, navadi dobi največ tisti, ki naj-Udeleženci so razpravljali predvsem o sklepih občnega zbora Glavne zadružne zveze LRS in o sklepih zadnje seje Upravnega odbora okrajne zadružne zveze. Nori stanovanjski b«o*i v Straži, sedežu občine STRAŽA -TOPLIC K. V«č o K«nipodarskili in ostalih vprašanjih bodoče občine na S. strani današnje številke Organizacije kmetijskih zadrug ne bi kazalo spreminjat: navzlic novi teritorialni spremembi), je med ostalim v uvodu dejal podpredsednik OZZ Tone Pire, pač pa je treba vsestransko okrepiti delo kmetijskih zadrug, ki jih je na območju okraja zdaj 43. Vse premalo je še pri zadrugah različnih pospeševalnih odsekov. "Tiste zadruge, ki imajo še vedno samo trgovino pa nobene druge dejavnosti, naj bi se priključile najbližji močnejši zadrugi. Tako so se n. pr. na Vrhpolju odločili za združitev s KZ v Šentjerneju. Resne skrbi povzročajo zadružnikom s;rojni odseki, ki so po večini pasivni. Marsikje stroji niso dovolj ' izkoriščeni, ali pa so v slabem stanju. Posebna strokovna komisija naj bi vse stroje pregledala in predlagala ukrepe, da se to stanje popravi. Ce uporabljajo zadruge trak'orje samo za poljak« dela, so premalo izkoriščeni in ne pokrivajo stroškov, ki jih imamo z njimi. Zato je 'treba traktorje uporabljati tudi za druge prevoze, seveda le za lake, ki pospešujejo kmetijstvo. Lani so zadruge novomeškega okraja zajele 83 odstotkov od- kupa kmetijskih pridelkov. To je premalo; zadruge morajo odkupiti vse, kar kmet pridela in želi prodati! Okrajna zadružna zveza bo poslej nudila zadrugam več strokovne pomoči. Vsaka kmeiijska zadruga naj bi odkupovala predvsem na svojem območju, medtem ko smejo zđdružna irgovska podjetja odkupoval pridelke izključno samo preko zadrug. Treba je preprečiti, da trgovska podjetja ne bi obratovala pri tem z denarjem zadrug, kar se rado dogaja in izigrava. Podjetja morajo zato sproti plačevati odkupe, po potrebi — zlasti les — pa tudi vnaprej. KMET IN POTROŠNIK NE VERJAMETA,. DA BI TRGOVINA MORALA TOLIKO ZASLUZITI I Predsedniki kmetijskih zadrug so na posveti govorili zlasti o odkupih. Nekatera trgovska podjetja ne plačujejo redno dobav kmetijskih zadru?, kar je treba takoj urediti. Cene krnetijsk'h pridelkov naj bi imele večjo stalnos?!, nikakor pa ne smejo biti pod kmetovo proizvodno cono. Nagli skoki in padci cen slabo vplivajo na pridelovalca, delj špekulira s pridelki. Lani v jeseni je bil n. pr. krompir po 9 din kilogram, kar je bilo prenizko in ni krilo vseh stroškov. Tisi, ki krompirja v jeseni niso prodali, so bili spomladi veliko na boljšem, ker je bila cena precej višja. Odpraviti bi bilo treba končno vendarle enkrat že tudi pretirano zaslužkarstvo odkupnih podjetij, o čemer je bilo v zadnjih letih vse preveč govorjeno in pisano, medtem ko pogrešamo ukrepov, ki bi preprečili goljufanje kmeta in potrošnika. Kmet In kupec težko verjameia, da je v trgovini vse v redu, če n. pr. v Skocjanu ponujajo kmetje zgodnja jabolka po 10 d-narjev za kilogram, v Novem mestu pa jih morajo ljudje plačevati še vedno po 30, izbrana pa tudi nad 40 din za kg!! Znan je primer, da je zadruga prodala zadružnemu trgovskemu podjetju 'rzbrana jabolka po 13 din, podjetje pa jih je razprodajalo po 25 din kg... (Naj mimogrede omenimo, da družbene organizacije o tem pogosto razpravljajo, člani teh organizacij, ki so zaposleni v takih trgovskih podjetjih, pa gredo glndko preko sprejetih sklepov in hladnokrvno dovoljujejo, da visoke, nerealne cene jemljejo potrošniku denar iz žepa! Večina naš:h trgovskih podjetij gleda pri tem le nase, ne pa na kupca in njegovo plačo! Primer s češnjami, sadjem in podobnim nam ''.o samo potrjuje.) Na posvetu so se pomenili tudi o kmetijskih investicijah v letu 1956. KZ morajo najkasneje do 20. sep-embra zbrati vso potrebno dokumentacijo, tsko da bndo zadruge lahko sodelovale pri licitacijah investicijskih kreditov. Da bi vprašanja posameznih zadrug čim izčrpneje obdelal1., bodo v teh dneh konference predsednikov upravnih odborov in odsekov KZ v vsaki občini posebej. Na konferencah bodo sodelovali tudi kmeijski strokovnjaki in člani OZZ. * t - Uredništvo Dolenjskega lista razpisuje mesto SODELAVCA -NOVINARJA "prejmemo tudi začetnica, ki ima smisel in veselje za novinarsko delo. Plača po dogo' oru. Ponudbe z izčrpnim življenjepisom in opisom dosedanjega dela je treba poslati uredništvu »Dolenjskega lista«. Novo mesto, pošt. pred. 33 S'ran J Stev. SS Še enkrat: več reda pri odkupu gob V zvezi s člankom »Več reda pri odkupu gob«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu smatramo, da bi bilo prav in v redu, če bi objavili tudi naše gledanje na trditve in obtožbe, ki jih jt vsevprek nametal član-kar. Vsako leto v juniju se na vso srečo pojavi »gobja mrzlica«, ki jo člankar tako kritizira. Prva rast gob pač požene gobarje v gozdove, trgovce pa na teren in kakor nabiralci ljubosumno tekmujejo, kdo bo nabral največ jurčkov, tudi posamezna odkupna podjetja ne morejo držat; križem rok. Konkurenca je velika tudi na inozemskih tržiščih m je uspeh poslovanja posameznih podjetij v veliki meri odvisen od pravočasnih ponudb in zaključkov. Tekmovanje posameznih podjetij, tako je vsaj gledanje našega podjetja, ni v tem, kdo bo pobral največ gob, marveč v tem, da se pobero prav vsi jurč-ki, ki rasto v naših gozdovih. Ško:la je vsakega kilograma, ki prepade ali zgnlje, ker je goba važno izvozno blago. Z izvozom suhih jurčkov, ki nimajo nobene prave potrošnje doma, dosegamo v jugoslovanskem merilu letno precej visoko dolarsko postavko, ki znaša po naši oceni okrog 500.000 dolarjev. V posamezna izvajanja član-karja, ki dokazujejo njegovo popolno nepoučenost, se niti ne bi spuščali, če njegove trditve ne bi bile tudi zlonamerne. Kako naj bo oškodovan nabiralec, če je podjetje GOSAD plačevalo v letošnjem odkupu 1.500 din za kg suhih poletnih jurčkov, ki so v stari Jugoslaviji imeli ceno 20.— do 30.— din? Podjetje GOSAD praznuje letos desetletnico svojega delovanja. Na opravljeno delo lahko-zre s ponosom, saj je v tem času iz zdravilnih zelišč in suhih gob ustvarilo za skupnost skoraj 4 milijone dolarjev. V vsem času svojega obstoja se je GOSAD trudil vzpostaviti najboljše stike s kmetijskimi zadrugami, ki so in še danes predstavljajo osnovo naše odkupne mreže. Ves ta čas smo poslovali s kmetijskimi zadrugami v obojestransko zadovoljstvo, kar vedo vsi zadružni uslužbenci in nikdar nismo najemali privatnih naku-povalcev, če so zadruge z nami želele sodelovati, in so tudi sodelovale. V vsej organizaciji odkupa pa« je naše načelo, da ne smemo pustiti propadati brez koristi niti gob niti zdravilnih zelilc in smo v ta namen opravili velikansko vzgojno delo, za nabiralce pa smo redno razpisovali cene, ki so bile privlačne. Glede obtožbe, da naši nakupovale! uporabljajo tehtnice na pero, izjavljamo, da smo naku-povalcem dobavili prave žigosane tehtnice in da nihče od naših uslužbencev tehtnic na pero nt uporablja, Ne vemo, zakaj tov. Hotfco trdi, da nail odku- povalci podkupujejo ljudi s sladkorjem, ko te ne odgovarja resnici. Resnica v tej stvari Je kaj preprosta in Človeška, ker predstavlja le pomoč v slučaju bolezni. Ce posamezni odkupovalci in pa tudi špekulanti na terenu, ki nimajo nobene zveze 2 našim podjetjem delajo nepravilnosti in škodo, potem je to prilika za poseg tržnih inšpekcij. Ta poseg bi tudi ml pozdravili. Odgovornost podjetja gotovo ne more Iti tako daleč, da bi se moralo spremeniti v kontrolni organ za tehtnice in nadziranje špekulacij. Zato so določeni drugi organi. GOSAD Ljubljana Člani svetov pri 0L0 Novo mesto Na 2. redni seji OLO Novo mesto so bili 5. avgusta 1955 izvoljeni za člane 11 svetov pri okrajnem ljudskem odboru naslednji tovariši in tovarišice: J L SVET ZA NOTRANJE ZADEVE IN SPLOŠNO UPRAVO: i predsednik Martin Zugelj, Novo j mesto; člani: Zvone Kranjc, Čr-; nomelj; Franc Zidar, Trebnje; Milena Radej, Mirna; Ludvik Golob, Mirna; dr. Davorin Gros, Novo mesto; Zan Škrinjar, Crešnjevec; Albin Stok, Straža in Jože Petric, Ravnace. 2. SVET ZA GOSPODARSTVO: predsednik Jože Knez. Novo mesto; člani: Janez Ko-varik, Novo mesto: Maks Vale. Novo mesto; ing. Dušan Sodnik, Novo mesto; ing. Branko Peter-nel, Kanižarica; Ludvik Golob, Novo mesto; Gustelj Stefanič. Črnomelj; Luka Dolenc, Novo mesto; Stane Smld, Novo mesto; Franc Kos, Črnomelj; Franc Kobe, Metlika; Zan Gliha, Kostanjevica in Ivan Urh, Metlika. 3. SVET ZA KMETIJSTVO: predsednik Tone Pire, Novo mesto; člani: ing. Rado Linzner, Novo mesto; Ivan Dular, Cegel-nica; ing. Metod Kropivšek, Mala Loka; Franc Jakljevič, Metlika; Alojz Hutar, Črnomelj; Franc Kerin, Podbočje; ing. Vilma Pirkovič, Novo mesto in Darko Bregar, Sentlovrenc. 4. SVET ZA URBANIZEM: predsednik ing. arch. Marijan Mušič, Ljubljana; člani: Anton Rolih, Novo mesto; prof. Janko Jarc, Novo mesto; arch. Miloš Lapajne, Novo mesto; ing. Franc Banovec, Črnomelj; Anton Lovšin, Metlika; Slavko Hotko, 2užemberk; Peter Deu, Mokronog in Vinko Bele, Novo mesto. 5. SVET ZA KOMUNALNE ZADEVE: predsednik mag. ph. Boris Andrijanič, Novo mesto; člani: Blaž Pahulja, Črnomelj; Ivan Pirnat, Novo mesto; Franc Laternar, Semič; Vili Sedej, Cr- vo mesto in ing. Jože Hegediš, Novo mesto. 8. SVET ZA TURIZEM: predsednik Rudi Pjntar, Novo mesto; člani: Gustelj Crne, Novo mesto; Roman Kobe, Novo mesto, Viktor Kečkeš, Dol. Toplice; mag. ph. Gojko Jug, Metlika; Stane Lovšin, Črnomelj; Niko Malic, Vinica; Bogdan Kozina, Novo mesto in Peter Roma-nič, Novo mesto. 7. SVET ZA DELO IN DELOVNA RAZMERJA: predsednik Miha Počrvina, Novo mesto; člani: Bojan Fabjan, Črnomelj; Jože Gosenica, Dvor; Alojz Zupančič, Novo mesto; Ignac Mur-gelj, Novo mesto; Jože Doltar, Črnomelj; Franc Kolenc, Mirna; Srečko Skrt, Novo mesto in Janez Vitkovič, Črnomelj. 8. SVET ZA ŠOLSTVO: predsednik prof. Ema Musar, Novo mesto; člani: Ivanka Gr.il, Birč-na vas; prof. Tone Trdan, Novo mesto; Stane KovačiČ, Novo mesto; Anton Knaflič, Novo mesto; Jože Zupančič, Podbočje; Ivan Zele, Metlika; prof. Milan Skrbinšek, Črnomelj in dr, Suzana Furlan, Novo mesto. 9. SVET ZA PROSVETO IN KULTURO: predsednik Vladimir Berce, Mirna; Milan Smer-du, Novo mesto; Vilko Videč-nik, Mokronog; Niko Pavlic, Novo mesto; Jože Zamljen, Novo mesto; Karel Strbenk, Črnomelj; Henrik Novak, Stopiče; prof. Janko Jarc, Novo mesto in Otmar Zorn, Podzemelj. 10. SVET ZA ZDRAVSTVO: predsednik Avgust Jazbinšek, Novo mesto; člani: dr. Adolf Spiler, Novo mesto; mag. ph. Marta Slapar, Novo mesto; ing. Ivo Zobec, Novo mesto; Regina Fir, Metlika; dr. Mercedes Albert, Črnomelj; dr. Ivo Smreč-nik. Novo mesto; Alojz Smrke, Žužemberk in Rudi Hrovatin, Novo mesto. 11. SVET ZA SOCIALNO SKRBSTVO: predsednik Martin Pavlin, Novo mesto; člani: Jožica Lavrič, Novo mesto; Ivan Bukovec, Kot pri Semiču; Darinka Fabjan, Črnomelj; Antonija Pisanski, Podbočje; Milica Sali, Novo mesto; dr. Jože Križnic, Kostanjevica; Maks Gantar, Novo mesto in Lojze Muren, Podgrad. Draga žganjekuha 11. 8. je začelo goreti pri posestniku Jožetu Janškovcu v Dobravi pri Skocjanu. Ogenj Je .izbruhnil na podstrešju svinjaka pri dimniku, ki Je speljan iz kuhinje skozi streho. Nastal je zaradi slabe izolacije med dimnikom in leseno streho. Zgorelo je ostrešje svinjske kuhinje in hleva, škode pa je približno pol milijona dinarjev. Izkoristil je gostoljubnost prijatelja P. N., po poklicu livar iz Kočevja, Je ftll pred okrajnim sodiščem v Kočevju kaznovan na i leto ln 2 meseca zapora, ker je ogoljufal svojega prijatelja M. C, s katerim se je 2e dolgo poznal. Ob neki priliki, ko M. C. ni bilo doma. Je prllel P. N. na njegov dom ln se zlagal, da ga Je posl.il lastnik stanovanja, naj mu izroče novo obleko, plašč in 10 tisoč dinarjev gotovine. Med časom, ko je tašča pripravljala predmete, je v kuhinji ukradel še dve ročni url. Poleg tega je svojemu sostanovalca P. B. ukradel denarnico. Ktjub dobrim mesečnim dohodkom, je skušal oškodovati ljudi z neprimerno manjšim dohodkom. V 14 mesecih bo lahko premišljal, kaj je bolje: pošteno delati ali sedeti v zaporu. C. M. Samomor s svinčenim arzenatom 5. avgusta se je 25-letni Stanko Knavs iz Okroga pri Sent-rupertu v vinjenem stanju zaklenil v sobo. Domači so mislili, da je šel spat, vendar se je Stanko kmalu spet vrnil pred hišo in se še pogovarjal z znanko, da bi ji prišel orati. Kmalu nato je bruhnil neko zaužito tekočino in se začel zvijati v bolečinah. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl. Preiskava je pokazala, da je pil svinčen arzenat, ki ga uporabljajo za škropljenje krompirja, Vzrok samomora je najbrže kronično pijančevanje. & Dnevi so potekali hitro, kar prehitro. Vsak dan je pomenil za otroke in vzgojitelje vrsto novih doživljajev, veselja in zdravega razvedrila. Obiskali so nekatere tovarne, muzej, ogledali so si mesto — IVešernov Kranj, se naužili svežega gorenjskega zraka, ki tako dobro vpliva na človeka. Prvi topli dnevi so zvabiii vse na kopanje v bazenih na Kokri in Savi. Lepega dne zjutraj so se odpeljal do Medvod, od tam pa pohiteli peŠ do Zbiiljskega jezera, ki ga je napravila zajezena Sava. Tam so se kopali in se vozili s čolni. Drugi izlet je bi! y Vintgar in na Bled. Vsi so' bili prijetne presenečeni nad ten lepim koščkom slovenske zetnaj- Ko sta Čolna Dalmatinski kmetijski strokovnjaki proti umetnemu vinu Ljudska pravica poroča 19. avgusta, da so se agronomi in kmetijski strokovnjaki v Dalmaciji, ki je izrazito vinogradniško področje, kot en mož izrekli proti proizvodnji umetnega vina. Zahtevali bodo od Zveznega izvršnega sveta, naj bi amandmaja na čl. 63 osnutka zakona o vinu, da bi bilo namreč moč v nekaterih primerih dovoliti proizvodnjo umetnega vina, ne vključili v novi zakon o vinu. ZAHVALA Odbor za postavitev mostu v Zunlčih se najlepše zahval ji je okrajnemu ljudskemu odboru Črnomelj ln Karlovec, ki sta nam pomagala pri gradnji mostu. Hkrati ae zahvaljujemo tudi Podoficirski Šoli JLA iz Karlovca, ki Je zgradila must, vsem prebivalcem bližnjih in daljnih Vati, ki so pomagali pri gradnji z delom in materialom, posebno pa prebivalcem vasi Zuničl in Milici, ki so bili za delo na razpolago podnevi in ponoči. Odbor za postavitev mostu v Zuničih odriniila od brega blejskega jezera, se je veselo čebljanje eipiremcnilo v ipesem: »Po jezeru...« V koloniji so bili otlrocl različne starosti. Najmlajši je bil Dušan — popularna osebica in ljufoljenček kolonije, najstarejši pa Jože. Morda je prav ta razlika y starosti vplivala, da jc bilo življenje v koloniji sproščeno in živahno. Večji so se igrali z manj-šiimi ter večkrat z uvidevnostjo ugodili željam malih. 