cerkev v l^alilJauL NAVADNO LETO ----- Vj fedGiMDtnil« Zaloi il Janez G i o nt in i Koledar ncskušcn Podira se na pot, Upljivo zanašam Na Slave se rod. Ill Let© ISii i in a 365 dni ali 52 tednov in 1 dan, se začne s petkom in se jenja s petkom, in je 7308 leto po vslvarjenji sveta po novogerškem številu. 5802 „ r, „ » » starožidovskem številu. 5807 „ „ „ n n Kalvlziu in Skaliger-ju. 5t> 18 „ „ „ „ „ novožidovskem številu. 5841 „ „ _ „ „ „ kristijanskem številu. 1858 „ ,, Kristusovem rojstvu. 1825 „ „ Kristusovi smertl. 1273 ,, „ begu Mahomeda. 341 ,, vstanovljenji lnteranske krivovere v letu 1517 na Nemškem. <»18 „ „ znajdbi papirja v 1. 1240. 418 „ ,, „ bukvotiskarnice v 1. 1440. 12 „ od kar so s. Oče Pij IX. papež poslali. 10 „ „ nastopa vlade svitlcga cesarja Franca Jožefa I. Godovinsko številstvo za leto 1858. z'ata številka 10 Epakta......XV Solnčni krog- : ... 19 Kiniska številka ... 1 Nedeljska čerka ... C Pepelnica 17. svečana. "Velika noč rnal. travna. Binkošti 23. vel. travna. Kvalri: 24. svečana, 20. vel. travna, 15. kimovca, 15. grud. 1. Advcnlna ned. 28. listopad. r*I»o/Hha. Postni dnevi, razun tistih od pepelnice do velike sabotc so zaznamovani z f. Med božičem in pepelnico je 7 tednov in 4 dni. Mraknjenja. V letu 1858 bota mraknila solnce in luna dvakrat, enkrat 'idno in enkrat pri nas nevidno. — Luna bo mraknila vidno 27. •večana, začetek ob 10 uri, konec ob 12 uri zvečer, 4 pavce, 0 je za tretji del lune. Solnce bo mraknilo vidno 15. sušca, ačelek ob 12 url 45 min., konec ob 3 uri 15 min. popoldne, 1 pavcov. — Drugi mrak lune 24. vel. serpana, in solnca 7. •iniovca se pri nas ne bo vidil. 4 letni časi. Pomlad se začne 20. sušca. — Leto se začne 21. rožnika. Jesen se začne 19. kimovca, — Zima se začne 22. grudna. 1* Prepovedani dnevi, ob kterih se ne smejo po ces. postavi ne igre, ne plesi, ne druge očitne sveseljevanja obhajati. Pepelnica. — Mariino osnanjenje. — S. veliki (eden iri velika noč. — Hinkostl. — S. Telo. — Rojstvo M. D. — Vsi svetniki. — 3 zadnji dnevi Adventa. — Sveti dan ali Božič. Vladajoči planet. Letos vladajoči planet je Merkur, kleri je naj manjši starejših planetov; je štirikrat manjši kot naša zemlja, in je naj bližje solnca, okoli kterega se prisuče v 87 dneli in 23 urah. Pravijo, da so leta, ktere ulada Merkur, bolj sulie kot mokre, bolj merzle kot gorke, in tedej le malokrat zelo rodovitne. Pomlad se prikaže pri začetka precej topla, toda pozneje postaja rada merzleja, k te ra sadju in terti ne prinaša dobička. Poletje daje nekaj dežja, toda vse premalo. Pridela se ječmena in lanu; sterneno žito pa ima rado več slame kot zernja. Merkurjev« leto pa tudi rado redi merčese, Z eno besedo: če je vse res, kar nam naši predniki pripovedujejo od Merkurja, ni pri njem nič kaj prijetnega in vabivnega. Ker pa vemo, da imamo še čez vse planete in svetove le enega samega vsemogočnega uladarja, se nam ni treba bati, da bi nam Merkur ali kak drug1 planet kuj zamogel samovoljno škodovati. Stempelj. Za zneske do 20 fl.........— 11. 3 kr. Čez 20 „ 40 „ ........— „ 6 „ „ 40 „ 70 „........— „ 10 „ 70 „ 100 „ ........„ 15 „ „ 100 „ 200 ........._ „ 30 „ 200 „ 300 .........— „ 45 „ „ 300 „ 400 „ ........1 „ — „ 400 „ 800 „ ........a „ — „ „ 800 „ 1200 „........3 „ — „ „ 1200 „ 1600 .........4 „ - „ „ I «00 „ 2000 .........5 „ — „ „ 2000 „ 2400 .........tf „ — „ „ 2400 „ 3200 „........8 „ ~ „ „ 3200 „ 4000 ...................10 „ — „ „ 4000 „ 4800 .........12 „ — „ 4800 „ 5600 „ ........14 „ — „ „ 5600 „ 6400 „........16 „ — „ „ 6400 „ 7200 .........18 „ -— „ „ 7200 „ 8000 „........20 „ — „ Kar je čez 8000 fl. je od vsacih 400 fl. en goldinar vet odrajtovati; zneski pod 400 II. se pa pri tem za polne vzamejo Rodopis avstrianske cesarske rodbine. Cesar avstrianski. Kritne Jožef Pervi, rojen na Dunaju 18. Avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. Decembra 1848. Cesarica. Kliznbetu (Evgenja, Amalia), vojvodlnja v Ba-varii, rojena v Posenhofen 24. Decembra 1837, poročena 24. Aprila 1854 na Dunaju. 1. Cesaričina Sofija Friderika Dorolea Marija Jožefa, rojena 5. Sušca 1855, umerla v Pešti 25). Maja 1857. 2. Cesaričina Giaela, rojena 12. mal. serpana 1856. Bratje Nj. Veličanstva cesarja. 1. Nadvojvoda Ferdinand (Maksimllian Jožef) rojen v Sclionbrunu 0. Julija 1832. — 2. Nadvojvoda liarl Ljudovik (Jožef Marija), rojen v Sclionbrunu 30. Julija 1833. — 3. Nadvojvoda I-judovik (Jožef Anton Viktor), rojen na Dunaju 15. Maja 1842. Starši Nj. Veličanstva cesarja. Franc Kari, rojen na Dunaju 7. Decembra 1802, poročen tla Dunaju 4. Novembra 182'* z Zofijo (Fridertko Doroteo VII-lielmiuo), rojena v Monakovem 27. Januarja 1805. Očetovi bratje in sestre. a) Ferdinand Pervi, rojen na Dunaju 19. Aprila 1793, je postal cesar 2. Marca 1S35, se cesarstvu odpovedal 2. Decembra 1848, poročen po proknracii v Torinu 12. Februarja 1831 z Marijo Ano Karolino, hčerjo Viktorja Emanuela, kralja Sardin-skega , rojena 19. Septembra 1803. b) Marija Klementina (Frančiška Jožefa), gospa zvezdokriž-nega reda, roj. 1. Marca 1798, poročena v Sclionbrunu 28. Julija 1810 z Leopoldom (Jožefom Janezom) kraljičem Sicilianskim, kraljičem Salerneškim, roj. 2. Julija 1790, vdova od 10. Marca 1851. c) Marija Ana (Franc. Terez. Jož. Med.), roj. 8. Junija 1804. Predstarši cesarjevi. Franc Pervi (Jožef Kari), rojen v Florencu 12. Febr. 1768, je postal cesar 1. Marca 1792, umeri 2. Marca 1835. Četerta zaročenka : Karolina Avgusta, hči Maksimillana Jožefa, kralja Bavarskega, rojena 8. Febr. 1792, poročena po proknracii v Monakovem 29. Oktobra 1810, vdova od 2. Marca 1835. Predstrici sedanjega cesarja in njih mlajši. 1. Ferdinand (Jož. Jan. Kerst.), veliki vojvoda Toškanski, roj. «>. Maja 1709, umeri 18. Jnn. 1824, poročen 19. Sept. 1790 z Ljudoviko (Ano Terezlo), hčerjo rajnega Sicllianskega kralja Ferdinanda I., roj. 27. Jul. 1773, umerla 19. Sept. 1802; v drugo 0. Maja 1821 z Marijo Ano, kraljično Saksonsko, roj. 27. Apr. 1790. — Sin: Leopold II. (Jan. Jož. Franc Ferd, Kari), veliki vojvoda Toškanski, roj. 3. Okt. 1797, poročen z Marijo /two, kraljično Saksonsko, roj. 15. Nov. 1799. umerla 24. Marca 1832; ▼ drugo 7. Jun. 183,1 z Marijo Antonijo, kraljično Siciliansko. — Otroci: 1. Avgusta roj. 1. Apr. 1825, poročeno 15. Apr. 1844 t\ Leopoldom, kraljičem Bavarskim, roj. 12. Marca 1821. 2. Marija fzabela, roj. 21. Maja 1834, poročena 10. Apr. 1850 z Don Frančiškom di Paolo, kraljičem Slciliansklm, rojen 13. Avg. 1827. 3. Ferdinand, roj. 10. Jun. 1835. 4. Kari, roj. 30. Apr. 1839. 