2 Bleda do Lesc so malega Dušana nosili, ker se je utrudil, čeprav tega ni hotel priznati. Tudi 22. julij so praznovali kot se spodobi. Z izbranim sporedom pri nastopu so pokazali, da cenijo svobodo, ki je zrasla iz krvi partizanov — junakov. Krepki in zdravi so se 24. julija vrnili domov. Lepot in počitniških dni na Gorenjskem prav gotovo ne bodo zlepa pozabili. 20 dni prijetnega oddiha in razvedrila sta jtm pripravila Tajništvo za zdravstvo Ln socialno politiko ter Zveza borcev. Š. M. precej napredovali. Gospodar- veleizdaje, meneč, da so jih ska izmenjava se je močno ^ znanem procesu v Lucci razmahnila, različni stiki na oprostili glede te točke ob- trgovinskem področju so se tožnice. ugodno razvili (ustanovitev . ,u mešanih trgovinskih zbornic!), Nl treba Posebej naglasatl, oblike sodelovanja pa so po- d» se zahteva tega državnega stale zelo raznovrstne. To mo- pravnika časovno in po svojih ramo reči tudi o sodelovanju namenih ujema s pripravami na raznih področjih družbe- na P™ces proti 57 pripadni- nega in kulturnega življenja. V odnosih med obema deželama je nastalo takšno vzdušje, v katerem je mogoče potrpežljivo in uspešno obravnavanje vseh, še odprtih vprašanj. Ta dejstva so z upravi- kom Briško-beneškega odreda. Tudi s tem namreč skušajo dokazati delovanje »v Škodo Italije in v korist Jugoslavije,« kar je že samo po sebi dovolj zgovorno. Kar zadeva premestitev cenim zadovoljstvom večkrat ameriških čet v Italijo, so bili poudarili vodilni možje obeh nekateri Italijanski časniki dežel. Zelo vneti za ta predlog. To Toda nedavni dogodki so po- so razlagali s tem, češ da Je kazali, da na italijanski strani Italija spričo »čedalje bolj ne- ne gre tako gladko kar se tiče zanesljivega položaja Jugosla- odnosov s sosednjo Jugoslavijo. vjje ostala tako rekoč osam- Večkrat prihaja do sila nelju- ijena prednja straža na pragu bih pojavov — pri katerih ima ogroženega Zahoda«. Razen precejšen delež kakor poprej takšnih netočnih in zlonamer- tudi tokrat del italijanskega mn raziag so nekateri časniki tiska — ki prav nič ne kori- delali tudi razne kombinacije stijo odnosom z Jugoslavijo, 0 tem> au naj bi čete name- prav tako pa, razumljivo, ne stjii v Trstu ali ne in v zvezi povečujejo našega zaupanja do s tem spet omenjali italijan- zahodnega soseda, s katerim ske »zahteve« po našem ozem- želimo živeti v miru, s katerim |ju. želimo urediti vsa pereča vprašanja. V zvezi s tem je treba opozoriti na dva primera: na sojenje bivšim borcem Briško-beneškega odreda in na neke zelo čudne razlage v zvezi s premestitvijo ameriških čet iz Avstrije v Italijo. Bivše beneške partizane so postavili pred sodišče. O tem bralci že vedo. Poudariti moramo, da je naša javnost z največjo nejevoljo sprejela Jasno je, da takšno ravnanje nekaterih krogov v Italiji ni prav nič v skladu s popuščanjem mednarodne napetosti, do katere je prišlo posebno še po Ženevski konferenci. Očitno je, da se ti krogi prizadevajo spodkopati pomirljivo vzdušje, ki je nastalo na svetu po zadnjem času, še zlasti pa hočejo izvajati pritisk na naše ljudi onkraj meje. Jugoslavija je vedno naspro- vest, da bodo sodili ljudem tovala takšnemu ravnanju v zato, ker so se borili za skup- politiki in vedno je branila ne ideale borcev proti fašizmu, naše ljudi onkraj meje. Zato ker so se borili za osvoboditev tudi tokrat — če bodo orne-tako Italije, kakor Jugoslavije njeni krogi šli po tej poti na-izpod fašistične tiranije. prej — ne bo ravnala drugače. V TEM TEDNU NABIRAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA: Cvet bele deteljice 140 din, rmana 50 din, jesenske rese 90 dinarjev. List volčje češnje (beladone) 150 din. oreha 40 din, borovnice 70 din, robide 36 din, maline 40 dinarjev, lapuha 60 din, pljučnice 90 din. Korenine gladeža 63 din, srčne moči 160 din, bele čmerike 100 din, baldrijana 260 din, troben-tice 120 din, birbernelice 220 dinarjev, malega divjega janeža 300 dinarjev. Lubje krhlike 60 din, češmina od palic 65 din. Birbernelica in mali divji janež cveteta belo. Pri nabiranju pazite, da ne bi nabirali napačnih korenin, ki so po listih zelo slične. Rastlino hribske rese 260 din, urnovke 60 din, rmana 30 din, jetičnika 100 din, njivske mačehe 120 din, jeternika 180 din, ko-pitnika 70 din, smetlike 100 din, gladišnika 40 din, materne dušice 30 din. Tudi odkup mleka noj prevzamejo zadruge! Poročali smo že, da se dela pri gradnji novomeške tovarne za predelavo mleka bližajo koncu- Tovarna z zmogljivostjo 20.000 litrov mleka na dan je tu, vprašanje pa je sedaj mleko. Dosedanji odkup mleka ne zajema vseh razpoložljivih viškov. Ponekod odkup sploh še nl organiziran, drugod spet pa zajema komaj polovico ali še manj mleka. Na območju dosedanjega novomeškega okraja odkupuje v glavnem mleko le podjetje »Mleko« iz Novega mesta, v Beli krajini pa ga odkupujeta na svojem območju le kmetijski zadrugi Semič in Metlika. Ce bi zajeli vse trenutno razpoložljive količine mleka na vsem območju novega okraja, ne bi bilo vprašanje obratovanja tovarne vsaj do 50 odstotne zmogljivosti aH pa še več. Ing. Anton Zoret 1 JSfekaf o siliranju in silaži Dohodki od reje naše živine so še vedne znatno manjši kakor bt morali biti, saj Je živinoreja pri nas glavna panoga kmetijstva. V merilu Slovenije lahko trdimo, d* Je mlečnost živine prenizka, rast mlade živine je Še počasna in plodnost plemenskih Živali preslaba. Redno vsako leto se dogaja, da živina na spomlad strada in zato zelo slabi. Vzrok je pomanjkanje krme, zlasti pa preslaba krma, v kateri manjka prebavljivih hranilnih snovi, posebno beljakovin. S povečanjem in z zboljšanjem krme v mejah obstoječih možnosti, bi lahko zbolj-iaii mlečnost krav vsaj za 300 do 400 litrov mleka na kravo, teža leto starih živa-li bi narasla na 250 do 280 kg, namesto dosedanjih 180 do 220 kg, na vsakih sto krav bi moglo biti letno okrog 80 telet, namesto sedanjih 06 do 70, in živali, namenjene za zakol, bi morale biti vsaj malo opitsne, medtem ko vidimo sedaj v naš'lh klavnicah velik odstotek popolnoma mršavih Is'ivnih živali. Zbollsanje v tem primeru bi pomenilo več živine, več ž;v'.n*.k!h proizvodov, to je mleka ln me:a, predvsem pa znatno več dohodkov za kmečka gospodarstva. Vsako gospodarstvo mora razmišljati, kako bi pripravilo živini več krme in tudi boljšo. Razumljivo je, da bo več sena, če bomo travne površine redno gnojili. Ta ukrep je nujen.. Ni dober gospodar, ki zanemarja travnike in košenice. Izredno pa zbolj.šamo možnost dobre prehrane živine tudi s kislo krmo ali, kakor jo navadno imenujemo, s silažo. Prepričan sem, da bi si v«aj tretjina naših kmečkih gospodarstev lahko uredila silos in vsako leto pripravila silažo. Ker bi s tem skoraj ozdravili omenjeno nezadovoljivo stanje reje živine, se moramo s tem vprašanjem malo bolj seznaniti. I. KAJ JE SILAZA IN NJEN POMEN ZA PREHRANO 2IVINE Krmo, ki jo spravimo v betonske in druge jame aH v betonske stolpe in tako ohranimo za daljšo dobo v sočnem, zelenem stanju za zimsko prehrano, imenujemo silažo ali kislo krmo. Pripravo silaži pa imenujemo siliranje Za prehrano živine je silaža velikega pomena. S si- lažo lahko krmimo vse vrste in skupine domačih živali. Uporaba silaže je posebno razširjena v Združenih državah Amerike. Pri njih sks-raj ni mogoče najti farmerja, ki ne bi Imel urejenega silosa. Silažo pokladajo mlečni živini in živini za pita; nje. Trdijo, da si brez zadostne količine silaže ne morejo zamisliti uspešne reje živine. Pomembnost siliranja zelene krme in uporabe silaže za prehrano živine gprevidimo iz naslednjega: 1. Uporaba silaže omogoča rejo večjega števiJa živine pri istih površinah gospodarstev. To trditev moremo opravičiti, ker se s siliranjem koristno uporabi ža prehrano živin« vrsto rastlin ln pridelkov, ki jih drugače sploh ne bi mogli uporabiti. Sl-liratl moremo otavič in detelje, katerih pozno v jeseni ne bi mogli, več posušiti in navadno ostanejo neizkoriščene čez zimo. S siliranjem izkoristimo tudi 11-|tt od pe*e, korenja, repe, kavle, zelja, razne vmesne posevke in podobno. Vrsta krmil, ki jih naši živinorejci le malokie uporabljajo za krmo živini, so kot silaža prav dobra krma. 2. S siliranjem zelene krme se zgubi znatno manj hranilnih snovi, kakor s sušenjem. S poizkusi in v praksi je ugotovi je no, da se pri sušenju trave ob lepem vremenu zgubi, oziroma uniči približno 35^do 50'/. hra nilnih snovi. Pri slabem vreme nu so zgube še večje. Uničujejo se predvsem vitamini, (karotin) brez katerih krma nima prave vrednosti. S pravilnim postopkom prt siliranju pa se zgubi le 10, naj već 20 hranilnih snovi, torej dvakrat manj, kakor pri navadnem sušenju. Najvažnejše Je, da z dobrim siliranjem očuvamo tudi vitamine (A, C, D in E), ki so za Živalski organizem neobhodno potrebni' 3. V obliki silaže ohranimo zeleno krmo v svežem, sočnem stanju za zimsko prehrano. Dodajanje sočne krme k zimski prehrani, ki Je v glavnem suha krma, poveča živini tek, živali raje žro, silaža zboljša prebavo ln s tem vpliva na boljše Izkoriščanje vse krme, k! tako več zaleže. Koristno vpliva tudi na plodnost živali. 4. Zelo ekonomično Je spomladansko siliranje. V avgustu ln septembru pogosto primanjkuje zelene krme. Ne le spomladi, tudi v teh mesecih živina oslabi ln se zato. njena proizvodnost zmanjša. V tem primeru ši po- | magamo s siliranjem spomladi. Zato posejemo v Jeseni rž z zimsko graslco aH samo rž In pa repico. Spomladi, v prvi polovici maja, nekaj te krme po-kladamo živini, višek pa gllira-mo. Konec maja so te njive te prazne in jih lahko uporabimo Še za setev krompirja, prosa ln koruze. Na ta način nam več za-ležejo njivske površine, pocenimo letno prehrano živine in popolnoma Izkoristimo sllosne Jame, oziroma stolpe. 5. Siliranje omogoča spravljanje zelene krme tudi v slabem vremenu. Prav to je za naše prilike še posebno važno, ker nam zaradi deževja krma večkrat propade, zgube krmilnih snovi so pa zelo velike. Tu bi omenil, d;i ameriški farmerji prav zaradi zmanjšanja zgub hranilnih snovi sillrajo velike količine Čiste lucerne, pa čeprav naši kmetovalci menijo, da lucerne ln detel je ne moremo z uspehom slll-rati. O siliranju detelj se bomo pogovorili še posebej. 6- Po«ebno pomembna Je priprava silaže v sušnih letih. V suši nl dovolj sena, siliranje nr/.nih rastlinskih odpadkov, celo plevelnatlh rastlin ln rastlin posejanih v poletju, nadomesti primanjkljaj krme. (Se nadaljuje) Odkup mleka so obravnavali I s posnemalniki. Ko sestavljajo tudi predsedniki in poslovodje kmetijske zadruge predloge za kmetijskih zadrug skupno s člani upravnega odbora OZZ Novo mesto 9. avgusta. Enotni so bili v sklepu, da naj tudi organizacijo in odkup mleka prevzamejo kmetijske zadruge, odnosno živinorejski odseki. Resno je vprašanje odkupnih cen mleka. Povprečne cene, ki so določene po kvaliteti mleka, se sučejo v okraju od 18 do 20 din za liter. Ta cena ni dovolj vzpodbudna za živinorejca. Prevelika je tudi razlika med odkupno in prodajno ceno. Na to vplivajo zlasti kamionski prevozi na dolge razdalje. Te prevozne stroške bi lahko znižali ln tako zvišali odkupno ceno. Če bi živinorejci sami prevzeli dostavo mleka do večjih zbiralnic. Organizacijo in zbiranje pa naj bi prevzela kmetijska zadruga brez večjega zaslužka. Upravnik zadružnega posestva v SmarJetl Je med drugim dejal na posvetu, da je odkupna cena mleka prenizka, če upoštevamo proizvajalčeve stroške. Liter slatinske vode stane več kakor mleko; pravtako je kilogram otrobov dražji kakor liter mleka. Tudi za kmeta velja gospodarski račun. Kmetijski pridelki naj bi Imeli vsaj prlbl. enake cene v okraju. Podobne primere ao navajali tudi ostali udeleženci posveta. Med problemi glede odkupa mleka je na prvem mestu vprašanje zbiraliiir za mleko, ki m-bi bile opremljene s hladilnimi napravami ln po možnosti tudi Investicije v prih. letu, naj mislijo zlasti na ureditev zbiralnic za mleko. V Ljubljani bo drugo leto vrsta gospodarskih razstav Kot predvidevajo, bo prihodnje leto na Gospodarskem razstavišču več pomembnih razstav. Verjetno bo že v marcu razstava tehničnega napredka in iznajdb po osvoboditvi, v aprilu pa velika tekstilna razstava. Maja namerava razstavišče prirediti razstavo stanovanjske, komunalne in urbanistične pro-blamatlke, v juniju pa bo velika prometna razstava. Avgusta naj bi bil obrtniški sejem, septembra vinska razstava, oktobra kmetijski velesejem In novembra razstava o uporabi atomske energij« v miroljubne namene. DOLENJSKI LIST v vsako hišo! •••••*•»' .«..»..*. .#..«.. V Ribnici Je bila velika tombola Obrtna zbornica Kočevje Jo priredila v nedeljo 7. avgusta v starem gradu v Ribnici veliko tombolo z več sto dobitki. Glavni dobitki so bili kuhinjska kredenca, dlvan. opeka, drva in drugI praktični dobitki. Izkupiček lz te tombole Je šel 7.a gradnjo obrtnega doma v LJubljani. 2 VAJENCA sprejme v trgovino z elektromaterialom Trgovsko podjetje »ELEKTR0PR0MET«, Ljubljana, Stritarjeva 7. Šolska izobrazba: 4 razrede gimnazije aH dovršeno K lettm osnovno šolo. Hrana In stanovanje po dogovoru. Btev. 33 ^»BBEENJSKI CIST« Stran 3 A.I BI NE BILO POVSOD TAKO KOT JE V KMETIJSKI ZADRUGI Nfl ČREŠMJEVCU? Poročilo na seji zbora proizvajalcev OLO Črnomelj o zaključnih računih kmetijskih zadrug v Beli krajini za leto 1954 je bilo navzlic suhoparnosii tudi zelo poučno. Pokszalo je promet vsake zadruge, vendar ločeno za prodajo industrijskega blaga in posebej za odkup kmetijskih pridelkov. Tako je poročilo navajalo, da obstaja v Beli krajini kmetijska zadruga, ki je imela 80 milijonski promet, cd tega pa komaj osemdeseti del od odkupov. Obstaja pa tudi zadruga, ki je lani imela 13 milijonov prometa, od tega pa nad 7 milijonov od odkupov! Ni težko uganiti, katera izmed teh dveh je delala boljše v duhu osnovnih nalog kme'ijske zadruge. V Beli krajini, verjetno pa tudi na Dolenjskem, uresničuje te naloge najboljše kmetijska zadruga Crcšnje-v e c. Na Crešnjevcu je majhna'po dejavnosti. KZ Crešnjevec kmetijska zadruga, najmanjša v Beli krajini. Tudi njeno področje ni veliko, saj obsega le majhen kot med Semičem, Metliko, Si.rekljevcem in Grada-cem. V vseh teh okoliških krajih obstajajo močnejše kmetske zadruge, močnejše sicer po številu članov, nikakor pa ne »63 kilogramov jih bo ...« ima le 60 članov, čeprav Je vključenih v njo n3d 90 odstotkov vseh kmetovalcev tega področja. Obisk v tej zadrugi se izplača vsakomur, najbolj pa bi bil ko-ris'ten za tiste poslovodje in vodilne uslužbence kmetijskih zadrug, ki imajo tisoč izgovorov zato, da ne delajo itako, kot bi bilo treba v korist članov. Poslovodjo zadruge Jakoba Slu-blarja sem našel pri pospravljanju »skladišča« — nedograjenega hleva. Odkup je v polnem teku in treba je izkoristiti vsak kotiček. Po nekod bi rekli: ne moremo odkupovali, ker nimamo skladišč. Na Crešnjevcu ni tako. Majhen prostor v privatni hiši, ki meri največ 20 m^, služi za 'trgovino, ostali pritlični del hiše pa je skladišče prehrambenih predmetov in deloma tudi zdravilnih zelišč. Nedograjen hlev je zasilno skladišče cementa, umetnih gnojil in po-I dobnega blaga, sedaj pa bo v injem začasno še skladišče odkupljenega sadja. V zadrugi odkupijo prav vse... Stara mati je z vnuki pripeljala pred trgovino veliko vrečo nezrelega odpadnega sadja. Po 6 din kilogram ga plača zadruga, zato v vsej okolici ne vidite na tleh po vrtovih gni-jočega sadja. Zsdruga ga odkupuje za »Belsad«, Samo en dinar ima pri tem zaslužka. Ko se nabere sadja za voz, ga člani zadruge, ki imajo vprežno živino, rsdi odpeljejo v Kanižarico. Dinar dobe od kilograma. Najmanj 1000 do 1200 kg nalože na voz in v dobrem poldnevu je to kar lep zaslužek. Ce je sadja več, pride tovarna ponj sama z a\ I jmobilom. €3 kg odpadnega sadja je pripeljala stara maitl. Brez odbitka g= je poslovodja takoj izplačal. Toda ni vzela denarja; kupala je lonec, ki ji je bil že dolgo potreben. »Pa še malo bonbonov za vnuke, da bodo raje nabirali!« je rekla in pus'tila ves denar v zadrugi. Zadruga ji je odkupila, zadruga ji je preskrbela, kar potrebuje za dom; kaj hoče več? Cigani tudi v Beli krajini nabirajo zdravilna zelišča. Čeprav jih 'jrgajo nad Semičem, jih pripeljejo prodait na Crešnjevec. Ker se sami ne razumejo na tehtnico, so sila nezaupljivi. Sni tili so, da jih je morda poslovodja »okoli prinesel«, pa so pr i mimoidočega, naj jim še enkrat s'tehta. Brez navzočnosti poslovodje je naprošeni to na- pravil in ugotovil, da je poslovodja tehtal izredno pošteno. Poštenje rodi zaupanje pri kupcih in prodajalcih, to pa je '.udi moralni kapital poslovodje in zadruge na Crešnjevcu, Toda motite se, če mislite, da v zadrugi odkupujejo samo sadje in zelišča. Od jajc do lesa, žita in ostalih pridelkov odkupujejo prav vse. Predsednik upravnega odbora, stari borec in spomeničar iz leta 1941 *— Zan Skrinjar, mi je med razgovorom rekel, da bi njihov poslovodja odkupil vse, kar bi mu ponudili, čeprav tudi staro slamo. Seveda vse to tudi proda! odstopila še drugim. Kriza s kvasom je zajela tudi to področje, toda poslovodja Stublar ga je vseeno znal preskrbeti za svoje odjemalce. Članom ni bilo treba stati v repu pred trgovino. Medtem ko ste zaman obredli vse trgovine ln iskali koruzne izdelke aH koruzo po vsej Dolenjski, jo je kmetijska zadruga Crešnjevec odkupila nad 7000 kilogramov 1 Odkupila Jo je s krušno moko. Da, s krušno moko! Kmetje so želeli krušno ali belo moko in zadruga jim jo je dajala v zameno za koruzo. Tako se dela promet v »trgovini, čeprav z majhnim zaslužkom. Koruzo je zadruga lahko prodala rudnikom in gozdnim upravam. Vsem je bilo ustreženo. Odkup in prodaja nista edina dejavnost zadruge Lani je imela »ta mala zadruga 1,739.408 din čistega dobička, v letošnjem prvem polletju pa tudi že okoli milijon din. Toda njena dejavnost n» samo v odkupih in prodaji. Močno posega tudi v druge panoge. Gotovo je zasluga zadruge, da je bilo vse sadno drevje očiščeno in poškropljeno. Zadruga je prispevala za škropivo 70.000 din. Polno sadno drevje brez vidnih sledov kaparja je rezultat tega izdatka in pobude zadruge. Največji uspeh zadruge pa je prav gotovo kolektivno zavarovanje živine. Zadruga prispeva 40 odstotkov zavarovalnine, lastniki pa ostalih 60. Komaj tri tedne je bila živina zavarovana, ko sta naprednemu kmetu Kafolu s Krvavčega vrha poginila plemenska krava in junec. 120.000 din je bilo Škode. Ker je imel s pomočjo kmetijske zadruge zavarovano živino, bo dobil- škodo v celoti povrnjeno. To je pritegnilo k zavarovanju še vse tiste, ki so prej z nezaupanjem gledali na novost. Letos je kmetijska zadruga kupila že drugo mlatilnico na motorni pogon, ki je prav te dni zelo zaposlena. 2ito je na območju zadruge obilno obrodilo in z velikim zadovoljstvom mlatijo člani zadruge na novi Zan Skrinjar, nosilec Spomenice 1941, je predsednik upravnega odbora zadruge mlatilnici. Skoraj bi potrebovali še eno, toliko imajo dela ln vsi bi radi čimprej omlatili. Ni treba posebej omenjati, da ima zadruga za svoje člane tudi vse ostale stroje, ki so potrebni za boljšo obdelavo zemlje tn za zatiranje sadnih in rastlinskih škodljivcev. Teh strojev ima že toliko, da so pričeli resno razpravljati o gradnji shrambe za vse stroje, ki so sedaj po večini spravljeni pri posameznih članih. »Vidimo, da pri vas gre, zato bi se radi pridružili...« V KZ Crešnjevec lahko člani imeli za prodajo, jim bo najprej vse prodajo In vse kupijo. Tuvnovčila zadruga. Prav tako jim dobe tudi vse potrebne strokovne nasvete. Ni vseeno, kakšno umetno gnojilo boš dal za to ali ono rastlino, ob kakem letnem času in na kakšno zemljo. Kmetje radi poslušajo poslovodjo, ki te stvari pozna bolj kot oni. Zato ni čudno, da prihajajo v zadrugo tudi kmetje iz Na zunaj skromna poslovalnica čreSnjevške KZ, toda važno je njeno delo in korist, ki jo daje svojim članom Galice in kvasa na crešnjevcu ni manjkalo Skoraj ne bi mogli verjeti, da je ta mala zadruga lani razpe- čala okoli 15 vagonov opeke! Za letošnjo ajdovo setev je kupila vagon umetnih gnojil. Vsa so šla v promet. Niso jih odkupili le člani domaće zadruge, pač pa tudi člani sosednih zadrug, ker jih njihove zadruge niso imele, ko so gnojila najbolj potrebovali. KZ Crešnjevec je bila menda edina zadruga, ki je preskrbela za svoje člane dovolj modre galice, da jo je lahko območja sosednih kmetijskih zadrug, iz Strekljevca, s Suhorja, iz območja semiške in metliške zadruge in celo iz gradaške. Iz Dobravic se je odločilo nekaj kmetov, da se vključijo v čreš-njevsko kmetijsko zadrugo. »Vidimo, da pri vas gre, zato se želimo pridružiti,« so izjavili in prav so povedali. Kar bodo nekaj vrst zdravilnih zel&č sa vzorce, da lahko pokaže nabiralcem, kaj je treba nabirati in kako. Za okoli 300.000 din je imel letos prometa z zelišči, čeprav nima zanje nobenega skladišča. Ker zadruga nima stalnega delavca, opravi tovariš Stublar še vsa potrebna težaška dela, kar pa ga prav gotovo preveč obremenjuje. ZAUPANJE RASTE ČEDALJE BOLJ ... Zaupanje zadružnikov do zadruge, do upravnega odbora in poslovodje je seveda veliko. Pa ni bilo vedno takšno. Kot povsod, od začetka kmetje niso imeli zaupanja v zadrugo, zlasti dokler so se pojavljale izgube. Napredni kmetovalci pa niso izgubili zaupanja, pač pa so še krepkeje delali in zadrugo utrdili. Le s prizadevnim zadružnim delom so uspeli. Z vsakoletnimi uspehi zadruge raste zaupanje zadružnikov,, hkrati pa se veča njihovo število. Kdo ne bi bil član take zadruge, ko vsak dan vidi, da mu ta povsod pomaga pri izboljšanju življenja! bo preskrbela vse, kar potrebujejo: od vžigalic, kvasa in soli do zidne in stTešne opeke ter vseh ostalih potrebščin za večjo kmetijsko proizvodnjo. Lani je vsak zadružnik dobil pri nakupu ume;n;h gnojil v zadrugi še čistih fWU din popusta. Zadruga skrbi poleg tega še za kvalitetno seme in ima že zdaj naročene potrebne količine semen za prihodnjo pomlad. ORGANIZATOR, POSLOVODJA, LESNI MANIPULANT IN DELAVEC V ENI OSEBI Nedvomno gre velika zasluga za tako plodno delo zadiruge sposobnemu upravnemu odboru s predsednikom Zanom Skrinjar-jem na čelu. Upravni odbor daje pobude in sprejema sklepe, poslovodja Jakob Stublar pa je človek, ki k pametnim sklepom in pobudam upravnega odbora pridružuje še svojo trgovsko in organizacijsko sposobnost ter delovno vnemo. Težko je verjeti, da je za vse delo v za« drugi samo en uslužbenec, pa je vendar res. Do nedavnega so imeli še knjigovodkinjo, ki pa je odšla na drugo službeno mesto. Zato opravlja vse posle sedaj poslovodja. Nekaj časa so imeli lesnega manipulanta, pa niso šli računi v redu, zato je sedaj poslovodja obenem tudi lesni manipulant. To delo opravi povečini ob nedeljah. Ko se vrača iz gozda, spotoma nabere Tako delajo v Crešnjevcu, tako delata upravni odbor kmetijske zadruge In njen poslovodja ob vedno večji podpori zadružnikov. Prav gotovo ima take, če ne še veliko boljše pogoje kot mala, a čvrsta KZ Crešnjevec, za enako plodno zadružno delo sleherna zadruga na Dolenjskem. Za to ni treba nič drugega kot nekoliko požrtvovalnosti in socialistične zavesti! Nič ne pretiravam, če i rdim, da bi se mnogi upravni odbori ln vodilni uslužbenci prav pri tej mali kmetijski zadrugi lahko veliko naučili, Ziv primer zadruge na Crešnjevcu pa potrjuje tudi staro resnico, da je v življenju skoraj vse odvisno le od ljudi. Peter RomanJe Koristna in poučna razstava V petek 12. avgusta dopoldne je bila v novomeški osnovni šoli odprta republiška razstava higiensko-tehnične zaščite dela. Razstavo je odprl direktor O-krajnega urada za socialno zavarovanje Novo mesto Miha Po-Črvina ter pozdravil povabljene predstavnike ljudske oblasti, množičnih organizacij in podjetij, med katerimi so bili tudi ljudski poslanci Jože Borštnar, Stane Smid in Viktor Zupančič. V Imenu prirediteljev je nato govoril o namenu razstave direktor republiškega zavoda za proučevanje dela in varnosti pri delu Marjan Dular. Povedal je, da je to 14. za-povrstna razstava v Sloveniji, katero si je ogledalo dosedaj že nad 150.000 članov delovnih ko- lektivov. Nadalje je navedel zanimive številke o družbeni škodi zaradi delovnih nezgod v naši državi. V Sloveniji . je letno do 40.000 delovnih nesreč, kar pomeni, da se ponesreči pri delu vsak 4 ali 5 zaposleni delavec. Zaradi delovnih nezgod izgubimo letno okoli 800.000 delovnih dni ali v denarni vrednosti okoli 6 milijard din. V celi državi znaša ta izpad na narodnem dohodku zaradi delovnih nezgod do 40 milijard na leto. O pomenu in uspehu te zelo koristne in poučne razstave, ki je bdla odprta do vključno 17. avgusta, bomo še poročali. Še eno pismo iz Kranja 25. julija je spet odšlo 58 o-trok na počitniško kolonijo v Kranj. Kakor prvo, sta (tuda drugo skupino otrok poslala na počitnice Svet za socialno skrbstvo in OLO Novo mesto in okrajni odbor Zveze borcev. V pismu, ki so nam ga poslali o-troci iz Kranja, pravijo med drugim: »V mladinskem domu France.-ta Prešerna uživamo vso gostoljubnost. Izdatna in okusna hrana nas je vse popravila, sveži gorenjski zrak, sprehodi v lepo kranjsko okolico pa dvigajo razpoloženje in dobro voljo. Ogledali smo si tudi delo v tovarnah Planika in Pletenina Vse je lepo in dobro, le sonce nam talo redko in skopo pošilja svoje žarke. Le malo smo se mogli sončiti in še manj kopati. Vendarle pa se bomo polni novih moči za bližnje šolsko leto kmalu vrnili. Vsi, ki smo uživali prijetne, nepozabne dneve v obeh izmenah naših počitniških kolonij v Kranju, smo Socialnemu skrbstvu, in Okr. odboru ZB v Novem mestu iz srca hvaležni!« Pismu so priložili tudi krajše spise, ki so jih napisali: Janez Matoh učenec iz Irce vasi, Marjetica Obala iz Puščave pri Mokronogu, Marija Zupančič z Dvora, Marjanca Sitar iz Dol. Toplic, Marjan Bauer iz Smi-hela in Rudi Prime iz Irce vasi. Naj ne bodo hudi, če zaradi pomanjkanja prostora ne moremo njihovih spisov objaviti. ■#..#»•#. q Opozorilo Jaka Stublar, neumorni poslovodja Upravitelj stvo Vajenske iole raznih, strok Novo mesto, Javlja vsem vajencem in onim, kd bodo šele sklenili učne pogodbe, naslednji razpored Izpitov: 2$. in 30. avgusta sprejemni Izpiti Sprejemne Izpite morajo polagati vsi oni. ki hočejo skleniti učno pogodijo in imajo 4 razred« osnovne sole, nimajo pa 6 razredov osnovne šole oziroma Z razredov gimnazije, K sprejemnemu izpitu morajo prinesti rojstni list ln zadnje Šolsko izpričevalo. Izpiti se prično ob 7 zjutraj v prostorih Vajenske Sole v poslopju Osnovne šole na Seidlovi cesti 1. 31. avgusta ln l. septembra ponav-ljalni izpiti Ponavljalni izpiti so za vse razrede Vajenske šole. Vajenci morajo prinesti s seboj šolsko spričevalo 4n eolske potrebščine. Ponavljalni izpiti se prično ob 7 zju- traj prav tam kot sprejemni izpiti. 2. in 3. septembra vpisovanje Vpisati se morajo vsi vajenci I., II. in III. razreda. Začetniki naj prineso s seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo (potrdilo o opravljenem sprejemnem izpitu) in učno pogodbo. Vsi oni, ki so že obiskovali katerokoli vajensko šolo, naj prinesejo s' seboj zadnje šolsko spričevalo. Vpisovanje bo v pisarni Vajenske šole od 7. do 14, ure. 2., 3. in i. septembra zaključni izpiti Zaključne izpite delajo oni, ki so v spomladanskem roku pri zaključnih izpitih padli, tisti, ki so opravili popravni izpit v III. razredu, in oni, ki imajo popravni izpit pri zaključnem izpitu. Zaključni izpiti se prično ob 7. uri zjutraj, tam kot vsi ostali izpiti. UPRAVITELJSTVO SOLE »DOLENJSKI LIST« v vsako hišo kočevskega ln novomeškega okraja! Zlati časi... Nikar rum. mislite, da pretiravam če trdim, da imam čedno in sim-pa>tič:io zakonsko družic®, Prav res, da je cvet sodobnih žena! Ni samo na pogled prijetna, tudi idejno ji ne gre prano nič očitati, V tistih hudih dneh, ko je vsepovsod vrelo, je to tudi z dejanji dokazala. Čeprav sem tudi jaz nosil v tistih časih nahrbtnik po dolenjskih gozdovih, mi moja ljuba žena ne pusti in nc pusti, da bi pazabil na svetle tradicije borbe in njene sadove* ln zaradi tega moram resnici na ljubo priznati, da sem kav malo domišljav, ko gledam moje sodruge, ki takega zaklada nimajo. Oni dan — bilo je menda drugega v mesecu se }i je zopet zazdelo, da pozabljam na ideje, za katere sem se boril. Na fin in diplomatski način me je na to opozorila. Prišla je prav ljubko ifi nasmejano k meni in mi rekla: »Ves kaj, stari, ti si idealen zakonski mož. Vem, da me imaš rad; vem, da hi za mene prav vse naredil m vem, da zavestno zastopaš idejo o enakopravnosti moža ki žene v zakonu in zaradi tega ... ali ne bi sel v trgovino in prinesel domov mesečni provijant? Če mi to storiš, te bom še bolj ljubila kakor doslej!" Čeprav sem debelo požrl, sem ji vendar nasmejan odgovorili »Seveda liuiba žena! Sa,j to vendar rti žensko delo, ti kar lezi in se od'počij!* Pa sem vzel v eno roko košarico, v drugo pa nHrežo in jo prav počati zdelo se mi je, da me žuli čevrl) — mahal prod trgovini. »Dober dan!* »Želite, prosimf* »Kdogram makaronov — pol-žkov, prosim!* »Nimamo!* »Pol kilograma soli!* Nimamo!* »Za 10 dinarjev kvasa!* »Nimamo!* I »Dva kilograma koruznega zdroba!* »Nimamo!* »Ali že imate sladkor!