5. Marija Ljudovika, roj. 31. Okt. 1845. 0. Ljudovik, roj. 4. Okt. 1847. II. Karl (Ljudovik Jan. Jož.), roj. 3. Sept. 1771, umeri 30. Apr, 1847. Otroci: 1. Marija Terezija, roj. 31. Jul. 1816, poročena Jan. 1837 z Ferdinandom II., kraljem Slciliansklm. — 2. Albreht, roj. 3. Avg. 1817. poročen t. Maja 18H sllildegardo Bavarsko, roj. 10. Jun. 1825.— Otroci: Marija Terezija, roj. 15. Jul. 1845. Matilda (Maks. Adelg.), roj. 25. Jan. 184. 5. Ilajner, roj. 11. Jan. 1827, poročen 21. Febr. 1852 z Marijo (Karolino), hčerjo nadvojvoda Karolu, roj. 10. Sept. 1825. (i. Henrik Anton, roj. 9. Maja 1828. VI. Ljudovik (Jož. Ant.), roj. 13. Dec. 1784. Mlajši nadvojvoda Ferdinanda, Estenskega vladajočega kolena, brata cesarjevega preddeda. Frane V., vojvoda Modenski, roj. 1. Jun. 1819, poročen 30. Marca 1842, % Adelgundo, kraljično Bavarsko. Marija Terezia, roj. 14. Jul. 1817, poročena 7. Nov. 1840, t. Henrikom, grofom Chambordskim , roj. 2fl. Sept. 1820. Marija Beatrika, roj. 13. Febr. 1824, poročena 0. Febr. 1847 z Don Joanom, kraljičem Spanjskim, roj. 15. Maja 1822. Maksimilian, veliki mojster nemškega reda, roj. 14. Jul. 1782. Prosinec (Januari) ima 31 dni. Dan in teden Godovi Prcmcmbenančbeeu in namišlj. vreme. 1 Petek 2 Sabota Xovo leto. Makari, pušavnik Ko je bil llerodež umeri. Mat. S. ~3 Kedelja 4 Pondel. 5 Torek 6 Sre uri min. zjutraj. 3 Pervi krajic v pet. 22. ob 5 url 48 min. zvečer. © Šip, 29. ob 10 url 2 min. zjutraj. Kanut, kralj Boštjan, mučenec Xeža, (levica, mučenica Vincenci, mučenec I). Marije poroka Jezus ozdravi gobovega in hlapca stotnik. Mat. 8 24 Kod , 25 Pondel. 26 Torek 27 Sreda 28 Četert. 29 Petek 30 Sabota C -j Timotej , škof, muc. Paula spreobernjenje Polikarp, škof, mučenec Janez Kri/ost., škof, učenik Pavlin, patriarh Ogl. Franc Salezi, škof Martina, devica, mučenica Od dclovcov v vinogradu Ti Kedfii Mat. 20. Si ptuflrj. Peter Nol.spoz. Solnce stopi v znamnje 20. t. m. Dan raste v tem mescu od 8 ur 32 m. do 9 ur 29 min. Vreme« Celi mesec bud mraz, le redkokrat kaj odjenja.. Svečan (Februari) ima 28 dni. Dan in teden Godovi Premembc na nčbesu in namislj. vreme. 1 Pondel. 2 Torek 3 Sreda 4 Četert. 5 Petek H Sabota l^naci, škof j mučenec S večni ca Blaž, škof, mučenec Andrej Korzin, škof Agata, devica, mučenica Rotija, devica, mučenica © Znd. krajic v pond. 8. ob 10 uri 7 min. zvečer. Od sejavca in semena. Luk. 8. ® Mlaj, v saboto 13. ob 11 uri 3 min. zvečer. Q> Pervi krajic,vned. 21. ob 1 uri 49 min. zjutraj. 7 Nedelja 8 Pondel. 9 Torek 10 Sreda 11 Četert. 12 Petek 13 Sabota CSexages. Romuald, opat Janez iz Mate Apolonia, devica, mučenica Školastika, devica Sedem služabnic M. D. Evlalija, devica Katarina Ilici, devica Od slepega poleg pota. Luk. 18. Šip, v saboto 27. ob 10 uri 55 min. zvečer. Solnce stopi v znamnje ^ 10. t. m. 14 Nedelj« 15 Pondel. 16 Torek 17 Sreda 18 Četert. 19 Petek 20 Sabota L' fluinquages. Valentin, m Faustin in Jovita Pust. Juliana, devica, muc. ■J* Pepelnica. Silvin, škof Prepedigna, mučen. Konrad, pusavn i k Euheri, škof Jezus se je postil 40 dni. Mat. 4. Dan raste v tem mescu od 9 ur 34 m. 21 Nedelja 22 Pondel. 23 Torek 24 Sreda 25 Četert. 26 Petek 27 Sabota Juli, papež, Justin, mučenec Lidvina, devica Anastazia, mučenica Helena, cesarica Hermogen, mučenec Od dobrega pastirja. Jan. 10. 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondel. Torek Sreda Četert. Petek 24 Sabota V 2 Miser. Benedikt, past. Drago, ovčar, Ema, Foka, vertnar, mučenec Anzelm, škof Soter in Kaj i, škofa in m, Adalbert, škof Juri, mučenec Se malo, in me ne bote vidili. Jan. IG. 25 Nedelja 26 Pondel. 27 Torek 2S Sreda 29 Četert. 30 Petek fl lltv llCr U l/tti Vllllll, t/Ull. IV. C 3 Ju bil. Marka, evan. Klet, papež, mučenec Peregrin, spoznov. Vital, mučenec Peter, mučenec Katarina Sienska, devica Zadnji krajic, v torek <>. oh 2 uri 34 min, zvečer. Mlaj v sredo ob 0 uri 6 m. zjutraj. Q) Pervi krajic, v torek 20. ob 3 uri 1? min. zvečer. & Šip v sredo 28. ob 2 uri min. zjut. Solnce stopi v zuamnje ilffl^ 20. t. m. Dan raste v tem mescu od 12 ur 38 m. do 14 ur 8 m. Treme. Suho in merzlo do 15. — Iti. mraz od-jenja in nastopi prijetno vreme do 25; potem je gorko, in včasi tudi viharno. Veliki traven (Maj) ima 31 dni. Dan in teden Godovi Pre m cm lie nu nebesu in nuiiiišlj. vreme. 1 Sabota jFilip in Jakob, aposteljna Grem k njemu, kteri me je poslal. ./««, 16, 2 Nedelj n 3 Pondel. 4 Torek 5 Sreda 6 Četert. 7 Petek 8 Sabota C 4 CantAtanazi, škof Znajdenje s. križa Florijan, mučenec Pij, papež Janez llamažčan Stanislav, škof, mučenec Prikazen s. Miliela Kar Lote v mojim imenu prosili. Jan. Iti. 9 Nedelj^ C 5 Hog. Gregor Naz. 10 Pondel. 11 Torek 12 Sreda 13 Četert. 14 Petek 15 Sabota /-> ---« — £ a| Izidor, kmet '□"Sj Mamert, škof m —' Pankraci. mučenec Vnebohod Krist. Servaci Bonifaci, mučenec Zolia, vdova Kadar pride učenik. Jan. 15. 16 Nedelji 17 Pondel. 18 Torek 19 Sreda 20 Četert. 21 Petek 22 Sabota , C (> Exaudi. Janez Nep. Jošt, opat Venanci, mučenec Peter Celestin Benardin, mašnik Sinezi, mučenec 4-Tenust, mučenec Zadnji krajic, v če-tertek 6. ob 7 uri 30 min. zjutraj. „ Mlaj,včetertek 13. ob 8 uri 38 min. zjutraj. 3 Pervi krajic, v sredo 19. ob 11 url 10 m. zvečer. © •• Sip, v četerlek 27, ob t« uri 55 min. zvečer. Ako me kdo ljubi. Jan. 14. 23 24 25 26 Nedelji Pondel Torek Sreda 27 Četert. 28 Petek 29 Sabota . C Binkošli. Gothard, šk. Binkoštni pond. Gregor Urban, papež, mučenec -j- KvaternaFilip Neri Janez, papež, mučenec -rVilhelm, škof Maksim, škof, muc. Bodite usmiljeni. Luk. 6. 30 Nedelj A C 1 Sv. Trojica. Ferdin, 31 Pondel. [Kancian, mučen., Angela Solnce stopi v znamnje M 21. t. m. Dan raste v tem mescu od 14 ur 10 m. do 15 ur 18 m. Treme. Od 1. do 7. jasno, veterno in neprijetno. Od 8. do 24. škodljiva suša za polje in sadje; 25. do 29. pride rodoviten dež; zadnje dva dni lepo. ftožnik (J m ni) ima 30 dni. Dan in leden Godovi Premembe n>t nebesu in numišlj. vreme. 1 Torek 2 Sreda 3 Četert. 4 Petek 5 Sabota Gratinian, mučenec Erazem, škof, mučenec Sv. Telo. Klotilda kralj. Kvirin, škof Bonifaci, škof € Zadnji krajic, v petek 4. ob 9 uri 12 min. zvečer. Od velike večerje. Luk. 14. ® ti Nedelja 7 Pondel. 8 Torek 9 Sreda 10 Četert. 11 Petek 12 Sabota C 2 Bertrand, Ogl. patr. Robert opat Medard, škof Primož in Felician, muc. Marjeta, kraljica Serce Jezusovo. Barnabas Janez Fakundo, spoznov. Mlaj, v petek 11. ob 3 uri 37 m. zvečer. Pervi krwjicvpetek 18. ob !> url 5 min. zjutraj. Od zgubljene ovce. Luk. 15. 13 Nedelja 14 Pondel. 15 Torek 16 Sreda 17 Četert. 