* »Nimamo!« »Pet kilogramov bele moke!* »Ali imate šk>wicelj?« Takrat pa — prisegel bi, da imam sicer železne živce, saj sem že osem let poročen in oče dveh otrok! — mi je v hipu t»se odpovedalo in sem prav bedasto za-renčal: »Nimamo!* Spominjam se samo tega, da sem se nekaj po srbeko povedal in skoraj pritekel domov v objem ljubljene družice, kateri sem takole povedal: »Ce se me misliš iznebiti, me raje zastrupi, samo nikar ne do-,vali, da bi bil trpinčen po naši ljubi trgovski mreži!* -ik Mladina, vključi se med borce za zmago znanosti nad praznoverjem in zablodami, ki izvirajo iz zaostalosti! Pred leti smo v »Dolenjskem listu« obširno pisali o poplavi »paketarskih« pisem, ki so romala čez ocean iz raznih dolenjskih krajev. Vsa so bila po enem kopitu: »nimam obleke, perila in živeža, otrok imam 7 (ali pa 8, 9 in še več), pošljite mi, ,zlata mamica', cu-kru, kofeta, pa bele mokce in vsaj en paternošter priložite va.'-i pošiljki...« In spet druga: »Pošljite mi vrečo bele moke, ubogemu človeku vse prav pride... Pošljite mi, ljuba gospa, 5 dolarjev za cu-ker, 5 dolarjev pa za sveče na časi Materi božji... Pošljite mi, saj ste tudi Muhič Frančiški poslali, ona pa ni nič potrebna, medtem ko mi na slami brez plaht ležimo ... Muli ič i so bogati, imajo dovolj Žita, v cerkev pa nič kaj radi ne hodijo ...« Burni valovi zavisti, požroŠ-ftostl, zlagane vernosti, obrekovanja in škodoželjnosti so za-pliuitknli v Podgorske vasi in tja proti Daljnemu vrhu. Naslov gospe Lucijo Gregorčič je romal iz roke v reko. »Spoštovani nepoznani dobrotniki« v Ameriki bo dobivali ganljive poŠte, da bi se človek zjokal nad r' večino, ki so jo ta pisma ponni Tisoć duiarjev je stnl pozneje naslov gospe Lucije. Dobil si ga lahko v avtobusu pri Šentjerneju od neznane potovke ali p,\ kje v Bi 'm mod »Štirimi očmi«. Zadnji valčki svetohlinstva, laži, hinavske dvoličnosti in izkoriščanja verskih čustev naših slovenskih izseljencev v Ameriki so udarili tudi na obalo onstran velikega oceana. O nesramnem izkoriščanju domovinskih čustev so pisali tamkajšnji slovenski časopisi, Dolenjski list pa je pridobil precej novih prijateljev in naročnikov v Kanadi, USA in drugod po svetu. Tudi gospa Lucija Gregorčič je spoznala, kako nesramno so ji lagala, solzava pisma nekaterih dolenjskih tercijalk- Ko sem jo septembra 1951 spremljal na novomeSko postajo, mi je pred odhodom vlaka rekla: »Zdaj šele vidim, kako pokvarjeni so nekateri ljudje... V Ameriki sem si od pokojnine pritrgovala, da sem dobila denar za stare obleke, živila in obutev, za kar so me številni neznanci tako milo prosili. Kvi je kri, svojih krajev ne moreš zatajiti — zdaj pa lo vidim, da jo zlagane pobožnosti na Dolenjskem prav toliko, kolikor je hinav-ščine in beračenja zt pakete.« »Tu je pa fa nesrečna Slovenija Paketurska bolezen spet razsaja. Malo je potihnila, vendar se je njen bacil pregloboko Katri v nekatere ljudi, ki bi radi živeli na račun tujih žuljev. Naslov gospe Lucijo spet JJozji oltar tfcVCEV NA PAKETE potuje. V roke je prišel tudi 24-letni Mimici S., delavki ene izmed novomeških tovarn, ki je poslala v Ameriko takole pisemce na modrem papirj':: Ljuba moja.' Ne vem, ali ste f/ospa ali gospodična, to ne vem, da bi vas imenovala, da bi bilo lepo za vas... Gospa Lucija je vam ime, jaz sem tujka pri ras, pa VQm pišem, ker mi srce narekuje, ker sem potrebna vašega usmiljenja. Jaz sem zvedela za vas da ste ena dobra duša da pomagate ubogim revežem sirotam po naši Sloveniji. Nekatira sirota ki nima nič kakor suma sebe, ravno ta/co kakor jaz, mi je dala Vaš naslov, da se me boste gotovo usmilila ... Jaz sem stara 25 let, pa imam sklepni revmatizem in srčno napako, da ne morem skor nič liođiti kakor j palicami. Še zdrav flr.vek je težko siromašen, jaz pa botana, me pa tip sprejmejo v službo nikamor, sem pa kar tako... Nas je otrok sedem pa jaz sem najstarejša ori hiši, ostali so vsi na pol oblečeni... Gospa, prav lepo bi \ws prosila, da bi mi poslali, če je le mogoče, kakšne veči. Na postelji nimam nobene rjuhe, soj eno rjuho pa eno obleko pa ene čevlje lepo prosim,, pa rjuho saj eno. Ne morem hoditi, pa ležim, pa nimam nobene rjuhe. Vsaj eno rjuho, če je mogoče, pa kaj za obleč mi pošljite. Bom vam večno hvaležna \n bom vam pisala, ker nimam drugim komu. Nimam nobenega sorodnikov v tisti srečni Ameriki. Tukaj je pa ta nesrečna Slovenija, da bi človek živ mogel iti v zemljo, tak kakor jaz... Gospa, če mi boste kaj poslali dajte bol majhno obleko saj eno za poleti, jaz sem majhne postave...« Ko sem prebral pismo Mi-mice S., sem jo hotel obiskati na domu, da bi priporočili siroto socialnemu skrbstvu. Tudi pri nas bi se pri Rdečemu kri-šu dobila kakšna rjuha za revo, če ima res tak revmatizem ... Pa ni bilo treba. Ka kor srnica je priskakljala v uredništvo, ko smo jo povabili na kratek razgovor. Na pogled čedno dekle, okusno oblečeno, s torbico, verižico okoli vratu in sodobno frizuro. Štiri leta že ima kruh v Novem mestu; medtem se je poklicu primer no oblekla, spi pa — to je sama zaupala — na rjuhah kakor vsakdo izmed na*.. Zakaj potemtakem pisari po svetu za pomoč in obrekuje domovino — smo jo še pobarali, a je z narejenim smehom odvrnila: »Ah, kaj, saj sem se samo hecala...« Mimica S. še dolgo ne bo šla »živa v zemljo«. Uredila si je življenje, rada dela, poskusila pa je zdaj tudi s pros-jačenjem. Pravi, da se ne bo več »hecala« v .pismih v tujino. O delavski časti in ponosu pa ve Mimica še prav malo, čeprav že štiri leta dela v Novem mestu... »Če boste nam pomagali, ste bogu na oltar položili..« Helena Pečjak iz Hinj št. 8 v Suhi krajini je poslala »dragim nepoznanim rojakom« V Ameriko tole ponižno »prošnjo«: »Obračam se s ponižno pros njo na vas, ker nahajam se v veliki stiski. Kakor sem sli šala, daste že veliko pomaaali revežem. Ker smo tudi mi eni izmed naj naj potrebnejših, mi se nahajamo v revnem položaju. Nimamo ti i kake pomoč? od nikoder. Samo imam pet otrok: 13 let starejša hčer, I hčerka. 10 let, I fantek je 9 let, hčerka 7 let, tamlajši je 4 leta, poleg tega mamo 3 gluhoneme od rojstva in slaboumni od mojega moža 2 brata in 1 sestra in poleg glu-honemosti so tudi Slaboumni. Stari so eden 60 let, eden 55, Sestra je 50 let. Kako je meni težko, ki jih nimam v kaj obleč: Taki reveži so dase bijih Kamen usmilil. Dajte lepo vas prosim usmilite se tudi nas. Kakor bi Bogu na oltar položili če boste nam kaj pomagali. Upam da ta moja prošnja nebo zastojn. Kerjast obupavam sama na s*>ojo družino. Pomagajte čele morate se Se nas usmilite. Sedaj končam in upam da ne zavržete trpežne matere malih otrok in nadložnih revežeu. Sedaj pa lepo pozdravim in želim vesele Velikonočne praznike. Tukaj je moj naslov ...« Tako Helena Pečjak v svojem pismu, ki je prišlo — poleg drugih podobnih — iz rok gospe Lucije nazaj v Novo mesto s prošnjo, da bi ugotovili, če je res toliko revščine pri nas. Ali Pečjakova pošteno opisuje svoje življenje? Ne! Presodite samit Helena Pečjak ln njen mož Vinko imata 15 ha zemlje, ki je med najboljšimi v Hinjah. Res imata pet otrok od 4 do 15 let. Ena izmed punčk stalno živi pri Angeli Pečjak na Hribu 11. Vinko ima dva gluhonema brata, ki pa sta spo- sobna za vsa poljska dela in mu tudi obdelata posestvo. Sestra Rozalija je pri Angeli Pečjak na Hribu in a .šivanjem toliko zasluži, da prav dobro živi, četudi je gluhonema. Pečjakova imata poln hlev živine: par volov, konja, dve kravi, 2—3 teleta, 3—4 prašiče in 6 do 8 ovac. Vsako leto prodata po dva prašiča od 150 do 200 kg in enega teleta. Vse kmečke družine v Hinjah so revnejše kakor Peč-jakovi! Beračenje za pomoč iz Amerike je le grda, pregrda razvada, ki je precej v žlahti s požrešnostjo? Ljudje vedo povedati, da Pečjakovim tudi suhega denarja ne manjka. Gospodarsko poslopje imajo obnovljeno, skratka — ž'vio primerno debro, v Hinjah pa so med najpremožnejšimi družinami ... * Taki so »božji oltarji« naših paketarjev. Brez sramu izkoriščajo verska čustva slovenskih izseljencev in se obračajo na »neznane dobrotnike* s pismi, polnimi lažmi, obrekovanja, svetohlinstva in hinavščine. Kaj narodni ponos, kaj Človekova Čast in poštenje, tega ljudje, podobni Pečjakovi, ne vedo in no'ejo vedeti. Povejmo )im tor^i javno, da je obrekovanje države kaznivo dejanje, vse ostalo pa umazana nesramnost, ki jo obsoja vsak pošten človek. Tone Gošnik Stran 4 »DOLENJSKI CIST« " Štev. 83f 1 Šola in številke Se nekaj tednov in S prla. Spet bo napolnila oživela prostore, kjer bo in se pripravljala na ži Počitnice gredo h kra nami. Kako pa smo zak so uspehi, ali smo z nji boljše ali slabSe delo v sodelujemo s Šolo, kako v našem šolstvu? Naj in ugotovitev iz pretekle Prav gotovo je uspeh šole v veliki meri odvisen od pogojev, v katerih naša šola dela, od njene materialne podlage: prostorov, učil, učnih načrtov, šolskega obiska, kadrov in pomoči, ki naj bi jo šoli nudili sveti za prosveto in kulturo pri obč. ljudskih odborih in šolski odbori. — Prizadevanje prosvetnih delavcev, da bi nudili otrokom čimveč za življenje, se dostikrat ustavi prav ob teh, marsikje perečih materialnih vprašanjih našega šolstva. Dobro se še spominjamo, da nam je leto 1945 pustilo 29 med vojno uničenih šol, 15 T :ih ni imelo lastne strehe. t ol smo medtem docela obnovili, še vedno pa jih je 16, ki nimajo svojih prostorov {to so: Ćadreže, Čatež, Doarava, Drča, Drganja sela, Grčevje, Jelševec, Klenovik, Malo Lip-je, Primskovo, Sela - Hinje, Šentjernej, Trška gora. Vrhe, Zameško in Skocjan). Obnovljene šolske stavbe v Beli cerkvi, Poljanah, Smarjeti, Trebelnem, Vel. Cirniku in Mirni peči komaj da še ustrezajo sodobnim zahtevam šole, zelo tesne in nehigienske prostore pa imajo tudi osnovne šole v Gor. Sušicah, Knežji vasi, Trebnjem. Podgradu, Sela-Sumberku itd. Ze samo to nam pove, da v slabih, za pouk neprimernih šolah ne moremo dosegati zadovoljivih uspehov. Napredek v uspehu osnovnih Sol In vendarle je bil učni uspeh v preteklem šolskem letu boljši od tistega v letu 1953/54, ko je bilo pozitivno ocenjenih v vseh osnovnih šolah 72,20/o učencev. Lani se je ta odstotek dvignil na 76,3°/o. Ne moremo biti seveda zadovoljni z ugotovitvijo, da nekaj manj kakor četrtina učencev ni izdelalo razreda! Na to vpliva poleg slabega stanja prosvetnih ustanov tudi pomanjkljiva oprema v šolah. Precej šolskih tabel je v neuporabnem stanju, pa jih morajo učenci vendarle iz leta ▼ leto spet uporabljati. Marsikje imajo slabe, za pouk neprimerne klopi, medtem ko že vsa povojna leta bridko občutimo na skoraj vseh šolah pomanjkanje učil. Da se večina prosvetnih delavcev resno trudi, da bi navzlic temu šole dale mladini vse, kar potrebuje za vstop v življenje, potrjuje izboljšan uspeh, gledan kot celota. Zal je v okraju med kadrom na osnovnih šolah 60°'o učiteljev, ki še nimajo učiteljskega strokovnega izpita, kar nedvomno vpliva šfja kvaliteten pouk. Za 241 oddelkov na osnovnih šolah imamo 233 učnih moči. Od teh je 11°/© moških, na vseh ostalih mestih pa so večinoma mlajše ženske učne moči. Mladim učiteljem in šol. upraviteljem sta okrajna šolska inšpektorja med letom posvečala največ skrbi. Medtem ko so osnovne priprave za pouk v glavnem zadovoljive, pa je slabše z metodično-didaktičnimi pripravami. Ugotovljeno je, da učitelji večinoma predpisano učno snov predelajo, preverjanje pa pokaže, da učenci marsikje snovi niso razumeli in ie zato tudi ne morejo osvojiti. Najtežji problem je v nižje organiziranih šolah, kjer poučuje največ mladega kadra. olska vrata se bodo spet od-mladina učilnice in s smehom do prihodnjega poletja delala vi jen je. ju, novo šolsko leto je pred ljučili šol. leto 1954/55? Kakšni mi zadovoljni? Kaj vpliva na naših šolah, koliko in kako je z družbenim upravljanjem odgovori na to nekaj številk ga šolskega leta. Pomanjkanje kvalificiranega kadra tudi na nižjih gimnazijah Problem kvalificiranih prosvetnih delavcev je pereč tudi na 10 nižjih gimnazijah v okraju, na katerih je izmed 59 učnih moči 22 učiteljev, ki še nimajo učitelj, strokovnega izpita. Na vseh nižjih gimnazijah poučuje le 1 profesor in dijakinje in dijaki so dosegli lep uspeh: 84,4°/'o. Precej v ospredju sta oba 4. razreda učiteljišča, kjer je bil šolski uspeh stoodstoten! Popolna gimnazija v Novem mestu je dosegla 65,5°.'o uspeh. Vajenska šola v Šentjerneju poroča o uspehu 84,9°, o, vajenska šola v Novem mestu pa o 89% pozitivnih ocen. Zadovoljiv učni uspeh so pokazali tudi gojenci novomeške Glasbene šole. Šolo in starši Brez tesnega sodelovanja doma in šole ne more biti zadovoljivih uspehov. Odnos staršev do šole se je precej izboljšal; to kaže tudi večji šolski obisk, ki znaša na osnovnih šolah povprečno 88,8 odstotka, na nižjih gimnazijah pa 95°/o. Še vedno pa v nekaterih krajih (Grčevju, Skoc- Nedegrajena šola v Šmarjeških Toplicah. Do jeseni nameravajo pripraviti za pouk vsaj en razred 14 predmetnih učiteljev z ali pa tudi brez strokovnega izpita. Povprečen šolski uspeh nižjih gimnazij v oltraju znaša 60,9*/« ali posamič: Dol. Toplice 65,5*/o, Mirna 54%, Mirna peč 72,3%, Mokronog 67,2%, Stopiče 52,5%, Šmarjeta 49,6 %, Šentjernej 58,6%, Šentrupert 61.5%, Trebnje 68,3%, Žužemberk 60,1%. Tudi nižje gimnazije imajo podobne probleme, ki zavirajo boljše uspehe: kader, prostori, učila in oprema. Šolski obisk na nižjih gimnazijah je bil povprečno 95-odstoten: najboljši na Mirni (97,2%), najslabši pa v Mokronogu (92,5%). Uspehi ostalih šol V pridnosti in resnem šolskem delu ! prednjači novomeško učiteljišče. katerega janu, Trebelnem itd.) starši ne pošiljajo otrok redno v šolo in kršijo 8-letno šolsko obveznost. V nekaterih primerih je trmaste Starše moral poučiti o njihovih dolžnostih do otrok in do šole sodnik za prekrške, čeprav bi tu morali odigrati glavno vlogo občinski sveti za kulturo in prosveto, šolski odbori in upraviteljstva šol. Vsak posamezen primer zaostalosti staršev je treba obravnavati individualno in se z ljudmi predvsem pomeniti! To potrjuje odličen šolski obisk v tistih krajih, kjer delajo dobri šolski upravitelji in prizadevni učitelji, ki so našli pravilen stik z ljudmi svojega šoL okoliša. Osebni stiki s starši so zlasti dragoceni za spoznavanje otrokove dušev-nosti in za reševanje vseh Ali Mirna res ne sme imeti mesarije? Pred vojno sta bili na Mirni dve mesariji pri Škarju in Bul-cu. Po vojni pa po sanitarnih predpisih ta dva lokala nista več ustrezala za obratovanje, ker sta bila zastarela. Na predlog volivcev, ki so sprevideli, da je v občini nujno potrebna mesarija, je Občinski ljudski odbor v letu 1954 pričel graditi novo stavbo za klavnico in mesarijo, kakor tudi vse ostale prostore, ki po novih predpisih spadajo k solidno urejeni mesariji. Gradili so na podlagi načrta in gradbenega dovoljenja, ki ga je izda) okrajni gradbeni inšpektor tov. Kump z naročilom, da se mora graditi točno po načrtu, kar je bilo tudi storjeno. Nova stavba je bila zgrajena letos junija. Po dograditvi je prišla sanitarna inšpekcija, pregledala prostore in izjavila, da ne ustrezajo in da ne bodo izdali dovoljenja za obratovanje toliko časa, dokler načrta ne spremene. 30. julija je ponovno prišla sanitarna inšpekcija in vprašala, zakaj niso bili prostori preurejeni tako, kot je bilo ustmeno naročeno. Inšpekcija je ostro kritizirala prostore in rekla, da dovoljenje sploh ne bo izdala, da v tej zgradbi ne smejo obratovati in da jo bo imela občina lahko samo kot spomenik ali muzej ... Občani Mirne se sprašujejo, če je ta postopek inšpekcije pravilen ali ne. Mogoče delajo to namerno, da ovirajo oOrato-vanje? Mislimo, da bi pri iz-^aif»nji> takih načrtov in gradbenih dovoljenj moral biti pri odgovornih organih le nekakšen sporazum, predno izdajo načrt in gradbeno dovoljenje, Občina Mirna nima toliko denarja, da bi, kot je izjavila inšpekcija gradila »zgradbo za spomenike al: muzeje«. Potrebujemo le mesnico, katere v novi Jugoslaviji na Mirni še ni bilo. čeprav sl je želimo delavci in kmetje. Ludvik Golob Pokažite DOLENJSKI LIST znancem, prijateljem in sorodnikom! Naročite na naš list može in fante, ki služijo vojaški rok v JLA! Naročite naš tednik svojcem v inozemstvu! vprašanj, ki jih prinaša s seboj vzgojno delo. Dejstvo, da približno 12 odstotkov otrok ne prihaja redno k pouku, nalaga zlasti šolskim odborom in množičnim organizacijam v prizadetih krajih dolžnost, da ta odstotek znižajo na kar najmanjšo mero. Sestanki učiteljev s starši so bili lani pogosti in boljši kakor pred leti. Udeležba staršev na roditeljskih sestankih je bila na splošno zadovoljiva. Sestanki, združeni z vzgojnimi predavanji, so se ljudem posebno priljubili. Kot najboljša oblika zbliževanja šole z domom so se izkazali vaški roditeljski sestanki, h katerim so prihajali tudi starši, ki jih sicer ni bilo k razrednim ali šolskim sestankom. Utrjujmo družbeno upravljanje v šolstvu in prosveti! Ze dlje časa so vidna prizadevanja, da bi tudi javno mnenje sodelovalo pri številnih naporih šole, da bi z združenimi . močmi kar najbolje uresničili učne in vzgojne naloge šolstva. Družbeno upravljanje v šolstvu in prosveti naj zajame širok krog državljanov, ki bodo obogatili delo prosvetnih delavcev s svojimi izkušnjami in pomagali, da bo v pouku čedalje več novega duha. V šolskih odborih ter občinskih svetih za kulturo in prosveto naj rešujejo delovni ljudje številna zapletena vprašanja šolstva. V novomeškem okraju so bili izvoljeni šolski odbori pri vseh prosvetnih ustanovah. Po ugotovitvah okraj, tajništva za prosveto in kulturo je ž? lepo število teh odborov zaživelo. Člani so se zanimali za delo učiteljev, za njihova gmotna in ostala vprašanja, za materialno oskrbo šol, za šolski obisk in roditeljske sestanke, pri katerih so sodelovali. Na splošno velja ugotovitev, da so uspehi teh odborov boljši od uspehov občinskih svetov za prosveto in kulturo. Pri slednjih so delali uspešno zlasti sveti v Trebnjem, Gotni vasi, Šentjerneju, Mirni, Mokronogu in še nekaterih krajih, medtem ko n. pr. v Veliki Loki, Skocjanu. Hinjah in Smarjeti delo občinskih svetov navzlic pomoči predstavnikov okrajnega sveta ni steklo kakor bi moralo. V delu občutkih svetov za prosveto in kulturo in V delu šolskih odborov manjka predvsem potrebne širine in poglabljanja v zapletena šolsko in vzgojna vprašanja. Da bodo postali resničen člen v družbenem upravljanju, jim bo v novem šolskem letu zlasti treba pomagati s praktičnimi nasveti, pri čemer politične organizacije ne bodo smeie stati ob strani. Tudi v Ptuju bodo imeli tiskarno Kakor poroča »Ptujski tednik«, bo začeto v kratkem ■ po^ku^m obratovanjem novoustanovljeno ptujsko podjetje »PTUJSKA TISKARNA«. Pred vojno fo imeli v Ptuju dve manjši tiskarni, po vojni pa se je vedno znova pokazalo, da okraj potrebuje vsaj manjšo tiskarno, ki bi razbremenila že tako preobložene tiskarne v večjih mestih. S 4 mila j orni din so kupili prve stroje, nato pa najeli še kredit 6 milijonov din za stroje in še 4 milijone za ostali potrebni material. Okrajni ln mestni ljudski odbor sta vložila v novo tiskarno precej naporov, tako da čakajo zdaij le še na večji tiskarski stroj Ln stavna stroj Linotvp. Tiskarna bo imela tudi svojo knjigoveznico. Nekaj o konzerviranju Sredi poletja smo. Skrbna gospodinja pa že misli na zimo. Sedaj, ko je na vrtu še dovolj zelenjave in tudi sadje že počasi dozoreva, sl bo začela pripravljati najrazličnejše konserve, ki ji bodo zelo dobro služile za pestrejše jedilnike v zimskem času. Jzgovor, da »vse preveč stane« danes ne velja in ne sme veljati, saj ne dobimo nikjer ničesar zastonj. Vsaka naj se pač ravna po svojih razmerah. Ena si lahko privošči to, druga ono, a glavno je, da sleherna ve, kako je mogoče najbolje pripraviti tisto, s čemer si lahko pomaga po svoji želji in potrebi. Kolikokrat zaide, posebno v naših gostilnah, gospodinja v zadrego, ker ne more postreči gostom s primernim prigrizkom. Primerno pripravljeno, za zimski čas shranjeno sadje, sočlvje in drugo pa jo lahko vselej reši Iz neprijetnega položaja, kar je posebno važno v krajih, kjer se vedno bolj razvija tujski promet. Pri konserviranju se odločimo za preproste, obče znane metode. Poiščimo si lahko recepte, ki so jih preizkusile naše prijateljice ali znanke, pa tudi gospodinjski listi nam prinašajo preizkušene, preproste 1n cenene recepte. Tako je 6. štev. »Sodobnega gospodinjstva« posvečena izrecno konserviranju. Najbolj znan in menda tudi najstarejši način konserviranja je sušenje, ki je bilo nekoč na deželi veliko bolj razširjeno kakor je danes. V krajih, kjer znajo ceniti vrednost sadja bolj kot opojne pijače, sušenja sadja niso opustili, marveč so ga ,z različnimi prikladnimi izkustvi še izpopolnili. Poleg tega so se lotili konserviranja sadja in sadnih izdelkov na kaj raznovrstne načine, da shranijo preobilen pridelek za slabe sadne letine ter imajo tako vse leto na mizi sadje. Posušeno sadje, kakor tudi razne poceni pripravljene sadne in povrtninske konserve so zdrava, tečna hrana, ki je gotovo vredna, da zavzame na naši mizi prvo mesto. Naj navedem nekaj navodil, katera mora upoštevati vsaka gospodinja, če hoče. da se ji bodo konservirana živila dolgo časa ohranila. Prvi pogoj za dober uspeh je največja snaga in to snaga prostora v katerem delamo, posode, ki jo uporabljamo, sadja ali zelenjave, ki ga nameravamo konservirati. Najbolj priporočljivo je, da imamo za vkuhava-nje posebno posodo, v kateri ne kuhamo. Kjer se pa moramo zadovoljiti s posodo, ki jo uporabljamo za vse, jo moramo poprej temeljito pomiti in poplak-niti v več vročih vodah. Z vročo vodo pomijemo tudi kozarce in steklenice. Posodo, ki jo napolnimo z vročimi konservami, držimo do uporabe v vroči vodi ali vroči pečici. Tako ostane neokužena. Pri pomivanju ne uporabljaj-mo krp, ampak metlice. V krpi se nabere vedno več glivic. Zelenjava in sadje naj bo čimbolj sveže In, če imamo lasten vrt, nabrano zgodaj zjutraj. Zelenjava, ki leži več dni in je že vsa uvela, za shranjevanje ni primerna. Shrambo, kjer hranimo vku-hano sadje moramo, še preden damo vanjo novo zalogo, temeljito počistiti, lesene deLe pori-bati z vročim lugom ali sodo in posušiti na soncu. Najbolje pa j) razkužimo, če jo prebelimo. Shrambo moramo skrbno pregledovati ter sproti izločiti vse konserve, pri katerih opazimo kake spremembe, bodisi da se dvigajo mehurčki, da je tekočina skaljena, da se pokaže plesen itd. Z. B. Belogardističnih kaplanov nikjer ne marajo »Slovenski vestnik? iz Celovca je pred kratkim poročal o nečednih opravkih nekaterih duhovnikov, ki skušajo razdirati družinske vezi, ki se porajajo in razvijajo brez njihovega. posredovanja in mešetarjenja. Klerikalno časopisje se na Koroškem zelo rado postavlja v vlogo čuvarja družinske morale in sreče. Tako pravi Vestnik med drugim: »V mislih imamo nečeden posel .gospoda', ki se tam, kjer je doma, ni dobro obnesel in se potika in rogovili po vojni raje po naših krajih na Koroškem. V fari, kjer je do nedavnega služboval, so mu nespoštljivo rekali samo: belogardistični kaplan. Gospod škof pa so mu namenili višje naloge in so ga poklicali v Celovec. Nekoliko nenavadna je dušno-pastirska služba tega gospoda. Ni še dolgo tega, ko se je iz Celovca zaletel na skrajni konec Kokoške, da bi rešil verno dušo iz zlodejevih krempljev. Pravzaprav niti ne dušo, marveč mlado, izobraženo slovensko dekle, ki se misli v kratkem poročiti s prav tako mladim, izobraženim slovenskim fantom. Morda stvar sama po sebi gospoda belogardista niti ne bi vznemirjala, če bi fant ne imel te silne napake, da ni član katoliške akcije ali vsaj tretjega reda, marveč se udejstvuje v naprednih slovenskih kulturnih ustanovah. To pa je seve smrtni greh po nazorih škofa in belo-gardističnega dušnega pastirja. Drobne prispodobe iz današnjih dni Komaj smo preboleli sladkorno in kvasno krizo, že je vra& prinesel še solno. Meni ni razburila živcev, ker sem bolan na ledvicah in jem napol osoljeno, drugače pa je bilo pri drugih. Kot strela z jasnega je udarilo po naši »slavni« ribniški dolini: soli ne bo, in ko bo prišla nova pošiljka, bo sol za 100 din pn kili dražja! »Narod« je navalil na trgovine, povsod si slišal pogovor le o soli, kakor da je sol e4ino hranilo na svetu. Zato ni čuda, da je soli moralo zmanjkati, in res jo je za kratek čas zmanjkalo v številnih trgovinah, "ar nenadoma je pa bilo soli dovolj. Samo ena trgovina jo je dobila 6.000 kg, iz Ljubljane pa so jim sporočili, da jo lahko dobijo milijon kg, če so ljudje v ribniški dolini tako udarjeni ns sol. Solna kriza se je tako na vsem lepem končala, verjetno v nezadovoljstvu tistih, ki so kupili cele vreče soli in se jim bo sedaij v kamrah kis«la. Prav jim je! V naši sobi ima glavni štab komerciala. Iz vseh krajev države dobivamo obiske lesnih na-kupovalcev od mršavih do reje-nih gospodov z uglajenim diplomatskim nastopom, kar pa na vse zadnje nič ne pomaga, ker nimamo lesa naprodaj. Včasih pride kar do dramatičnih prizorov ln nekateri naravnost moledujejo, da naj jim prodamo vsaj nekaj kubi kov desk' Var- čujemo z lesom, dragec, saj mora po sili razmer (ali pravilneje: Zaradi visokih gozdnih taks na les) varčevati tudi naš kmet, ki se mu res ne izpl&ča prodajati les, posebno tistim, ki imajo gozdne parcele v I. ali II. vrednostnem razredu. Slišimo preroke, da se bo to stanje kmalu obrnilo na bolje. Živimo v času kreditov. Upravičeno bi lahko preimenovali to obdobje v kreditno dobo. Ko govorim o kreditih, ne mislim na tiste, za katere se na žive in mrtve pulijo razna podjetja in zadruge, da lahko vsaj sproti »dihajo«, temveč na druge, na potrošniške kredite. Pri nas so ljudje, ki še niso na en ali drug način vpleteni v kredite, tako za tekstil, obutev, pohištvo in drugo, tako redki, da jih je treba iskati z lučjo pri belem dnevu. Živimo na kredit, ker je tako pač lepše in modernejše, a neki moj znanec pripominja, da človek amo enkrat živi, pa naj potem na kredit ali na svoje. Za konec pa še ena kratka Iz zadnjih »repovih« dni. Pred trgovinami s prehrano stoje debele vrste ljudi. Pa vpraša soseda sosedo: »Kaj praviš, zakaj se ias je danes tukaj toliko zbravo ln kaj prodajajo tako dobregal Jaz ne verni. »Jaz tudi ne,« se je oglasil odgovor. In sta potrpežljivo stali skupno t ostalimi ves dopoldan za prazen nič ... K-cm Tak zakon je treba za vsako ceno preprečiti, in če ne gre drugače, pač tudi z zlorabljanjem verskih čustev poštenih slovenskih ljudi. »Skoda za vaše dekle« — je silil v njeno mater in jo skušal prepričati, da ne bo zveličana, če privoli v zakonsko zvezo svoje hčerke s tem garjevim ženinom. »Vsa najboljša dekleta nam bodo pobrali ti komunisti« — se je jezil vneti zaščitnik dekliške mladositi. Nepovabljenega tujega .gospoda' je mati sicer skraja še dokaj spoštljivo poslušala, a mu je na koncu odločno povedala, naj se ne vmešava v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Gospod je imel še srečo, da je naletel na svojem misijonskem poslu na potrpežljivo slovensko mamico, ki mu ni že takoj ob nepoklicanem vstopu pokazala vrata. Ce bi se bil srečal z nevesto ali z ženinom, bi se verjetno v bodoče dobro premislil, preden bi se še kdaj zaletel po nečednem opravku raz-diranja človeških in družinskih vezi, ki nastajajo pri nas na Koroškem pač po zdravem nagnjenju in preudarku mladih Ljudi samih in z vednostjo staršev, ne pa z nemoralnim, meše-tarskim vmešavanjem tujih pri-tepencev v najbolj osebno področje človeškega življenja. V srednjem veku so si gra-ščafci lastili pravico odločanja, ali in s kom se sme kdo poročiti. Pri mladih nevestah so si lastili celo še druge pravice. Omenjeni primer pa kaže, da imajo gotovi gospodje tudi še danes skomine po srednjeveških manirah.« Takj Slovenski vestnik. Izdajalcev ne spoštujejo nikjer na svetu, belogardističnih kaplanov-pritepen^fv pa še celć ns! Kakor so nekoč na Slovenskem izvajali samo nasilje, tako skušajo nadaljevati nečedno obrt tudi drugje po svetu. Le da jim slednje čedalje slabše uspeva... Osemnajstkrat poročen Ce bi se to dogodilo v Ameriki, kjer imajo vrsto rekordov v raznih stvareh, ali pa kje na Bližnjem vzhodu, kjer je mno-goženstvo še danes v modi, ne bi bilo 18 porok nič posebnega. Toda to se je zgodilo v Angliji. Neki možakar, ki ima že 70 let, se je pred kratkim osemnajstič poročil. Iz vseh teh zakonov ima 24 sinov in 7 hčera. Vse svoje otroke točno pozna po imenih in jih ne zamenjuje, le od katere matere je posamezni otrok, ne more vedno pogoditi. Zanimivo je pri njem še to, da se je s posameznimi ženami večkrat poročil oziroma ločil. Z eno se je poročil kar trikrat, z dvema pa po dvakrat. Še ena metliška »Sem slišni, da si bil zadnjič kaznovan, ker si igral za denar, pa še ne odnehaš?!« »Pha, pa taka kazen! Požvižgam se nanjo. Kaj pa je meni Ustih 500 din kazni, če sem pa v eni noči priigral 30 jurjev!