18 Petek 19 Sabota C 3 Anton Paduan, spoz. Bazili škof, učenik Vid, mučenec Beno, škof Rajner, spoznovavec Marca in Marcelin, niuč. Gervazi in Protazi, muč. Sip, v saboto 26. ob 10 uri 4 m. zjutr. Solnce stopi v zna m nje 21. t. m. Od velikega ribjiga vlaka. Luk. 5, Leto se začne. 20 Nedelja 21 Pondel. 22 Torek 23 Sreda 24 Četert. 25 Petek 26 Sabota C 4 Silveri, papež Alojzi, spoznovavec Ahaci, mučenec Febronia, devica Rojstvo Janeza Kerstnika Prosper, škof Janez in Paul, mučenca Dan raste v tem mescu od 15 ur 18 min. do 15 ur 34 m. \ i*eme. Lepo do 8., od 9. do 13. je zjutraj megla, in podnevudeževno. Od 13.do 23. nestanovitno in deževno, potem je lepo, in ostane do konca mesca tako. Od farizejske pravičnosti. Mat. 5. 27 Nedelja 28 Pondel 29 Torek 30 Sreda ( 5 Ladislav, kralj y Leon, papež Peter in Pavi, apostel. Sv. Pavla spomin. Mali scrpAll (Julij ima 31 dni. Dan in teden Godovi Premembe na nebesu in nainislj. vreme. 1 Četert. Aron, veliki duhoven, 2 Petek Marije deviee obiskanje 3 Sabota Niceta, Oglejski škof Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. 4 Nedelja 5 Pondel. Torek Sreda Četert. Petek Sabota 6 7 8 9 10 C (j Ulrih, škof Filomena, devica, muč. Godoleva, zakonska žena Vilibald, škof Elizabeta, kraljica Anatolija, mučenica Amalija, devica Od laiujivih prerokov. Mat. 7. 11 Nedelja 12 Pondel. Torek Sreda Četert. Petek Sabota 13 14 15 16 17 V 7 Feliks in Fortunat, m. Molior in Fortunat, muč. Anaklet, papež, mučenec Bonaventura, škof Henrik, cesar Maria (levica iz Karmela Aleš, spoznovavec Od krivičnega hišnika. Luk. 16. 18 Nedelj a 19 Pondel. Torek Sreda Četert. Petek 20 21 22 23 24 Sabota C 8 Friderik (Miroslav), šk. m. Vinccnci Pavlanski Elia, prerok. Marjeta Hieronim Emiljan, spozn. Marija Magdalena Apolinar, skof, mučenec Kristina, devica, mučenica C Zadnji krajic, v nedeljo 4. ob 7. uri 34 min. zjutraj. Mlaj, v .saboto 10. ob 10 uri 15 min. O Pervi krajic, v saboto 17 ob 9 uri "29 min. zvečer. tšip, v poncdeljk 26. ob 0 uri 53 min. zjutraj. Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. 25Nedelja 26 Pondel. Torek Sreda Četert. Petek Sabota 27 28 29 30 31 C/ 9 Jakob veliki, apostelj Ana, mati Marije device Pantaleon, mučenec Inocenci, papež Marta, devica Abdon in Senen, mučenca Ignaci Lojolan, spoznov. Solnce stopi v znamnje 22. t. m. Dan se krajša vtem mescu od 15 ur 28 min. do 14 ur 40 m. Vreme, Pervi dnevi so prav lepi in precej fforki, 5. pa se naredi deževno vreme, ktero se versti z veliko vročino do 21; potem se zjasni, in ostane do konca mesca prav lepo in toplo. Veliki serpati (August) ima 31 dni. Dati in leden Godovi Prumembe na nebesa in namišlj. vreme. Od farizeja in od čolnarja. Luk. 18. 1 Xedelin C 10Petni ketine 2 Pondel. 3 Torek 4 Sreda 5 Četert. (i Petek 7 Sabota Porciunk. 7 bratov makab. Znajd. truplu sv. Štefana Dominik, spoznovavee Maria snežnica Spremenjenje Jezusovo Donat, škof, mučenec Od gluhega in mutastega. Mark. 7. 8 Nedeliii C itCiriak, mučenec 9 Pondel. 10 Torek 11 Sreda 12 Četert 13 Petek 14 Sabota Roman, mučenec Lovrenc, mučenec Suzana, mučenica Klara, devica Hipolit, mučenec -j-Evzebi, spoznovavec Od usmiljenega Saviaritana. Luk. tO. 15 Vedeli?! C 12 Veliki Šmarin 16 Pondel. Rok, spoznovavec 17 Torek Liberat, opat 18 Sreda Helena, cesarica 19 Četert. Ludovik, škof 20 Petek Bernard , opat 21 Sabota Joana Frančiška Od deseterih gobovih, Luk, 17. 22 Nedelj;} CloFilibert, mučenec 23 Pondel. 24 Torek 25 Sreda 26 Četert. 27 Petek 28 Sabota Filip Benici Jernej, apostelj Ludevik, kralj Cefirin, papež, mučenec Jožef Kalasanec, spoznov. Avguštin, škof, učenik Nihče ne more dvema gospodama služiti. Mat. G. 29 Nedelja C 14 Angeljska nedelja 30 Pondel. 31 Torek Roza, devica Raimund, spoznovavec (D Zailnji krajic, v po-nedeljk 2. ob 3 uri 11 min. zvečer. e Mlaj, v ponedeljk 9. ob 5 uri min zjutraj. 3 Pervi krajic, v ponedeljk 16. ob 0 uri 32 min. zvečer. a. Šip, v torek 24. ob 3 uri 1 min. zvečer. © Zadnji krajic, v torek 31. ob 9 uri 7 min. zvečer. Solnce stopi v znamnje 23. t. m. Dan se krajša v tem mescu od 14 ur 38 m. do 13 ur 14 m. Vreme. Pervi dnevi so lepi in gorki, poleni pa je dei do 19.; drugo polovico mesca pa je nestanovitno vreme. Klmovec (September) ima 30 dni. Dan in teden Godovi Premembe na nebesu in namišlj. vreme. 1 Sreda 2 Četert. 3 Petek 4 Sabota Tilen, opat Štefan, kralj Evfemija, devica mučenica Rozalia, devica © Mlaj. v torek 7. ob 3 uri 5 m. zvečer. Q> Pervi krajic, v sredo 15. ob (i uri 7 min. zjutraj. © Sip, včetertek 23. ob \ uri K) in. zjut. C Zadnji krajic, v čete rtek 30. ob 2 uri min. zjutraj. Solnce stopi v znamnje JT^L 19. t. m. Jtttn »» MCM. Dan se krajša vtem mescu od 13 ur 1*2 m. do 11 ur 58 m. Vreme* Do 4. lepo in toplo, potem hud naliv in grom. Dalje lepo vreme do 20.; 21. nastopi zopet nestanovitno in neprijetno vreme, zadnje dni mesca gre dež. Od mertvega mladinca v Najmu. Luk. 7. 5 Nedelja 6 Pondel. 7 Torek 8 Sreda 9 Četert. 10 Petek 11 Sabota C 15 Lovrenc Just., škof Donacian, škof Regina, devica Mali Šmarin rojst. M. d. Korbinian, škof Nikolavž Tolentin Prot in Hiacint, nuičenca Od vodeničnega. Luk. 14. 12 Nedelja 13 Pondel. 14 Torek 15 Sreda 16 Četert. 17 Petek 18 Sabota C 16 Ime Marije. Gvidon, Notburga, devica Povikšanje sv. križa -j; KvaternaNikomed, muč. Ljudmila, vojvodnja -r Hildegarda, devica -- Jožef Ivupertin Od naj veči napovedi. Mat. 22. 19 Nedelja 20 Pondel. 21 Torek 22 Sreda 23 Četert. 24 Petek 25 Sabota 0 17 Januari, škof, muč. Evstahi, mučenec Matevž, apostelj in evang. Mavrici, mučenec Tekla, devica, mučenica Gerhard, škof Rupert, škof Od mcrladnega. Mat. 9. 26 Nedelja 27 Pondel. 28 Torek 29 Sreda 30 Četert. (J 18 Ciprian in Justina, Kozma in Damian, muč. Venceslav, kralj, mučenec Mihael, nadangelj Hieronim cerkv. uoenik Vinotok (Oktober) ima 31 dni. Dati in teden Godovi Preraenibe na nebesu in namiHlj. vreme. 1 Petek 2 Sabota Reuigi, škof Leodegar, škof Mlaj, v četertek7. ob 2 uri 57 min. zv. Pervi krajic, v petek 15. ob 1 uri 32 min. zjutraj. v © Sip, v petek 22. ob 4 uri 9 m. zvečer. € Zadnji krajic, v petek 29. ob 9 uri 24. min. zjutraj. Solnce stopi v znamnje 21. t. m. Dan se krajša v temmescu od 1 i.ur 5ti m, do 10 ur 0 m. Vreme. Nestanovitno in neprijetno in deževno vreme do 12.; potem lepo do 16., dalje zopet spremenljivo. Od kraljeve ienitnine. Mat. 22. 3 Nedelja 4 Pondel. 5 Torek 6 Sreda 7 Četert. 8 Petek 9 Sabota C 19 lloženkranska ned. Frapčišk Seraftnski Placid j mučenec Bruno, spoznovavec Justina, devica Brigita, udova Dionizi, škof, mučenec Od kraljičevega sina. Jan. 4. 