« Prelesnik - sloviti ponarejevalec bankovcev Sličica iz preteklega stoletja Ena izmed posledic nenavadno slabega gmotnega stanja, v katerem se je nahajail naš kmečki čk>-vek v drugi polovici XIX. sto!., so bile rudi pogostne ponarejeval-ske afere, o katerih lahko zasledimo vse .jolno vesti, če prebiramo Časopisje tedanjega časa. Tako pišcijo Novice 1860 v dopisu iz Kranja, da so zasledili ponarejene bankovce po 100 goldinarjev. Izdeloval jrih je mladi, nadarjeni podoba«- iiz okolice Cerknice, ki je bil dotlej zaradi podobnega po V a že dvakra-t v p miška vi. Bankovci so bili tako dobro narejeni, da jih je bilo težko ločini od pravih. Ponarejevalec je ljudem kar v Šrero hodil, za plačilo pa ie ten;al le eno petino vrednosti izdelanega denarja. Devet lei kasneje poroča Slovenski narod, da *e je ored ljubljanskim sodiščem zabela pravda proti oekov-»kemu pomočniku ZuoaniV.ču, ki je Ki! prav tako že pnjorei zar»n uradi ponarejamja, pa je 'h»:'l ušel tz za>pora in ie ponovno ra«pečava-1 i?ei-, deic- in stogo'r'inar-k»nJc«vf#. Nareieni so bili kar s prosto roko in zato precei slabi. Jeseni 1870 so oblasti priiele ponarcjevaUko skupino, ki je Štela 27 ljudi. Denar je ponareja! 18-letni kmečki fant Nećimer, doma z Rake. Baje ni znal ne brao: ne pisati, pa se je vendar lotil nevarnega posila. Nekako isti čas so ujeli blizu Turjaka Jožefa Prelesnika, nedvomno najbolj gia-sovitega ponarejevalca na Slovenskem, v Kostelu pa zopet drugega. Toda vse to kljub hudim ka/.n:m ljudi ni izmodnilo in še več let kasneje beremo po časopisih vesfi o novih ponarejevalcih. Iz beležke, ki si jo je tisti čas napravi pisatelj Trd-ina, vidimo, da se ljudem ponarejanje denarja nl zdelo nikako hudodelstvo. Če sme cesar, ki ima dosti srebra in zlata, delati denar iz papira — tako a.i govorili — zakaj bi ga ne smel kak revež? To prepovc-duie le gospoda. Skoda je le, da cVŽ/imo mi reveži premalo vkup, da je med nami toliko nepoštenih izdaiialcev! — Aprila 1872 so se ponarejeni bankovci poviMii na več kr*>Mi: v Litiji, na Brdu, v Mokronogu, Trebnjem in Planini. Sumili sio, da je ipon.irejeva.iet nekje iz litijskega okraja. In res so že naslednje leto prijeli v okolici Vač kmeta Ve'ora, ki je imel ponire-leva.kke pr.prave skrite po raznih hišah. Obsodili so ga na 15 let ječe. Ze prve dni naslednjega leta tO časopisi prinesli razburljivo vest, da je iz zapon-ov v A radu pobegni! znani ponarejevalec Prelesnik. Časopisno poročilo pravi: »Kakor ima ta človek čudovit talent za .ponarajevanje papirnatega denarja, tako se zna iz vsake ječe izmuzniti. A sk'riva&i se ne ?na.« S Prelc«n:kom so hkrati pobegnili se tri;e tovariši, ki so brli skupaj obsojeni n.i 110 le; hude ječe. Dva meseca po pobegu so Pr.^les-niika spet pmtli, in sicer v Trstu, od kodfir ie bil nameraval pobegniti čez mejo. Toda tudi tokrat se mu ie posrečilo /be/.v;>i. Tuniia meseca so nenadoma pnlurein oru/iviki iz Novega mesta, Trebnicga in M^tronoga n obkoli oflfc alutoč* tpjvhfcalo« Mirne. VaŠčannm je bilo prepovedano ganiti se iz h^, ka;t,i nekdo jih je ovadil, da skrivajo Prelesnika. Orožniki so ga iskaM predvsem pr.i bogatih Irudch, najbolj pa so imeli na sumu kmeta Bendiba z Grilovega vrha. Trud je bil zaman. P*rebivaJoi so bili zaradi s>umničenja ogorčena, dogodek pa je zbudil nešteto pogovorov o ljudem simpatičnem ubežn:ku »Prelesnik je sedaj,« tako piše časopisno poročilo, »stalni predmet kmet-kih ra^ovarjanj. Prideš1 kamorkoli v krčmo ali privatno bišo, vse ti bode pripovedovalo o Prelesniku. Pr,\vl|ic nahajaš uže toliko, da se kar Čudiš, kako je mogel glasovih Prelesnik kmetski domišliji; tako zelo se prikupit'.« Po ljudski sodbi je bil to priiiaz.en, lep mož in je govoril nemški, italijanski, madžarski in stranski. Kamorkoli je prišel niste časp kak turec, to vaščan] v niem takoj slutili Prelo.n ki kaiti govoritlo se je, da se rad obleče zdaj v cigana, zdaj v uentiemana pa tudi v ■— žensko. Avgusta so Pre-lesnika vendarle ujdi, in sticer v Cesni pri I aŠčah. Prepeljali so ga v Ljubljano: da bi jim pionovno ne uŠel. so muza siorems'tvo da!; kar tri stražarie v?č. kakcfr ie bila navada. Prelesniku naklonjeno. V prvi vrst^ najbrž zato, ker je siromak rad pomagal, poleg tega pa, ker je v njem videlo človeka, ki ga preganjajo, ker se je lotil proti volji gos«x>de izdelovati denar. Ker se mu ie vrh tega tolikokrat posrečilo pobegnioi, ni nič čudnega, če ga je ljudska lahkovernost napraviU za pravega junaka s skoraj lecendarnim>i sposobnostmi. Pisatelj Trdina, ki ga je tudli Prelesn;k kakor vse, kar zadeva dolenjskega človeka, zanimal, sli ie večkrat zabeležil o njem, kar je slišal, na pr.: da je doma l Ceste pni Dobrepoljah in da je ze kot dijak Četrte gimnarijc | [Oonarcieoim denarjem preživljal sebe in brata ter da je 1839 bil laški vojak. V ?e neobjavljenih »Kačah« p.» je ljudske ipnipovedi o Prelesniku striul v naslednj-i opis: Pni izviru brš!finskega poroka ie P- vze! iz kosovega gne/d.i iu-dc/no korenino, ki dela Človeka nevidnega. Ko se je peljal na Dunaj, mu n.i rvlo treba plač.tri v M, ni:no, ker je bi' neviden. V cesarskem mestu Je šel v tvornico, k je" se tivkaijo bankovci. Tam je ir-m.i.Wl nekoliko tipkarskih ploŽč In zvčel delatli bankovce, ne po-nnrriene, ampak prave cesarske bankovce. Z njimi; je več let podpiral tpnj&t kmet«, Ce i< komu pretila nevarnost, da mu prodado hišo, je pnšel Prelesnik in ga rešil stiske. Toda hudobni rojaki so ga ovadi; Ij in žandar ji so ga vrgli v ječo. Prelesnik sc jiim je samo smejal, ko pa so ga obsodili na smrt, se je krohotaj. Nato je razparaj škapuMir, vzel iz njega čudežno koreninico in ušel. Tako je gosposki še večkrat nai;.ija,l. Kei pa ga nehvaležni rojaka le niso nehali tožiti, je odšel v drugo deželo. — Tako Tlrdina. Prelesnik živj v ljudskem spominu rud? še dandanes. V pogovoru meti starimi ljudmi lahko slišiš naslednje: Prelesnik se je skrival prt kmetih ki jim delal denar, da so mnogi od njih obogateli. Tak! boga-t>in.i so b'15 v Novem mesni, Bršljnu, K and i ju, Ločni, Bclj cerkvi, Mirni pečli ln celo v Domžalah. Ni gj skoraj bogate-išega človeka, da mu ljudje ne bi pripisovali zve/e s Pire!esnlikom. In če je tak človek na debelo zapravljal, so sosedje praviti i: »Lahko njemu, ko mu Prelesnik dela denar!« Pokojni novomeški gostilničar Košak rrvi jc Še letos pdioOTt. dovail, da je bil Prdesnik 1851) v Veroni pri vojakih skupaij v nekim Martinom Puoliem f/ Bc'e cerkve, že tedai je bil ka/nov.m zaradi ponarejenega d«oarja. Ko sc je izdajalski avstrijski general Gvulai umikal pred Italijani, je Prelcsn/tk zbež.nl na italijansko stlran in, čeprav so za njiim streljali, ga nobena krogla ni zadela. Potem so ga Francozi odpeljali s seboj in.se je kt Francije vrnil v domovino. — Po neki pripovedi so Prelesnika zaradi varnosti z.aprii v železen kurnik, pa je vseeno ušel Seveda, ker je ime! denarja, kolikor je hotel, je Survaju podkupi!! — Nekoč je bifl z.iprt na Ljubljanskem gradu. Tu jc skočil v kanal, ki pelje naravnost v Ljubi jamico, in /be/al. Toda na tak naćin, tako je dejal kasneje, ne bi hotel nikoli več uiiti. Za kazen so mu končno v zaporu vzeli vid .,. Nič čudnega ni, če je po vsem tem Preleiivk zašel tudi v dela slovenskih pisateljev. Plrvi ga je iipodoM] Stritar v povesoi »Sodni-kovi« (1878). Pisatelj mu je da! sicer ime Zaplotnlk, vendar so nekateri podatki naravnost biografsko točno posneti po Prelesniku, kakor je ugorovil dr. F. Koblar (Stritar, Zbrano delo IV, 412-4). Stritarju je hit Prelesnik slimparičcn in ga jc dobro oo/nal, su; ;e bil v gimnaziji le dve leti za njim. Pač pa ni posneta po živi ion iu nonalrejevalčeva Mrtrt, kajti Prelesnik je v čisti, ko ie Stritar ob;javid pomt, Hvcl, 6tev. 33 »DOLENJSKI LIST« Stran S tnlm gospodarstvom o uspeti Ob združitvi občin STRAŽA in DOLENJSKE TOPLICE Vozim s kolesom proti Straži. Vožnja je zanimiva in lepa. Krka, Straškd hribi, urejene vasi in niiive, ki so jih sicer prizadeli viharji in toče, pa vendarle ne prehudo. Žetev je za nami. Njive spet kličejo pridnih rok, ki jim že v zgodnjem jutru pridejo na pomoč. Poskušam si predstaviti, kako je bilo tu pred desetimi in več leti. Takrat ljudje niso bili tako sproščeni. Vsak mirni trenutek so izkoristili za delo na polju, sicer pa so se stiskali po domovih in čakali no6i. Noči so bile v straško-topliški dolini kaj živahne. Partizani so prihajali v hiše, domačini so jim šli v vsem na roke; skupaj so veliko naredili. STRAŽA SE ŠIRI Pripeljem se do Vavte vasi. Na drugi strani Krke je hribovje, poraslo z gozdom, nižje so vinogradi, v vznožju pa hiše, velike in majhe stavbe; železniška postaja, industrijske zgradbe, stanovanjski bloki, ki jrih še gradijo, dalje proti Soteski silos. Kdor že dalj časa nl bil s Straži, bi jo presenečen pogledal. Po novem betonskem mostu pridem čez Krko v Stražo. LESNI KOMBINAT IN ŽELEZNIŠKA VOZOVNA DELAVNICA bosta veliki podjetji ne samo za Stražo, ampak za vso Dolenjsko. Lesni kombinat, o katerem je naš list že pisal, bo stal takoj za Stražo v smeri proti Zalogu. Gradili ga bodo v oddelkih: najpiej obrat za mehanično, nato še za kemično predelavo lesa. Zaposlil bo približno 1500 ljudi. Železniška vozovna delavnica v Straži že obratuje. Vsak mesec popravijo v njej 15 do 20 voz; 35 ljudem daje Jcruh. V kratkem jo bodo povečali. Ne bo samo poprav-ljainica, tu bodo izdelovali tudi hove železniške vozove. Stroje že imajo, čakajo samo na montažo. Ko bo steklo vse, kar je v načrtu, bo tu delalo 300 delavcev. Podjetje misli tudi na njihova stanovanja, saj gradi 6 stanovanjskih blokov, ki bodo konec letošnjega leto vseljivi. KMETIJSKA ZADRUGA v Straži ima pestro delavnost, znala je poiskati delo med kmeti, pospešuje proizvodnjo pri članih in dviga zanimanje za naprednejše gospodarstvo. Začela je z umetnim osemenjevanjem, ki je za dvig živinoreje v občini pomemben napredek. Sortni poizkusi z žiti so pritegnili posestnike, da so pri KZ naročili več tisoč kilogramov semenske pšenice. Z organizacijo UNICEF je bila zadruga dogovorjena, da bo zadružni dom opremljen s sodobnimi pripomočki za zdravstvo, da bo zadruga dobila pomoč za ureditev Glavne zadružne zveze in stra-Ške KZ. Kinoprojektor so dobili. KZ Straža pa že dalj časa nima stikov z organizacijo UNICEF, ki sicer svojih obljub ni preklicala, izpolnila pa tudi še ne. ZDRAVILIŠČE ALI LETOVIŠČE? Iz Straže se napotim v Dolenjske Toplice. Ustavim se pred kopališčem, kjer je lep, cist in urejen trg, zasajen z rožami in zelenjem. Gostov, to je bolnikov, ki se zdravijo v termalnem kopališču, je zdaj v sezoni precej. Kopališče ima dva zaprta bazena in šest kabin. Sprejme lahko do 250 ljudi. Z ozirom na okolico in gostinske naprave pa imajo Dol. Toplice vse pogoje, da bi postale zelo obiskan turistični kraj. Naravnost moralo bi biti tako. Lepi, urejeni parki, velika zmogljivost zdraviliške restavracije, pa še zanimivosti kraja in okolice, vse to je še premalo izkoriščeno. Nujno potreben je od • prt bazen za kopanje, saj vemo, kako privlačijo izletnike, turiste in druge obiskovalce prav odprta kopališča. Ko bodo Toplice dobile tako kopališče, jim bo turistični razmah zagotovljen. Ali bodo Dolenjske TopMce letovišče ali zdravilišče odprtega značaja? Eni so za zdravilišče zaprtega tipa, uprava podjetja pa meni, da bi bila kombinacija zdravilišča z letoviščem in turistično postojanko najpametnejša. TOPLIŠKA PODJETJA LEPO USPEVAJO Začnimo kar pri čevljarskem podjetju BOR. Začelo je leta 1946 z dvajsetimi ljudmi, danes pa jih zaposluje že štirinpetde-set. Izdeluje vse vrste obutve, tržišče pa ima v Ljubljani, Zagrebu, Kranju in drugod. Letos so ustanovili še posebno delavnico s sedmimi čevljarji za dela po meri in za popravila. Mesarija in pekarija kar dobro rineta spričo pomanjkljivih prostorov. Kakovost kruha je zadovoljiva, vendar jo s težavo vzdržujejo, ker je pač zelo slaba, kruha pa v Toplicah veliko porabijo. Mesarija bo meso tudi predelovala, samo da pride do prostorov. Stroje že ima. Kovačija in kleparstvo se tudi obneseta, čeprav imajo težave zaradi pomanjkanja pločevine. STRAŽA in DOL. TOPLICE — ENA OBČINA Obe dosedanji občini sta se ob novi teritorialni razdelitvi združili, kar seveda ni šlo brez pomislekov Topličanov, ki so sprva menili, čemu ne bi bil sedež občine pri njih, ker so Imeli že toliko let samostojno občino. Zmagala je razsodnost tistih Topličanov, ki vedo, da imeli bodo krajevno pisarno in bodo lahko v njej opravili vse kakor doslej, v Straži pa večji del tistega, kar so hodili doslej reševat na okraj v Novo mesto. Pogovarjam 6e s Francem Markovičem, predsednikom novega občinskega ljudskega odbora Straža—Toplice. Prepričan skega dela Živi 646 ljudi, od kmetijstva 2715, od gozdarstva 426, od trgovine 248, obrti 406, gradbeništva 96, od prometa pa 252 (topliški vozniki so že od nekdaj znani). Med »neproizvodne« prebivalce štejejo v občini 1.020 ljudi. Na ozemlju nove občine je B Šol, ena ambulanta, dijaški internat in otroški vrtec. D. Z. Govoriti resnico-ni kaznivo Tako so včasih orali v Topliški dolini. Lesene pluge so že tdavnaj zamenjali železni, strojni odsek KZ pa je sodobno opremljen, bar je pokazal tudi na reviji ob zadnjem občinskem prazniku. kopališča na Krki, 2 kinoprojektorja ln sredstva za povzdigo živinoreje. Nekaj teh obljub so izpolnili. Zadružni dom Je bil stcer zgrajen po načrtu UNICEF, toda predvsem s sredstvi je gospodarsko boljše, da je sedež občine v Straži, ki postaja industrijsko čedalje pomembnejši kraj. Malo godrnjanja pa je v Toplicah še vedno, čeprav ljudje ne bodo nič na slabšem: Dve lemi za Stritarjem .je objavil Jurčič svojo veicrn&sko povest JI >narejeni bankovci. Jurčiču je Ho ie manj kakor Stivranju, da bi pifkazajl ponarejanje kot posledico gospodarskih niz mer, v kate-irfrh je ta pojav gotovo imel tudi svoj fzvor, ampak je hotel dokazani zgolj nauk, da le »kar pošteno pii-delaš in pošteno pridobi, to je pravo.« Zaito je njegova povest zgrajena precej enostavno, oseibe so reducirane le na nekaj naijm»»neH':h,kl naj potrdijo, da je ponarejanje denarja zgolj posledica lahkomiselnosti in želje, obogateni na lahek naon. Jurčič sicer Prelesnika n* omenja z imenom, vendar je očitno, da mu je jJ"žU la model. Globlje jc zajel stvar Fran De-tela v povesti »Gospod Idscc* (1894). Dejanje se godi ob Savi in vse delo kaže, da »o pimel'ju poleg časopisnih vesfli služile '/.a opnro rud; ljudske rf>r>povedi. Ponarejevalcev o ime pa jc Dctela spremenili v Prcla/nfka. S pravim imciom je ndkajkr.it omemijcn Prdevnik edino v Medvedovi dokaj nezanimivo pisan: drami »S't.iri in mlad:', vem dar ne nanopa kot oseba *n tudi v dejanje ne posesa. —- Večkrat jc t ivoje povesti vjp»lotcil Prelesnika tudi Janez Trdina, tako v Gospo- dični Ch.art, Narodni zakladnici, Igrački m v ze omenjenih Kačah. Naj sledi Je nekaj podatkov o rciućnem Prelesnikovem z-!v!icn-ju! Po ugotovitvah slovstvenega -zgodovinarja dr. F. Koblarja je bil Jožef Prrlcsnlik rojen 1832 v Cesttj pni Dohrcpmljah kot sin pol-gruntarja. V Ljubljani je nai.m-avil sedem razredov gimnazije in se UflH Midi ifaJijimČnc in francoščine. Sprva je Sil slab dijak, potem pa vedno ooljsi. Po sedmem razredu je odšel k vojakom. Zaradi ponarejanja je bil večkrat zaprt. Zadnja leta mu jc v'd precej oslabel. Sam je pravil, da so mu v /.moru dr/a!j pred očmi žareče plo&če BO mu osJaibili vid, da ne bk mogel veČ risati. Umrl je 1898 na Vidmu pri Dobrcpoljah, star 66 let. Prelesnik je v resnici ena najzanimivejših oseb v tedanjem iizročtilu, kakor je napisal p>rof. Koblar. Karel Bačer Odlikovan zdravnik Ameriški senat je pooblastil predsednika ZDA Eisenhovvra, da podrli zdravniku dr. Jonasu Salku, ki Je Iznašel cepivo proti otroSki paralizi, zlato me-dajlo. Prebivalci partizanske Topliške doline so potrdili svojo narodno zavest najkrepkeje v letih NOB, po vojni pa v obnovi kraja, na vseh manifestacijah in alasti ob občinskih praznikih. — Na sliki: sprejem letošnje Titove Štafete pred zdraviliščem v Dolenjskih Toplicah Zanimivo »žalitveno« zadevo je obravnavalo novomeško okrajno in v drugi instanci tudi okrožno sodišče. Novomeško Planinsko društvo je zaposlilo kot upravnico doma Vinka Paderciča na Gorjancih Frančiško Boltez. Zaradi tega so nastale v Gabrju govorice, češ da taka oseba nima politične kvalifikacije za upravljanje doma, ki nosi ime po narodnem heroju. Da bi zadevo razčistilo do k'raja, je PD sklicalo v Gabrju javen sestanek. Na sestanek je prišlo 70 oseb, med njimi tudi Jamez Nose, Franc Zoran in Ana Luzar. O Frančiški Boltez ni nihče povedail nič drugega kot to, da se ne udej-stvuje v političnih organizacijah, pač pa so navedeni trije povedali o njeni materi v tem smislu, da je med vojno simpatizirala z belo gardo, da je belo gardo vpeljala v Gabrje, da je med vojno držala na Zajčjem vrhu belogardistične sestanke in končno, da je nago/orila svoj;-ga moža in sina, da sta stopila v belo gardo. . Proti Janezu Nosetu, Francu Zoranu in Ani Luzar je Frančiška Boltez starejša vložila tožbo zaradi žalitve časti. V utemeljitvi tožbe je njen zastopnik dr. Smodej navajal, da tožilka med vojno ni zagrešila nobenega dejanja proti NOT. Prid razpravo je sodišče ugoto- je, da je združitev s Stražo pametna in nujna. »To bo ena izjned občin, ki ima vse pogoje za dober gospodarski razvoj v industriji in kmetijstvu. Kmetijska zadruga v Dol. Toplicah je ena izmed najdelavnejših v okraju. Imamo zdravilišče, trdna krajevna podjetja in delavne, napredka »Vse* pogoje imamo za dober gospodarski razvoj« pravi predsednik Franc Markovič željne ljudi. V Straži pa raste industrija: lesni kombinat, iz-delovalnica železnih vozov ... S pametnim gospodarstvom moramo uspeti!« Prav ima tovariš predsednik. Nova občina Straža—Toplice ima vse pogoje za dober gospodarski razvoj. Je tudi precej velika. O tem naj spregovore ŠTEVILKE Po površini meri straško-top-liška občina 15.063 ha, prebivalcev pa ima 5.809. Od industrij- Šentje 6. avgusta je bila seja novega občinskega ljudskega odbora povečane šentjernejske občine. Novi odbor šteje 27 članov: 18 iz bivše šentjernejske, 8 iz škocjanske in 1 iz šmarješke občine. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Dodo Majzelj, za podpredsednika Stanko Kušljan, za tajnika pa je bil imenovan Evgen Pungeršič iz Skocjana. Ko se staremu odboru in tajniku Fr. Somraku zahvaljujemo za njihovo delo, želimo, da bi tudi novi odbor deloval za procvit občine. Kar verjeti nismo mogli govorici, da bo trg v Šentjerneju asfaltiran, toda že čez dva dni po vesti so prišli delavci in stroji. Delo se je začelo. Zaenkrat bodo tlakovali cesto do Sajetove hiše, starovaške poti, proti sejmišču in pokopališču. Občina je nabavila nujno potrebno električno hladilno napravo za mesnico, ki je s tem ogromno pridobili. Mesnica je lepo urejena, povsod vlada vzorna snaga. Vogal na poslopjti gimnazije, ki je že dlje časa kazal sumljive razpoke, so podrli in ga od temeljev nanovo zgradili do strehe, tako da je prva nevarnost odstranjena. Ko bo zi-darsko-tesarsko podjetje Got-na vas uredilo stranišče in straniščno jamo, bodo šolo tv.di zunaj ometali in popravili. Za ta dela je določil OLO en milijon dinarjev. Treba pa bo misliti na to, da napravijo čimprej betonske strope v vsej stavbi. Jasno je, da s tem še ne bo rešeno vprašanje novega šolskega poslopja. Sole obiskuje okrog 700 učencev: 355 osnovno Šolo, 230 gimnazijo, 30 otro- ŠD NOVO MESTO — prvak Dolenjske V soboto ln nedeljo so bili v Novem mestu v gosteh najbolji črnomaljski in kočevski šahisti, kl so se z Novomeičani pomerili za naslov moslvenega prvaka Dolenjske v šaliu za leto 1955. Moštvo Šahovske sekcije TVD Partizana iz Ivančne gorice (Stične) Žal ni prišlo in taiko Je bil namesto četveroboja odigran samo troboj. Kazlog za odpoved Stiča-nov nam nl znan, imeli pa so najugodnejše pogoje od vsph ekip. Kakor je bilo pričakovati, so ekipe Črnomlja, Kočevja in Novega mesta nastopile v najmočnejših postavah, zato je bila borba za prvenstvo še zanimivejšn. Prvenstvo je bilo več ali manj odločeno že v soboto, ko so No-vomeščani gladko odpravili tokrat zelo trdožive Kočevce s 5 in pol : 2 ln pol. Derby srečanje bivšega prvaka Dolenjske inž. Volka ln sedanjega trettnskega prvaka Skerlja je bilo v centru zanimanja. Po daljši borbi j« ostal rezultat neodločen, čeprav Je imel SlrerlJ nekaj izgledov na žiti ni;'). SkerlJ Je bil eden najboljših igralcev prvenstva, saj je v dvoboju s Črnomljem gladko premagal ernomal.ls.kega prvaka prvo-kateRornlka Koblerja. Tudi Sitar Je na drugI deski dobro Igral, Imel pa Jc precej lažji posel kot SkerlJ. Žagar Iz Kočevja Je slabo poznal otvoritev ln rezultat Je bil poraz v n potezah. Tretja deska J« prinesla Črnomlju dve dragoceni točki. Malevič (Cr.) Je z odlično Igro premagal Letinskcga prvaka Dolenjske Kilo (N. m.) ln zelo dobrega 8afar-Ji (Koč.). Med ekipami Je pokazala najboljšo Igro Izenačena ekipa SD Novo mesto, M Je nastopila \ kompletni zasedbi: Skerli, Sitar. Sila, Ilor, dr. Golež, Gaj rt, Av-sec, Prime, Doki in Bojaiiič. Po pravici Je zasluzila prvenstvo, čeprav so hoteli posamezni Crno-ninljci in Kočevcl to preprečiti s bedantnlml pritožbami in za z.r-!< no mLzo pridobiti najvišji naslov. Tudi predajanje partij mečo slabo luč na šahflsto Iz Kočevja. Bila so eelo ugibanja, da hočefo za prvake napraviti ekipo Iz Črnomlja. Toda to ne velja za vse Nekateri so poleg svojega ftahov-Mcera ugleda branili tudi dn spomeniškim materialom. PUTNIK SLOVENIJA NOVO MESTO —• opozarjamo vsa podjetja, ki nameravajo obiskati zagrebški velesejem od 2. do 13. septembra, da pravočasno naročijo pri nas avtobus! — organiziramo razne izlete in ostale prevoze z lastnim, modernim avobusom —- posredujemo najhitreje in najceneje potne liste in vize vseh držav —- železniške vozovnice kupite pri nas v predprodaji — če potujete na morje, ste brez skrbi, če si nabavite vozne listke za ladjo pri nas — poslužujte se naših uslug pred vsakim potovanjem! strešne in tlačne opeke, mozaični kamni, keramični fragmenti in lomljen kamen. Zidna opeka, kot je videti po utisnjenih znakih, izvira iz dveh različnih delavnic. Sledeč rimski šegi, da se grobovi postavljajo v bližini naselbin, vzdolž obeh strani cest, smo ugotovili del rimske magistrale med Veliko vasjo in Dr-novem, ter vicinalo proti Gorici. Na km 19,7 avtoceste so z obeh strani vicinale bili grobovi in ena nagrobna kapela. Najdbe so iz pretekle jeseni in letošnje zgodnje pomladi. Trasa rimske ceste proti Cer-kljam in Zasapu se da najlaže slediti, ker se tesno prilega rimskemu aquaeductu Izvir— Drnovo. Nasip vodovoda je še danes viden na celi svoji poti. Avtocesta ga skupaj z vicinalo reže pri objektu 75 na km 19,2. Zanimivo je, da se cesta proti Celei ni odcepila od magistrale pri Drnovem, temveč pri Veliki vasi. Po vseh teh podatkih se nam nehote vzbuja misel, da so na prostoru današnjih vasi obstajala tudi' antična naselja. Razumljivo je, da to ne vetja povsod. Zelo je pa verjetno za večji del naselij na Krškem polju. Njivo kontinuirano poseljenost je narekovala nespremenjena ekonomika Krškega polja: poljedelstvo. Kaj bo odkrila avtocesta v novomeškem okraju? Ako bi se omejili z zasledovanjem rimske ceste in njenega odnosa do avtoceste samo na ta sektor, bi pričujoča opazovanja imela samo delno vrednost. Zato bo z napredovanjem del na av- tocesti proti Novemu mestu in od Krke do Bregane šlo tudi vzporedno arheološko raziskovanje. Sodeč že po sedanjih znakih, ne bo na obeh koncih nič manj najdb, kot jih je bilo na tem sektorju. Podrobna obdelava obravnavanega problema bo objavljena v enem strokovnih vestnikov. Analiza arheoloških najdišč vzdolž avtoceste je vrgla novo luč tudi na skoraj popolnoma nepoznano poglavje najstarejše zgodovine Krškega polja. To je obdobje hallstatske kulture (od 1000 do 400 let pred n. e.). Med delom na rimski magistrali smo na 200 m pred njenim izhodom iz Krakovskega gozda, pri Veliki vasi, ugotovili obstoj Ilirskih gomil. S tem je postala tudi bolj razumljiva edina zgor-nje-železodobna najdba v Drno- Rimska strešna opeka vem — bronasti meč. Kjer so gomile, tam je tudi gradišče. Zelo je verjetno, da so nekateri od številnih nasipov v tem delu Krakovskega gozda okopi Ilirskega ravninskega gradišča. Pri nobenem izvajanju večjih gradbenih del ni slovenska arheologija žela pri graditeljih toliko razumevanja, pomoči in sodelovanja kot prav na avtocesti. Prav zaradi tega je pričakovati, da bo investitor avtoce-ste omogočil raziskovanje in delno rekonstrukcijo ključne arheološke postojanke na Krškem polju, to je Neviodunuma (Drnovo). Sribar — Cerin »Ključi svetega Petra" »EDEN NAJVEČJIH LJUBEZENSKIH ROMANOV NAŠIH DNI« — PAPEŽ IN KARDINALI BODO TOŽILI PISATELJA — RAZKRINKANE SKRIVNOSTI VATIKANSKIH GOSPODOV Vatikan žene strašen hrup, krivec tega hrupa je pa francoski pisatelj in diplomat Roger Pevrefitt. Ta petdesetletni možak ji namreč napisal roman »Ključi svetega Petra; in seveda dregnil z njim naravnost v sršenovo gnezdo. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je sporočilo, da bodo papež in sedem kardinalov tožili pisatelja pred rimskim civilnim sodiščem, kajti njegova knjiga je »indiskretnost prve vrste«. Pevrefitrt je bil pred drugo vojno tajnik francoskega veleposlaništva v Atenah. Kasneje mu je izdajalska vlada v Vichy-ju poverila odgovorno mesto v diplomaciji, toda mnogo obetajoči diplomat je nekako kmalu zletel iz službe, kajti bil je brezobzirno odkrit. Po vojni je ta mož, ki se dobro spozna v diplomaciji, napisal roman »Konec veleposlaništva«. Roman je vzdignil veliko prahu, kajti I osrednja postava romana je žena j takratnega francoskega zunanje-j ga ministra Bidaulta. Pisatelj je j izvrtal vse inttiimne zadevščine te ministrske družine in tako je roman hudo resničen. Tudi »Ključev svetega Petra«, ki so izšli nedavno, avtor nl pisal kar tjavdan. Z odličnimi priporočili, ki si jih je kot bivši diplomat lahko oskrbel, je odpotoval v Rim ki se naselil v hotelu »Minerva«, kjer se ustavljajo samo cerkveni velmožje in gostje svete stolice. V Rimu Je ostal štiri mesece, sl ga nadrobno ogledal, bil v gosteh pri raznih kardinalih, sprejel ga je tudi ameriški kardinal Spellman. Nabral sl je kupe zapiskov ln podatkov, o katerih nihče ne ve, kako jih je izbrskal. Vodilna francoska katoliška revija je napisala ob izidu »Ključev svetega Petra«: »Le kateri prikriti so- vražnik Pij a XII. je pisatelju nesel na nos vse govorice, ki krožijo po Vatikanu?« Da je teh govoric polno in da so tudi osnovane, priča prav hrup, ki ga je zbudil ta roman »vatikanskih dejstev«. Vsebina je v kratkem takale: Predstojnik samostana v Versai-les-u pošlje v Rim bogoslovca Masa, da bi ga obvaroval pred spletkami v samostanu. Mas postane v Rimu tajnik kardinala Bellora (imena so seveda izmišljena), tu pa mladi bogoslo-vec zve za mnoge vatikanske skrivnosti in ugotovi, da pohlep po denarju in homoseksualnost vatikanske gospode škoduje cerkvi bolj kot kateri koli ateist. Pisatelj bo tožen »zaradi žalitve svetega očeta, obrekovanja cerkve in nespodobnosti«. Proces bo pa zanimiv še po r.^ki drugI plati: to bo namreč prvi primer v zgodovini, da bo papež koga tožil pred civilnim sodiščem. Vatikan je torej zelo hud; nemara bo tuli v tem primeru polno veljal naš pregovor: »Če komu stopiš na prste ...« Vsekakor bi pa bilo za Vatikan bolje, da se lepo potaji, kajti (spet naš pregovor): »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce!« Upravičeno vprašanje »Kaj meniš: njem poletju letja? ...« ali bo v letos-sploh kaj po- »Danes ne bom klel« Bučarjev oče iz Vavte vasi je bil kaj originalen možak. Pa se je zgodilo njega dni, da so imeli v vasi misijon in na koncu seveda vsesplošno spoved. No, pa je šel k spovedi tudi Bučarjev oče. Misijonar ga je v spovednici menda malo preveč »vrtil«, kajti Bučarjev oče je prišel ven jezen ko trezen voznik. »Ti jezuitar ti, kako me je!« je godel pred cerkvijo. »Prav, danes ne bom zaklel, ko sem bil ravno pri spovedi, ampak jutri naj ga pa kar tri sto hudičev pograjja!