10 Nedelja 11 Pondel. 12 Torek 13 Sreda 14 Četert. 15 Petek 16 Sabota C 20 Franc Borgia, maš. Nikazi, škof Maksimilian, škof, mučenik Koloman, mučenik Kalist, papež, mučenik Terezia, devica Gol, opat Od deset tavient talentov. Mat. 18. 17 Nedelja 18 Pondel. 19 Torek 20 Sreda 21 Četert. 22 Petek 23 Sabota C 21 Zegnauje cerkva Lukež evangelist Peter Alkantarski Felician, škof Uršula, devica, mučenica Kordula, devica, mučenica Janez Kapistran, menih Ali se sme cesarju dacija dajati. Mat. 22. 24 Nedelja 25 Pondel. 26 Torek 27 Sreda 28 Četert. 29 Petek 30 Sabota C22 Rafael, nadangelj Krizant in Daria mučen. Evarist, papež, mučenec Frumenci, škof, mučenec Simon in Judež, aposteljna Narcis, škof -j- Klavdi, mučenec Jezus obudi mertvo deklico. Mat. 9. 31 Nedelja |C 23 Volbenk, škof Listopad (November) ima 30 dni. Dan in teden Godovi Premembe na nčbesu in namišlj. vreme. 1 Pondel. 2 Torek 3 Sreda 4 Četert. 5 Petek 6 Sabota Vsi Svetniki Spomin vernih duš Just, teržaški mučenec Karol Boromej, škof Caharia, višji duhoven Lenard, spoznovavec ® Mlaj, v petek5. ob 5 uri 39 m. zvečer. 0) Pervi krajic v saboto 13. ob 9 uri 33 min. zvečer. © Šip, v nedeljo 21. ob 3 uri 15 m. zjut. O Zadnji krajic, v saboto 27. ob G uri 25 min. zvečer. Solnce stopi v znamnje ^r 22. t. m. Dan se krajša v tem mescu od 9 ur 50 m. do 8 ur 40 m. "Vreme. Pervi štirjednevi so jasni in prijetni, 5. in 0. močen veter, 7. in 8. dež, potem, zjutraj megla, po-dnevu pa lepo do 10. od 17. naprej pa pusto, merzlo in deževno vreme. Od dobrega semena in lulike. Mat. 13. 7 Nedelja 8 Pondel. 9 Torek 10 Sreda 11 Četert. 12 Petek 13 Sabota C 24 Engelbert, škof Bogomir, škof Teodor, mučenec Andrej Avelinski spozn. Martin, škof Martin, papež, mučenec Brikci, škof Od goruiicnega zernja. Mat. 13. 14 Nedelja 15 Pondel. 16 Torek 17 Sreda 18 Četert. 19 Petek 20 Sabota C 25 Homobon, tergovec Leopold, vojvoda Otmar, opat Gregor, škof, čudodelnik Roman in Barul, mučenea Elizabeta, kraljica Feliks Valojski, spoz. Od raedjanja Jeruzalema. Mat. 24. 21 Nedelja 22 Pondel. 23 Torek 24 Sreda 25 Četert. 26 Petek 27 Sabota C 26 Marije 1). darovanje Cecilia, devica, mučenica Klemen, papež, mučenec Krizogon, škof Katarina, devica, muč. Viktorin, ptujski škof Virgili, solnograški škof Od sodnega dne. Luk. 21. 28 Nedelja 29 Pondel. 30 Torek C 1 Adveatna, Papinian Saturnin, mučenec Andrej, apostelj Grndeii (December) ima 31 dni. Dan in teden Godovi Premembe na nebesu in namišlj. vreme. 1 Sreda 2 Četert. 3 Petek 4 Sabota *j" Eligi, škof Hromac, škof f Frančišek Ksaveri 1 Barbara, devica, muc. © Mlaj, v nedel.5. ob 11 uri 10 min. zjut. 3> Pervi krajic, v [>o-nedeljk 13. ob 4 uri 19 inin. avečer, © Šip, vpoiiedeljk^O, ob 1 uri 57 m. zveč. € Zadnji krajic. v po-nedeljk 27. ob (i ur 2'J min. zjutraj. Solnce stopi v znamnje 22. t. m. Zima 90 *nrn* Dan se krajša v tem mescu od 8 ur i i m. do 8 ur 32 m. Vreme. Perve dni lepo, potem nastopi sneženo vreme, in de rži do 15. od IG., do20. je zelo mraz; potem pade debel sneg in se naredi hud mraz. Janez kerstnik v ječi. Mat. 11, 5 Nedelja 6 Pondel. 7 Torek 8 S#eda 9 Četert. 10 Petek 11 Sabota Peter Krizolog, škof Miklavž, škof. "i; Ambrož , škof, učenik <_'.'■ Jo spor olj c Marije dev. Levkadia, devica, mučen. V Melhiad, škof t Damaz, škof Janez pove da on ni Kristus. Jan. 1, 12 Nedelja 13 Pondel. 14 Torek 15 Sreda 16 Četert. 17 Petek 18 Sabota t 3 Maksenci, mučenec Lu c ija, devica, m u 6 eni ca Spiridion, škof f Kv Ima irenej, škof Evzebi, škof j" Lacar, škof T Avksenci, škof Janez oznanuje kerst pokore. Luk. J. 19 JNedelja 20 Pondel. 21 Torek 22 Sreda 23 Četert. 24 Petek 25 SabDta 1 1 Pavlil, mučenec Amon, mučenec Tomaž, apostelj T Demetri, mučenec Sjervul, berač Adam in Eva Božič alintjstvo Jezusovo Simon in Ana v tempeljnu. Luk. 2. 26 Ncd- v 27 Pondel. 28 Torek 29 Sreda 30 Četert. 31 Petek f i 1 1 j pervi inucenec Janez, evangelist Nedolžni otroci Tomaž, škof, mučenec Xicefor, mučenec Silvester, papež Kratki gospodarski koledar, *) Opravila prosinca. fee ni predebel sneg, naj se popravljajo pota. Dobra pot prihrani čas, ne muči živine, in ne tare Vozov. — Na polje gnoj voziti je zdaj potrebno delo. Mesca prosinca je tudi naj boljši čas za obrezovanje živili mej in plotov. Hlevi, kjer je živina, naj se obranijo gorki, pa tudi naj se večkrat prevetrujejo. Ugodno sadno drevje, če je toplo vreme, je že ta mesec dobro cepiti. Sadje in sočivje naj se prebera, da se ne bo pokvarilo. Opravila svečana. v Ce je kopno in toplo, naj se polje za jarino in oves pripravlja, in proti koncu tega mesca seje; na travnike naj se vode obračajo. Na polji in na travnikih naj se nepotrebno germovje trebi, in drevje naj se čisti, da ne bo na njem ne gosenenih zaleg 'n ne škodljivega mahu. V vinogradih naj se obrezujejo terle in grubajo. Živali, ktere imajo mlade, 8e morajo zdaj bolje opravljali. Poljsko orodje naj se pripravlja za bližnjo pomlad. *) Nekaj iz bogatih Zalokar-jcvih, nekaj iz drugih viroT okrajšano. Opravila snšca. Če je na polji led, naj se z živino podrobi. Zameti naj se prekopljejo, in z perstjo ali z ogelnim prahom posejejo, da hitreje skopne. Blato iz ulic in luž naj se vozi na njive in verte, in zasajajo naj se žive meje, kjer jih je treba. V sredi tega mesca naj se seje zeleno seme, in vse drugo, če prej ni bilo mogoče. Delavna živina potrebuje zdaj krepkej-še klaje, da moč ohrani. Cbelski panjovi naj se čisto posnažijo, in čbelam naj se daje voda v plitvih skle-dicah pred uljnjak, da ne bodo žejo terpele. Les za dela sekati zdaj ne velja; obsekajo naj se le ver-be in jagnjeta. Gospodinje imajo ta mesec s kuretino in posebno z molznimi kravami dosti opraviti. — Zimska obleka se še ne sme sleči; tudi stanice močiti in beliti ni zdravo. Opravila malega travna. Kmetovavec ima zdaj na vse strani dosti dela. Noben kos zemlje ne sme prazen pušen biti, ampak vse se mora obdelati in obsejati. Voda, ki je na travnike napeljana bila, se mora zapreti, kertine razkopali in razgrabiti, in vse lepo očediti. Oe manjka klaje, dobi živina ta mesec že nekoliko paše. Proti koncu tega mesca naj se ovce strižejo. Sadne drevesa naj se potrebijo od postranskih divjih izra-stlikov, in divjaki, kteri pozneje ženo, se še lahko v sklad pocepijo. Ko pa začne sadje cvesti, naj se pusti pri miru. Zelenjava, feržol in vse, kar še ni bilo dozdaj vsejano ali ni pognalo, se zdaj še zadnji čas sadi in seje. — Pri čbelah je treba satje iztre-bovati, to je, slabejega od boljšega ločiti. Gospo- dinja zdaj že lahko začne naberati maslo; — tudi platno beliti se mora zdaj začeti. Opravila velikega travna. Ko žito in okopovavne rastline nekoliko zrastejo, se začno okopovati in pleti tolikrat in tako dolgo, kolikorkrat je treba. Naj bolje je, če se živini le bolj v hlevu poklada, kakor pa na pašo goni. — Zelnate rastlinke se zdaj do kresa presajajo. Molzne krave dajejo zdaj naj več in naj boljšega mleka. Latvice, golide in vse mlečne posode naj se sproti snažijo, da se mleko in smetena ne spridi. Ta mesec je zdravo zunaj biti, se sprehajati ali delati. Opravila rožnika. Ta mesec se že začne kositi detelja, in proti koncu mesca tudi seno. Tedaj naj se stara klaja, K)er jo je še kaj, naj prej porabi. Za dovolj klaje skerbeti na polji in na travnikih je umnega kmeto-vavca poglavitna misel. — Hlevi naj se pri oknih omrežijo, da ne bodo muhe nadlegovale živino. Gnoj Oaj se pridno kida iz hleva, da se ne bo paril. Tudi sviloreja se začne ta mesec, in se opravlja do konca rožnika, ali kake dni dalje. Opravila malega serpana. Ta mesec se prične žetev. Zeti se mora začeti o pravem času, ne prezgodaj, ne prepozno. Sno-povje naj se varno sklada in naklada, da se preveč ne osuje. Ko mine žetev, se začne ajdova in repna setev« / nobeno se ne sme odlašati. — Druge dela v tem mes-eu so še: lan puliti, rafnjati in razgrinjati, krompir, koruzo, fižol osipati i. t. d. Za živinske pašnike so zdaj planine naj boljše. Ta mesec se spravljajo tudi semena vertnih zelenjad. Čbele se vozijo na ajdovo pašo. Opravila velikega serpana. Proti koncu tega mesca se začne že otava kositi, zato, ker se še lahko posuši. Paša po ster-niščih se popaše s kravami, volmi ali ovcami. Kokošje jajca se naj namočijo v olje ali v kako drugo mast, da se jim potnice zaprd, da se ne hlape, in se v pepel ali pa v pesek v posodi zlože, in na suhem do zime hranijo. Na sadnem vertu naj se cepljenim drevescom obezila odjenjajo, tudi naj se oplevejo in okopajo. Ta mesec pride tudi mlatva. Gleda naj se, da se žito čisto omlati, in da se spravi suho v hladne in čedne shrambe. Sadje naj se pobera, spravlja in suši. Opravila kimovca. Kar je še otave ostalo, naj se pokosi, dokler so bolj gorki dnevi. Pesno in zelno perje se zdaj obera, in zaleže veliko pri živini. Tudi koruzna slama naj se požanje živini za klajo. Ta mesec že pridni gospodarji sejati začenjajo. Proso se požanje, omane in posuši. Ta mesec se vse s polja spravlja, kar je dozorenega. Koruza naj ne bo na kupu, ampak naj se hitro oluši in obesi. — Kadar začne že slana padati, ne sme živina zgodaj na pašo. Od sadja naj se naberajo in sade peške. Kar so čbele nabrati zamogle, so nabrale, in zdaj se jim med izreze, kar ga same ne bodo potrebovale. Krompir naj se lepo hrani in odbere, da ne bo gnjil. Bez- gove zrele jagode, peteršilj, žalbel in druge koristne rože naj se zdaj nabero, in za potrebo hranijo. Opravila vinotoka ali oktobra. Zdaj naj se njive preorjo in pognoje. Proti koncu tega mesca naj se spravlja vse korenstvo, kar ga je še na polji. Po travnikih naj se zdaj še pase, če ni preveč deževno. Kar se živine nameni za pitanje, se mora začeti zdaj pitati. Iz vertov se naj konec tega mesca vse spravi, kar ne ostane čez zimo na njih. Zelje naj se poreže in zriba v lepem, suhem vremenu; v kadi naj se dobro potlači, da se dobro ohrani in kisa. llepa, pesa in korenje se v zemlji naj bolje ohranijo. Ajda se ne sme popred mlatiti, dokler ni dobro posušena. Stelje naj se dosti napravi za zimo. Opravila listopada. Če je še kaj pridelkov ostalo na polji, naj se hite pospravljati. Zelo plevelne njive naj se globoko zorjo, da zima plevel lahkeje pomori. Sadno 'n drugo drevje naj se zdaj preseja, da spomladi Poprej žene in se prime. Tudi se ta mesec lahko žive meje zasade. Mlade drevesa naj se obežejo s slamo in naj se zavarovajo pred hudem sovražnikom — zimskem zajcom. Opravila grndna. Zdaj mora biti na polji vse dodelano. Gospodar in gospodinja morata imeti zdaj svoje oči obernjene yečjidel le na dom in hišo. Svinje naj se skerbno Pitajo, in za vso živino se mora skerbeti, da ne bo terpela mraza. V dolgih večerih naj se verte kolovrati in opravljajo druge drobne hišne dela. — Ta mesec, če je mogoče, naj se seka tudi les za delo, za prodaj in za kurjavo. V peči preveč kuriti ni zdravo in je potrata lesa, kterega nam vedno bolj manjka. — Na koncu vsacega leta pa naj priden gospodar in skerbna gospodinja nikoli ne pozabita pregledati in prešteti, kaj in kako sta pretečeno leto prigospodarila ali pa zagospodarila. — »Koledar slovenski" bi rad zvedel za nektere boljše kraje, da bi se vedil kam oberniti, in da bi tedej zamogel zaupnejše poterkati na vrata ljubih slovenskih domo-vincov. Ternovska cerkev ¥ Ljubljani. (S podobo.) V beli Ljubljani prot mestnemu logu, Kjer berbka Gradašca v Ljubljanco šunilju. Je Bog zapovedal., naj roža prelepa Joanu Kerstniku požene iz tla. — n. (Jd ieta do leta se nam v svoji krasoti bolj razvija bela Ljubljana. Ne le domače poslopja, go-stivnice in mična železnica se vzdigujejo tu, kakor pomladne cvetice v gosposkem vertu, temuč tudi za povišanje božje časti in slave dela neutrudeno pobožna Iijubljana. To nam priča čisto nova Ternovska cerkev, ki je dorastla prete-tečeno leto, in ki stoji, kakor naj krasnejsa nevesta med svojimi verstnicami. Stara Ternovska cerkev, premajhna za toliko število farmanov, je bila poderta 1.1854. — 23. malega travna omenjenega leta so se pri božji službi farmani poslovili od svoje stare tesne cerkve. — 24. rožnika ravno tega leta na praznik rojstva sv. Janeza Kerst-uika, patrona te cerkve, so milostljivi ljubljanski knez in škof v pričo veliko visocih duhovskih in deželskih gospodov in v pričo velike velike množice blagoslovili in vložili vogelni kamen za novo cerkev sv. Janeza Kerstnika. Obris k ti cerkvi je naredil c. k. veliki merjevic gosp. Schobl; zidanje pa sta prevzela zidarska gladnika Eduardo Franc in Francesko Faleschini. Po nepreneliljivem trudu čast. gosp. fajmoštra Fr. Karun-a, s pomočjo cerkvenega spredništva in farmanov, z obilno podporo visoke cesarske rodovine, milostljivega kneza, našega škofa in blagoserčnih lju-bljančanov in druzih se je ta cerkev že v dveh letih povzdignila, in se je, kakor se je želelo prav veličastno in krasno izveršila. Za opravljanje božje službe je bila ta nova cerkev blagoslovljena že 25. listop. 