« Ob izidu PRIROČNEGA LEKSIKONA Sodobni človek srečuje vsak dan na ko.pe imen in pojmov z najrazličnejših področij, ki jim ne ve pravega pomena. Nič čudnega: Človeško znanje se Je zlasti v zadnjih stoletjih tako nakopičilo, da je enemu samemu človeku, pa naj je še tako izobražen, nemogoče objeti vse, kar je naS um- skozi zgodovino ustvaril. Zato so neobhodno potrebni posebni poučni slovarji — s tujko jih Imenujemo tudi leksikone ali enciklopedije —, kjer so vsa področja človeške dejavnosti zajeta v kratke informativne članke, razporejene, da jih laže najde*, po abecednem redu. Pojasnilu služijo po potrebi tudi slike, skice, tabele in karte. Veliki narodi Imajo vse polno najrazličnejših leksikonov. Pri nas so pač najbolj znani nemški Meverjevi in Brockhausovi, ki obsegajo po več zajetnih knjig. Pri njih sestavi so sodelovale cele kope raznovrstnih strokovnjakov. Ker je izdaja takega leksikona vezana z velikimi stroški, je jasno, da sl jo morejo privoščiti majhni narodi le s težavo. Prav tako je tudi pri nas Slovencih: Slovenski 1>iografski leksikon, solidno zasnovano delo. po 30 letih, odkar je začelo izhajati, še vedno ni zaključen, poleg tega pa se Iz njega lahko informiraš le o življenju za našo kulturo zaslužnih ljudi; Glonarjev Poučni slovar — prvi in do letos pravzaprav naš edini splošni leksikon — je že davno razprodan in v marsičem tudi pomanjkljiv, saj je nastal v času pred ljudsko revolucijo, ki jc tako globoko posegla v našo politično, socialno, gospodarsko in kulturno življenje. Zato je bila potreba po novem leksikonu že dolgo naravnost krvava. Po vsem tem je umljlvo, da so Številni knjigo ljubeči ljudje z navdušenjem sprejeti lansko leto napoved Slovenskega knjižnega zavoda, da bo koncu 1954 izdal slovensko predelavo zagrebškega leksikona Sveznadar. Uredniški odbor, ki mu je bila poverjena skrb za pripravo, pa Je brž uvidel, da je hrvaško delo močno pomanjkljivo - kolikor smo imeli priliko sami preizkusiti Sveznadar, lahko rečemo, da je precej slab — zato se je odločil, da bo gradivo dopolnil in ga prilagodil potrebam slovenskih bralcev, četudi bi se zaradi tega izid zakasnil. Za slovensko izdajo so bili ponovno prekontrolirani statistični podatki po najnovejših domačih in tujih virih. Spričo tega naročniki nekajmesečni zamudi radi oprostimo. Pravo vrednost in porabnost Priročnega leksikona bo seveda najbolj pokazala praksa. Uredniki so v uvodu pravilno poudarili, da zaradi razmeroma majhnega obsega — nekaj nad 800 strani — vsakdo ne bo našel v njem vsega, kar bo nemara iskal, pač pa upajo, da so zbrani vsaj tisti najpotrebnejši pojmi, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. In v resnici vidimo, če listamo po njem, da je zbranega veliko gradiva, zlasti pa da Je posvečena velika skrb stvarem, ki so specifično slovenske in bi jih prav zaradi tega zaman iskali tudi po obsežnejših tujejezičnih leksikonih. Očitna je dalje pozornost do našega narodnoosvobodilnega boja. Skrb za ta del je Imel zgodovinar in publicist FTanček Saje. Naključje Je oač. če sta 1 on ! urednik za literamozgodovln^ki del prezrla v NOB padlega književnika Mirana Jarca. Ponovna Izdaja Priročnega leksikona bo gotovo napako popravila. Naj nam bo kot Dolenjcem dovoljeno omeniti tudi, da pogrešamo vsaj to ali ono ime iz naše Del novomeškega Glavnega trga z vodnjakom in starim rotovžem okoli leta 1875 Je to še slovenščina? Zraven okenca za prodajo voznih listkov na železniški postaji v Bršljinu je s strojem napisan takle zmazek: OBVESTILO Vozi progo Novo mesto Ljubljana Motorni vlak vsako nedeljo z odhodom, iz Novega mesta ob 2 uri 55 minut. Mrcvarjenje materinskega jezika žal res še ni kaznivo dejanje; zato naj tovariši na železniški postaji vedo, da zarde-vajo zaradi njihovega neznanja slovenščine potniki, ki so prisiljeni brati taka grozna »Obvestila«. Prizanesite nam, prosimo I S podobnim spackalom nas je osrečilo pred dnevi tudi potujoče strelišče, ki je razobesilo po mestu takele »pozdrave«: POZOR! Prispelo samo za kratek čas Električno strelišče z streljanjem na dobitke. - Pokraj kina. Blagor mu, ki se »pokraj« takega lepaka ustavi in na njem utruja oči... kulturne zgodovine, ki bi ga ne kazalo docela prezreti, na primer: pisatelja Jožeta Dularja, zgodovinarja Novega mesta in NOB Janka Jarca, dramatika Slavka Gru-ma, književnice Minke Govekar-jeve, arhitekta univ. prof.' Marijana Mušiča, publicista Iva Pir-koviča in Francka Sajeta, pesnika ln prevajalca Severina Salija in morda še tega ali onega. Gotovo je strožji izbor narekovala stiska za prostor, vendar bi se ta po našem mnenju lahko dobil, če bi se Izpustile žal kar preveč številne nejasne podobe, kakršne so na str. 10, 19, 28, 40, 71, 84, 116, 136. Le-te namreč bolj kazijo kakor pa bogatijo leksikon. Med pomanjkljivostmi, ki bi Jih bilo treba pri ponatisu odpraviti, sodijo nekatere kar preučene razlage. Dvomimo, da bi pisci, člankov o kublzmu. ekspresionizmu, impresionizmu, socialističnih ide-jah imeli v resnici pred očmi »kar najširši krog« bralcev, kako* je brati v uvodu urednikov. Vse- kakor pa M za uvod razlagam ta« klh pojmov bilo treba postaviti razlago besede same. — Naj i dobrim namenom omenimo tudi spodrsljaj, ki se je primeril prevajalcu gesla »sirilo«; »Dobivamo ga največkrat iz vampa telet in jagnedj (!), ki se še hranijo.« Jagnjad, ki Jih beremo v »Sve-znadarju«, so seveda slovenska jagnjeta in ne jagnjedit Sicer pa so take napake pri pisanju leksikonskih del skoraj nujne; omenili smo jih predvsem zato. ker si uredniki sami želijo pripomb in korektur. Ce omenimo še, da smo naročniki spričo lepega reklamnega prospekta pričakovali le nekoliko boljši papir, potem bi bile pripombe, ki so se nam zbujale ob listanju našega najnovejšega leksikona, v glavnem izčrpane. PTeoričan! smo, da je Slovenski knjižni zavod obenem z uredniki izvrši! hvale vredno delo in da bo Priročni leksikon opravit med našimi ljudmi koristno na. logo. K. Bačer. Zločinska ljubezen pastorja in igralke Pred sodiščem v Gradcu so nedavno imeli razpravo, oziroma obravnavali so zločinsko dramo, ki jo lahko nakažemo takole: Osebe: 33-letna Helga Hruby, gledališka igralka; njen mož, dr. Hrubv, magister farmacije; pastor (duhovnik) Klietmann, poročen, oče dveh otrok; gra-ško sodišče in — zakulisni vplivi. 1. dejanje. Igralka Helga je kmalu po koncu vojne srečala dr. Hnubyja in se 1948 poročila z njim. Zakon pa ni trajal dolgo. Mož je namreč ženi očital, da mu krade iz lekarne opij in druga mamila. Prišlo je do težkih prepirov in naposled do raz-poroke. Vendar je Helga tudi po ločitvi živela v hiši svojega moža. 1952 je dr. Hruby zbolel za težko tuberkulozo. Nekako takrat je začel zahajati k njima v hišo evangeljski pastor Alfred Klietmann, poročen, oče dveh otrok, kar pa ga vendar ni oviralo, dn ne bi začel s Helgo intimnega ljubezenskega razmerja. Za to razmerje je zvedel tudi dr. Hruby in obema zapretil z javnim škandalom, če se ne bosta nehala sestajati. 2. dejanje. Stvar je postala hudo re^na, kajti pastor ni hotel pustiti Helge, obenem se je pa silno bal, da ne bi za njegovo razmerje zvedeli verniki. Potem bi moral gotovo iz Gradca, kar mu seveda ni dišalo. Zato je nekoč proti koncu lanskega leta svetoval Helgi: »Daj mu nekaj, da se ga znebiva!« Helga se je strinjala s pastorjevim načrtom in 6. januarja letos je dr. Hrubv umrl. Obdukcija je odkrila v nj tj, j vem telesu večjo količino strupa, ki je povzročil takojšnjo smrt. Policija je kmalu zapna Helgo in pastorja Klaetmanna. 3. dejanje. Sredi julija je bila pred graškim sodiščem razprava, ki je povsem razgalila ta zločin. Helga je priznala, d? je po nagovoru pastorja Klietaiamna zastrupila svojega bivšega moža, pastor je pa vztrajno zanikal vsako krivdo. Helgo Hrubyjevo je sodišče obsodilo na osem let stroge ječe, pastor Klietmann je bil pa — oproščen. Javnost je bila seveda nad to oprostitvijo silno ogorčena, saj je duhovnik dal pobudo za zločin. Eni pravijo, da so ee porotniki najbrž zmotili, drugi, bistreumnejši, pa menijo, da je spet posredovala cerkev in zaščitila »svojega Človeka«, čeprav je zakonolomec in pobudnik težkega zločina. Tako bo Helga sedela dolgih osem let, pastor pa lepo naprej pridigal svojdm ovčicam o »krščanskih vrlinah«. POJASNILO V zvezi z objavo pod naslovom »Dve metliški« v 31. številki Dolenjskega lista so nam miličniki postaje LM Metlika poslali pojasnilo, da so kalilce nočnega miru že večkrat prijavili v kaznovanje pristojnim organom. Navzlic temu kaljenje nočnega miru z balinanjem sredi mesta še nd prenehalo, kot tudi ne razni drugi načini motenja nočnega počitka. To dokazuje, da prijavljeni niso bili kaznovani, ali pa so bile kazni premile, da bi vztrajne kalilce prepričale, da tako početje ni dovoljeno. AjVL OKRCG1E BODIČAST t »Silno trpim od nespečnosti; nocoj sploh nisem oči zatisnil.« »Ja, Miha, to pa ni čudno: kako boš pa spal, če nisi oči zaprl!« »V optasu ste napisali, da ima soba prekrasen razgled, ampak jaz indtm okrofir same stare hiše.« »2e res, toda v eni teh hiš je telovadna dvorana za ženske in tole okno gleda prav tja...« »Jaz sem zmeraj pogumen v življenju. Pred nikomer in pred ničemer ne zaprem oči!« »To se pravi, da si obraza sploh ne umivaš z milom.« m »Ti tarnaš, da se vedno kaj podraži, pa ni res: znamka za deset dinarjev stane ravno toliko kot pred vojno.« »No, kako vam ugaja v našem hotelu?« vpraša direktor hotela »Na lepem čistem zraku«. »Vse je odlično, razen zajtrka, kosila in večerje,« pohvali gost. »Ti pa sploh nič ne Čkik}. Od česa boš živel na sta*a leta?« »Od pokojnine, vendar!* IZ VITEŠKIH ARHIVO »Mali je res srčkan, vitez Tugo-mir, In cel očka!« Franjo Avsec: 18. avgusta 1955 je minilo 50 let, odkar je imel takratni mestni občinski odbor v Novem mestu slavnostno sejo ob otvoritvi nove mestne hiše — rotov-ža v Novem mestu. Obrnimo Ust zgodovine za pol stoletja nazaj i« poglejmo, kako je potekla slavnostna seja, ki jo je vodil takratni novomeški župan, lekarnar mr. ph. Sladovlč Simon pl. Sladoeivečki, ki je dal tudi pobudo, da so novo mestno hišo zgradili. Tej slavnostni seji so prisostvovali takratni svetovalci: Rosman Karol, Umek Vinko in Guštin Adolf, odborniki: Bar-borič Karol, Bruner Maks, Fer-lič Ivan, Gandinl Vajkhard. Golia Gustav, Hočevar Anton. MogoliČ Josip, Moravec Ivan. Mramor Miha, Dr. Poznik Albin, Smola Albin, Vidic Teodor in Windi*cher Alojz, kot viri-ilsti pa: mr. ph. Bergmann Josip, Ogoreutz Josip, dr.- šegu-la Jakob, Seidl Franc in dr. Slane Karol. Zapisnikar je bil ttaksii Leopold. Po otvoritvi slavnostne seje je pozdravil župan navzočega vladnega zastopnika okrajnega glavarja barona Viljema Rech-oacha ter vse navzoče člane mestnega občinskega odbora. V nagovoru je župan nato dejal med drugim: »Dolgo vrsto let je stal stari rotovž, ki je zadoščal svojemu namenu, a postali so prostori pretesni za mestni urad in mestno hranilnico. To poslopje, katero je komaj ustrezalo zahtevam kake podeželske občine, ne pa potrebam mesta s precejšnjim številom meščanov in raznih uradov. Uradi, ki se nahajajo v mestu, so po večini dobili v zadnjih letih nova poslopja. Pri teh gradnjah jim je šel vsepovsodi na roko mestni '.astop, ki je dospel v svojem velikodušju tako daleč, da je skoraj pozabil sam na se, oziroma na one, ki jih zastopa, to je na svoje meščane. Mestni in hranilnični urad sta se stiskala doltfo vrsto let v eni sami sobi, in potrebno je bilo že- lezne roke in trdne volje, da se stara mestna hiša spremeni v to, kar vidimo danes. Mestni '.astop je naposled uvidel, da se na ta način kot je predome-njeno ne da dolgo izhajati, zato je v svoji seji 29. IV. 1903. sklenil staro mestno hišo — ro-'ovž prezidati. A pokazalo se je je, da to ne bi bilo iz več vzrokov umestno, ln je radi tega v seji 14. VIII. 1903. storil sklep historičnega pomena, zidati popolnoma nov rotovž. In glejte, danes se ponašamo z novo mestno hišo, ki gotovo odgovarja in bo odgovarjala še dokaj let našim razmeram in potrebam popolnoma. Naj spregovorim nekaj besed o zgodovini starega rotovža. Kolikor se more sklepati lz remnih nezanesljivih virov je bil stari rotovž dograjen leta 1720, pozneje večkrat popravljen, je stal tako dolgo dokler ni bil Izvoljen leta 1902 nov mestni zastop, ki je prišel po rlolgem trudu do tega, da se zgraA novi. Taki momenti osta- nejo gotovo vsakemu dolgo v spominu, to so zgodovinska dejstva, ki se ne pozabijo tako hitro. Zato menim in sem prepričan, da bo našel tudi ta občinski zastop svoje mesto v zgodovini Novega mesta, v zgodovini, ki ovekoveča take čine z večnim spominom. Pričal bo pa Novomeški grb nad vhodom v mestno hišo 0 požrtvovalnem in neumornem delu mestnega zastopa novi rotovž sam, ki Je zgrajen v dostojni obliki in velikosti, o čemur se je gotovi-vsakdo prepričal. Naj bo torej ta moment začetek reda, prid- nega dela za procvit Novega mesta. Nadalje bi omenil še nekoliko o zgradbi nove mestne hiše. Kakor je rečeno, je bilo zidanje novega rotovža sklenjeno na seji mestnega zastopa dne 14. VIII. 1903, ter ob enem določeno, da se delo takoj razpiše. Pri tem se je poudarjalo, da se telo izroči izključno domačim delavcem, kar se je tudi skušalo. Ali slednjič se je posebno že med delom pokazalo, da je to nemogoče in poklicati so se morali tudi tuji delavci. Seveda se je pri tem kolikor najbolj gledalo na to, da zaslužijo ooleg tudi domačini. V seji 22. IV. 1904. se je izvolil posebni .idsek, ki naj nadzoruje delo pri novi stavbi. V ta nadzoro-^alnl odsek so bili izvoljeni po-eg župana še iz mestnega zastopa Rosman Karol, Guštin A-dolf, Ogoreutz Josip ln ing. Bloudek kot strokovnjak. Dne 11. V. 1904. se je delo oddalo zidarskemu podjetju Olivo Josipu. Ostala dela pa so izvršili, in sicer: tesarska Jerman Alojzij (I Broda, kleparska Agnič An-irej iz Novega me«ta, kamnoseška Toman iz Ljubljane, mizarska Umek Vinko lz Novega mesta, ključavničarska »inder iz Ljubljane, steklarska Kenda Franc iz Novega mesta, slikarska Smitka Oton iz Novega mesta, slikarska dela v dvorani in koridorju slikar Makovec lz Ljubljane, pečarska Drelse iz Ljubljane, vso notranjo opremo — pohištvo pa je dobavila tvrdka Naglas iz Ljubljane.« Zupan je nato s ponovnim pozivom na vse navzoče, da bi v bodoče še z večjo vnemo delali v korist Novega mesta, zaključil svoj govor ter dal besedo virilistu dr. Karlu Slancu, pripadniku takratne socialdemokratske stranke, ki je med o-stalim dejal: »Danes nam je župan z mestnim zastopom izročil nov rotovž. Isti je lepa stavba. Na Slovenskem menda nl lepše. Za naše še majhne razmere je dosti velik. S časoma se lahko razširi. Otvoritev se je vršila brez po-^ebnega pompa. Naša godba je na predvečer napravila županu sfM-enado, zjutraj budnico, in sedaj smo se zbrali k slavnostni seji... V imenu meščanov se zahvaljujem županu In obč. zaatopu za njih trud In ljubezen do dograditve tega poslopja, ki bo služilo oelekupnemu prebival- stvu Novega mesta.« Dr. Slane je nato v daljšem govoru opisal zgodovino meščanstva, pomen besede »rotovž« in razvoj gospodarstva - v Evropi, pri čemer je zlasti razčlenjeval delo kmetov in rokodelcev. Zaključil ga je s ponovno zahvalo županu in odbornikom ter vsem, ki so sodelovali pr! gradnji nove mestne stavbe. Tako je bilo v Novem mestu pred 50 leti izročeno poslopje mestne hiše svojemu namenu. Za takratne čase je bila to vsekakor velika pridobitev za mesto. Stavba Je pred vojno Se nekako ustrezala takratnim potrebam. Po osvoboditvi pa smo videli vsa leta, da so prostori pretesni in da bo treba stavbo razširiti, s čimer se bavi tudi sedanji ljudski odbor mestne občine. Danes se Novo mesto vsestransko obnavlja ln modernizira. Lahko trdim, da se v vseh stoletjih, odkar obstaja Novo mesto, ni nikoli toliko gradilo ln obnavljalo kakor v zadnjih desetih letih. Prav gotovo vseh teh velikih del ne bi mogli izvršiti, če ne bi bilo razumevanja ljudske oblasti za raz-'f,j mesta ln njegovega gospodarstva. 303