1855, in na dan presvete Trojice 7. rožnika 1857 so jo milostljivi knez in škof z veliko sloveznostjo posvetili. Ta prelepa prostorna cerkev je zidana po romanski zidarii. Njena poglavitna podoba je ravni greški križ. Ves obok je po taki šegi prelepo ozalj-šan s pasovi, z ličnimi peresi in z vencom na sredi. Vse te lepotine so umetno narejene iz mavca ali gipsa. Po tem so štiri rame križa vse enako dolge, samo na enem koncu je pridelana še polkrognina za veliki altar; v treh drugih koncih pa so pri sredi prav primerno vdelani kori, pri kterih so podpore, deržaji ali parapeti in oboki povsod prav umetno in lepo okinčani. Okna so iz barvanega stekla prav prijetno in lično sostavljene. Altarjev je pet, ktere je vse prav po cerkvi primerjeni šegi umetno zdelal naš domači podobar M. Tome iz Šentvida. Zunaj kažejo konci križa prav lepe obličja ali fasade. Zavoljo lepšega so pri straneh pridelani še majhni stopki. Zvonika sta dva, ktera vso cerkev nekako čudno mogočno poveličujeta. V dnu sta čve-terovoglata, v verhu pa osmerovoglata; tudi nimata zgolj gladkih sten, temuč vse so prav lično olepšane z mnogimi lepotinami. Strehi ste osmerovoglate piramidi, zdolej ozaljšane s fasadami osmerih sten, na Verhu pa s pozlačenim križem. Vsa streha je pokrita s plošami ali škerlmi. — Ileči se mora, da tako lepe in veličastne cerkve nimamo zdaj daleč daleč okoli. Nekak poseben duh se polasti človeka, ako stoji pred tem krasnem božjem hramom; in miloresno se mu gane serce, ko pride v to veličastno znotrajno sve-tiše. — Zares srečna si Ternovska fara in sploh Ljubljana, ker si dobila in imaš toliko krasno in veličastno novo božja hišo — živo pričo svojega dobrega, pobožnega duha! (Povest.) M božiču leta 1623 je bila na Gorcnskem huda huda zima. Debel sneg je pokrival vse gojzde, planine in ravnine. Tudi je popolnoma zamerznilo bohinjsko in bleško jezero, kar se ne primeri pogostoma. H sv. večeru je mraz saj toliko odjenjal, da so ljudje lahko šli v cerkev k veselim ponočnicam. Tudi kmet in kmetica iz Gojzda sta šla na sveti večer v svojo farno cerkev, do ktere je bilo kake tri četertinke ure daleč. Po poti prav uneto besedujeta; posebno se on večkrat prav terdo oglaša. ^Saj sem ti že dostikrat rekel/' pravi mož svoji ženi, ,,ti si s svojo hčerjo Minko vse predobra in premehka! Tudi jaz sem jo imel rad, ne kakor očem, temuč s pravim očetovskim sercom sem skerbel za njo. Pa kako mi je ona vse to povračevala? Ali ne veš kolikrat mi je očitala, da sem pravi njeni očem, da sem zaprav-Ijivec, malopridnež in še več tacega britkega." ^Nikar tako, ljubi Primož," tolaži žena svojega moža; „Minka ni bila sama vsega tega kriva, saj ves, da se ne manjka podpihovavcov, kteri si vse prizadelo, da bi podkopali in vzeli hišni mir." ^Dobro veš," pravi Primož še gorkeje, kako in kolikrat sem jo opominjal in svaril, da naj nikar ne zahaja v samopašno Lovričkovo hišo; toda ona me ni poslušala, je bila slana in neslana vedno tam, tako dolgo, da seje preprijazno spečala s svojim Jurkom da ga je mogla vzeti v zakon, tega malovrednega pohajkovavca. Zdaj nimata kam iti in ne kaj jesti; čemu je treba tega?" „Res nepremišljeno in enmalo svojoglavno je delala Minka, toda, o Bog! dosti hudo se ji že ute-pa, in Bog bi hotel, da bi se ji še huje ne," pravi žena Barba Primožu. „Saj sem vedil," pravi Primož, rpri tebi, Barba, bo še nazadnje tvoja Minka popolnoma nedolžna, in vem, še nocoj bi jo vzela k sebi v hišo z možem in otrokom vred, če bi prišla, in bi ti enmalo po-jokala." wGotovo! če bi le prišla," pravi Barba, „kako bi li zamogla zavreči svojo lastno hčer in pozabiti na njo? Saj nocoj je sveta noč, v kteri se nas je usmilil sam ljubi Bog, in je prišel po nas uboge grešnike na svet. Tudi mi moramo biti usmiljeni, da bomo dosegli usmiljenje." „Tudi jaz sem že Minki vse nje pregreške prav iz serca odpustil " pravi Primož, „toda tega pa vender nikakor ne morem dovoliti in terpeti, da bi še stopala čez moj prag, in da bi stanovala pri meni. Zares, tega ne, popred se more oživiti naše leseno božično dete doma, da bi se kaj tacega zgoditi zamoglo!" „0 nikar nikar tako ne roti, ljubi moj Primož," pogovarja žena svojega iskrenega moža, ^nikar tako, da bi ti znabiti kterikrat vtegnilo žal biti." Kmet pa le se ponavlja in terdi, da inora po-pred leseno božično dete dobiti meso in kri, preden bi vzel k sebi to pokvarjeno hčer. Oba omolkneta. Slišalo se jima je, kakor da bi bilo v tamnem gojzdu na stranski poti nekaj prav globoko zdihnilo in prav milo zajokalo. — Primož že hoče na stran pogledat iti, kaj da je, toda žena ga priderži, rekoč: »Stopiva le urno naprej, da ne zamudiva svetih ponočriic; ta glas ni znabiti druzega, kakor nagla sapa ki zapihne na volle drevesa." Gresta tedaj nemudama naprej proti cerkvi. Ko odideta kmet in kmetica nekoliko naprej, se priplazi iz gošave po stranski poti neka ženska z malim jerbasčkom pod ramo. „0 moj Bog!" zdihuje sama pri sebi, „še vedno stara jeza; vse prošnje so zastonj! O dobra moja mati! ako bi imel oče le iskrico od vaše ljubezni, bi bilo gotovo vse drugače. Pa, kaj ga bom tožila? prav ima; zares sem bila nehvaležna in lahkomišljena. Oh, kam bom li šla uboga? zapušena reva! SoJze mi bodo vsakdanji kruh , zraven pa še ti nedolžni otročiček, ljubeznjivi moj serček!^ Prav priserčno poljubi in pritisne k sebi svojega ljubeznjivega sinka; solze ji zalijajo oči, in milo pogleduje v lepo jasno nebo, kjer so migljale brezštevilne zvezdice in sijale nebeško milost na ubogo človeštvo. — vTedaj božično leseno dete mora oživeti , preden bom jaz uboga reva zopet smela priti v ljubo domačo hišo. — Že vem kaj bom naredila? — O Bog! zahvalim te za dobro misel; bodi milostljiv ubogi revi!" Pri teh besedah pritisne svoje dete še serčneje k sebi, in gre naravnost v Gojzd proti kmetovi hiši. Kmetija v Gojzdu je bila na precej sterniem bregu na sredi Križke gore. Okoli in okoli je bila vsa okolicajzarašena z visokimi jelkami in s smerekami. ^a eni strani je bilo lepo polje, na drugi pa rodo-vitne široke planine. Pohišje je bilo zidano še po 8tari šegi in prav prostorno in prijazno. Na sveti večer je bila doma, in je varovala sama stara dekla Marjana. Vsi drugi so šli v farno Cerkev obhajat sveti božični večer. Bilo je ravno 0 polnoči, in Marjana, ko je opravila svoje delo, gre v zgornjo izbico, ktera je bila za ta večer olepšana, kakor kaka mala cerkvica. V kotu za mizico Je bilo postavljeno lepo sveto rojstvo. Spredej ste stale dve precej velike podobi Marija in sv. Jožef, 'o v sredi med njima v krasni zibelki je ležalo pre-sveto božje dete toliko veliko, kakor bi bilo zares živo. Zraven je bilo pa še lepo oblečeno v rudeče svilnato oblačilo, in na glavici je imelo lepo zlato kronico. Vsa stena okoli je bila lepo preprežena z Pisanimi robci, z lepimi poddbcami in s pozlačenimi °rehi. Spredej so bili svečniki, na ktereh so gorele lepe pisane vošene sveče. Zraven spodej je bila stopica, da seje lahko pokleknilo. — Med tem časom, ko je bila v cerkvi sveta maša, je stara dekla Marjana ves čas klečala pri sv, rojstvu, in je prav Pobožno premišljevala in molila. Nikoli ji ni bilo še *ako milo in čudno pri sercu, kakor ravno ta sveti večer. Molila je k sv. detetu za vse svoje in hišne Potrebe; tudi uboge Minke ni pozabila. Nazadnje Napoje še to le lepo staro božično pesem: Jezusa poziblimo , Pa sercc mu darujmo; Nam se je veseliti, Dete lepo častiti. Oj dete mlado, oj dete sveto! ! Njemu se priklonimo , V ljubezni ga častimo; Saj je nam vsim k vesolji Leto dete rojeno. Oj dete mlado, oj dete sveto! Njega svete rokice Sercc in nožice Castito jih kušvajnio. Za Boga ga spoznajmo. Oj dete mlado, oj dete sveto! Nja pcrstici preslabi So zemljo, nclto dali. Vse gore in planine , Vse globoke doline. Oj dete mlado, oj dete sveto! On hrani vse na sveti. Da ptičicam živeti, Materne persi vživa. Božjo mogočnost skriva. Oj dete mlado, oj dete sveto! V štalici je Jezus rojen , V merzle jasli položen, Dal je nam spoznati. Prevzetnosti se bati. Oj dete niludo, oj dete sveto! K Mariji pribežimo, K Jožefu pritecimo. Da bi za nas prosila, Dušam nebesa dobila. Oj dete mlado, oj dete sveto! Komaj odpoje zadnji odstavek, kar poterka nekaj na vezne vrata. Zelo se prestraši, toda vender serčno praša: „Kdo je zunaj? Nesmem pustiti nikogar notri.tf — t,Ali tudi mene ne?" pravi zunaj nek' »lili ženski glas. „Za božjo voljo, ali si li, Minka?" se začudi Marjana, in steče hitro odperat. Minka stopi notri, dene svoj jerbaščik k peči na klopco, in tudi sama trudna se usede /raven. Potem poda stari Marjani roko, in pravi: „Bog ti plačaj, da si odperla! toraz mi je, in tudi lačna sem; al mi moreš kaj dati?^ Marjana gre, in ji prinese kruha in mleka. S solznimi očmi pogleduje Marjana Minko, in misli sama pri sebi: to je naša edina hči, pred enem letom še ter-dna in vsa cveteča deklica; zdaj pa je tako bleda, shujšana in znpušena. Nemore se zderžati, ter ji pravi: „Oj Minka, kaj ne, slabo se ti godi'?** „Oj slabo slabo, ljuba Marjana," odgovori Minka, in si zakriva ihteči obraz. ^Ostani le tukaj," pravi Marjana , „mati te bodo veseli in tudi očem se bodo omečili in te zopet vzeli Iv sebi/' „Misliš ljuba Marjana," pravi Minka; „ti ne veš, kaj sem jaz nocoj slišala sama na svoje ušesa, kako se še huduje očem, in noče slišati od mene. Poskusila bom vender svojo srečo; Bog mi bo pomagal/' ^Sem nocoj pri sv. rojstvu v izbici molila za te, ljuba Minka; Bog te ne bo zapustil/' jo tolaži Marjana. Minka globoko zdiline, in pravi: „Pelji me gori v izbico k sv. rojstvu, bom molila; saj nocoj je sveta in usmiljena noč, v kteri se uslišujejo vse prošnje in zdihovanja." Skerbno vzame Minka svoj jerbasčik, in gre za Marjano po stopnicah v ljubo staro izbico. Ko stopi notri in vidi prelepo sveto rojstvo, se ne more premagali, da bi se prav gorko ne razjokala. Živo si spomni, kako je še leto popred ravno ta večer olepševala sveto zibelko in podobice, kako je obešala po steni pisane robce in pozlačene orehe, in kako ste potem z materjo klečale pred sv. detetom, molile in pele. In zdaj pride, kakor boječa tatica ponoči v hišo, vsa obložena z britkimi težavami in z nemirnim duhom. — Zgrudi se na kolena, ter moli in joka, da solica pobija solzico. Marjani se Minka prav v serce smili, in ji pravi: razjokaj se, ljubca moja, to so drage, biserske solzice, ki veliko veljajo pred Bogom. — Tukaj v drugi pogreti izbici je postelja, uleži se potem, in počij si enmalo. Sveto dete naj te ohrani in tolaži!" Tudi Marjana se razjoka na tihem, in odide v spodnjo stanico. Ko je bila Minka sama, vzame strahoma v roke sv. leseno božično dete, in moli: „0 ljubi moj Jezuš-ček! dovoli vender, da bo ene ure saj moj sinček šel na tvojo mesto in da se bo smel obleči s tvojim lepim oblačileoin!^ Potem spravi sv. božično dete, in ga položi zadej za altareek. Potlej odkrije svoj jerbasčik, nahrani svojega mladega sinka, ga napravi v sveto detetovo oblačilce, in ga položi namesto lesenega božičnega sv. deteta v jaslično zibelko. Otročiček pogleduje veselo okoli sebe, potem zopet zamiži in sladko zaspi. Minka ga milo gleda z iskrico preserčne ljubezni, in pravi: „0 Jezus, Marija in Jožef, vam izročim in priporočim svojega ljubega sinka! — Zdaj le pridi sem ti terdoserčni očem, in dobil boš, kakor si terjal, živo dete s kervjo in z mesom. — O nebeški oče! daj mi svoj blagoslov, saj sem pripravljena vse poravnati, kar le vem in zamorem'/' Zdaj še enkrat pokriža svojega ljubega, lepega sinka, ga ljubeznjivo pogleda, vzame svoj jerbasčik, in gre doli k Marjani. Pravi ji, da mora hitro iti, ker nje mož jo že čaka, da jo bo spremil nazaj. Marjana jo nerada spusti; ker pa ji Minka obljubuje, da bo kmalo zopet prišla, ji per- ftese še nekaj živeža in obe se prav serčno poslovite, 'i greste vsakasebi. Komaj pa odide Minka, prideta že gospodar in gospodinja in drugi iz cerkve domu. Gospodinja gre se po stari navadi v zgornjo izbico k sv. detetu, da bi sveto noč dokončala z molitvijo in tako svojo po-božnost popolnama opravila, posebno pa letos, ker se je toliko spremenilo in preobernilo pri hiši. — Pa lej čudo! še komaj stopi kmetica v okinčano izbico, kar zagleda sveto božično dete se gibati in prijazno ročice nasproti moleti. — Sama ne ve ali se ji sanja, sli prav ne vidi, ali je res tako, ali ne. Naglo sklice moža in vso družino skupaj; in s svetim strahom gledajo vsi lepo živo dete, ktero se je gibalo in se prijazno nasmehovalo. Gospodinja pravi svojemu toožu: „Vidiš, Primož, tukaj imaš znamenje, ktero si poprcd terjal; z Bogam se ne smemo poskušati! Ali se boš zdaj še zoperstavljal vzeti v hišo ubogo Minko V< „Naj se zgodi, kakor Bog hoče," pravi gospodar ves do ser ca ginjen. Pri tej priči se odprejo vrata, in Minka stopi botri; prosi za odpušanje svojo materin svojega očma, Potem vzdigne in objame svojega ljubega sinka, in zdaj se še le razjasni kakošno in čigavo je to dete. Veselje, ki ga je pri tem občutila vsa družina, se ne more popisati, le čutiti se mora. — Minka s 8vojim otrokom in možem je bila potem zopet v niši svojih ljubih štaršev. Se več let so doživeli Gojzdnarjevi svete božične praznike, in kar se je godilo tisto noč, niso Pozabili nikoli. Za novo leto. Sovo leto smo dobili, V pervi zarji nam žari; Kaj si bomo za-nj voštti Od potrebnih sto reči? Vsaki sebi zna vošiti, Naj tedaj si voši sam! In, kar sam želi dobiti, Tak' želi naj drugim nam! , -"DCN- Koletfuiki. prišli smo mi koledniki, Veselo leto vošimo, Dobili da bi kaj dari, Saboj tud mavho nosimo. Potice sladke če daste, Naj Hog vam poljsko srečo da; Živina naj vam prid daje, Ce daste kaj nam od mesti. Če vina podelite kuj, Mladini srečo vošimo, Naj v hišo pride svatni raj, Ljubezen prava s srečo vso! Če nič nam ne podelite, Pa gremo hitro svojo pot; Saboj nesemo upanje: Dobili bomo več drugod. Domača hiša. ^ srečni vi, ki vas pustila Osoda je na domu še, Po svetu ni vas razkropila Od drage mile zibelke! Pomlad je komaj se začela, In perve rožee lih sem bral, Me ptujka že je sabo vzela, -Naprej podil osode val. Po svetu moram potovati, Nositi težo ptujinstva, Prisiljen moram zdihovati: O srečna hiša očetova! O draga hiša, vsak kotiček Je sladek raj mi nekdaj bil; Na vertu pel mi ljubi ptiček, In zlati vir mi je puhtil. Viharji niso tam divjali, Sijala mi je zarija, So mati ljuba me zibali, Imel &em varha angeljca. 2 Mladosti vi pre/lati kraji, Bodite mi pozdravljeni l Spomin na vas mi je naj slaji t Od vas sanjajo vse noči! Tak lep večer mi ni nobeni, Na ptujem , kot je bil doma, In tudi rožnik razcveteni Sladkosti te drugod ne da. Na ptujem proč od domačije Le redko sreča kje cvete, Serce nobeno lak ne bije Kot zvesto serce matere. Ljubezni te nikjer, nikoli Ne najde se, kot malerna, Nikjer tak sladko se ne moli, Kot nekdaj •/. materjo doma. Zatoraj milo i/, daljave Na dom se vsi oze'ramo, Na sreče vsake in blišave Na ptujem v njem pozabimo. -CO- Kaj nam pravijo. 3&ej krasne, mile rožice Scvetenc, lepo pisane! ljubo se v nas oze raj o. Oh ljube rožice! Kaj rade bi povedale? Ze vem, kaj pravite! Veselo vas nabcrajmo, In vence si napletajmo; Pošteno tisto je serce, K' ga roz'ce vesele. Lej drobne, mile ptičice Vesele proste pevčice! Ljubo se v nas. ozerajo , Oj ljube ptičice! Kaj rade bi povedale? Ze vein, kaj pravite! Tud mi naj se radujemo, Vesele volje bodimo, Presrečno tisto je serce, K' ga ptice vesele! Lej krasno svetlo solnčice, Kak sladko nam oživlja vse! Ozera v nas se tak ljubo. Oh ljubo solnčice! Kaj rado bi povedalo! Ti praviš nam tako: V nebo se rad' ozerajmo, Domovje gori imamo, Kjer čaka nas presrečni čas, Minul ne bode nasi OpoiiinlcA. |Jve rožVi ste se zaljubile V rumeno solnce serčnih dna: Verstnica zala, vsa ošabna lil višnjeva potočnica. Veftnica se z lepoto baha, Razširja ne na vse strani; Pa kmalo perva iz rneil rožic Opade, cvetje vse zgubi. Fotocnica pa tiho kiije Ljubezni čisti zvesta vsa, Zato oporanica se kliče Med roz'cami cvetica ta. Nevesti pri slovein. jokaj se, nevesta mila, Ce hišo staro boš pustila; ljubezen prava kjer živi, Domovje pravo naredi. Ne jokaj, se nevesta mila, Če zveza bo te zaklenila; Ljubezni sponi ne teže, Sladkejši vnamejo serce. Ne jokaj se, nevesta mila, Če venček mladi boš zgubila; Saj drugi zopet ti cvete Prelepi venček matere! Fmitovska. ^apojmo veselo Mi fantje mladi! Smo zdravi in eversti, Nam hudega ni! Juhe! ijuhe! Nam hudega ni! Šopek za klobukom Se prav nam poda, Pa lep.še nas zalša Poštenost serca. Juhe! ijuhe! Poštenost serca! Sirovci, pijanci Od nas naj beže, Mi fantje pošteni Ne gremo med nje Juhe! ijuhe! Ne gremo med nje Sirovci, pijanci Se radi lepo, Imajo pijano, Pobilo glavo; Juhe! ijuhe! Pobito glavo. Mi fantje pošteni Prijatli vsi smo, Sovraštva, pretepa Med sabo ne čmo. Juhe! ijuhe! Med sabo ne čmo. Zatoraj le pojmo Iz vsega serca, Pošteno veselje Se fantom poda. Juhe! ijuhe! Se fantom poda. Prašanje In odgovor« Mi h a. I^ovej, povej mi, ljubi Tone, Prečudna kaj je li ta stvar? Podobna je v obraz človeku, Drugod podobna mu nikdar! Ošabno stopa, in se zvija, Poglej, kot kača pisana; Od spodaj se široko vleče, In zgoraj vsa je stisnjena. Poglej, kako se pogleduje, ►Šopiri, kakor zlati pav, Kot genu košati se pomika, Sumi kot listje goličav! Tone. Napuhnjcnka je to ošabna, Ki več na seb' ko v glavi ima Ki penez vsaki pridobljeni Za ptuje prazne cunje da. Ne mara tudi če je lačna, Ce dela zraven še dolge, Na viže vse se vedno trudi, Da djati ima cunj na se. Pa samo s tem še ni dovoljna, Imeti mora tud spremen, Po šegi mesec, teden vsaki Oblači se že v rob znoven. Miha. Sam Hog me vari take ženske, Ta copernica prava je, Kjer taka je, in gospodinji, Pobijc toča proti vse! — Nameček. ftcktere prerokovanja za to lil vsako leto* Mladenčem. Sirova obnaša bo Večkrat vas sklcla, Priljudnost pa bode vam slave nažela. Dekletam. Ponižne in delavne d1 vice Prav srečno se bodo možile; Napulmjcnc, lahke norice Pa bodo se v zanjke lovile. Možem. Če bote z ženami v ljubezni ravnali, Si bote mir hišni pod stalnik vzidali. Ženam. Če hote v ljubezni pokorne možem Ognile se hote vsem britkim rečem. Kmctovavcom. Če hote živino marljivo redili, Skerbeli za polje, dobro gnojili, Drevesca če bote zlo pridno sadili, In delali radi, in zraven molili: Bo sreča naj lepša povsod vam sijala In reva, nadloga od hiše bežala. Šolskim vcenikom. Če bolj bo ljubezen pri šoli kralj'vala, Za toliko bolj bo beseda kaj zdala. Bogatincom. Ko bote dosti že bogati. Vse drugim bote mogli dati. Revežem. Ko mine sto let, ali pred, Ho zglihan sedanji ves svet. Xektcrc zdravila. Za lenobo — pridnost. Za presite — post. Za pijanost — prazna mošnja, čista voda. Za nevoljneže — poterpljenje. Za zmikovee — ječa in delavšnica. Za sirovo obnašanje — leakovica ali brezovka. Za prehud jezik — molčanje. Za ponočnjake — patrola. Za prevročo mlado ljubezen — pošten zakon. Za opeševavne prodajovce — dosti kupcov. Nekterc vprašanja. Koliko denarja je treba, da bi se z enim goldinarjem na dan lahko pošteno živelo? Kam pride tisti denar, kterega si stiskači žele pridobiti? Od kod pride, če so pesniki lačni in muzikanti žejni? Zakaj se ženske pri številu svojih let tolikrat in precej zmotijo? Zakaj se dolžnik boji upnika srečati? O I Dobro razjasnjenje. „Oče! to je vender kaj modro in težko, da učeni možje vedo tako natanko za solnčni in mesični mrak," pravi neki sin svojemu očetu. ^To je pač lahka reč/' mu razjasnijo oče, „saj je vse to vselej že dolgo popred zapisano v vsaki pratiki.^ Povečavne očale. Nek stiskavec je vselej, kadar je zobal češnje, nataknil povečavne očale na nos. „Kako je to/' ga vprašajo večkrat sosedje, „da brez očal ne morete češenj zobati Ve „Zato, da so debeleje in da mi več zaležejo," odgovori stiskavec. Dolžnikov dolžnik. Nekdo je prosil soseda deset goldinarjev na posodo. „Le pet jih imam," pravi sosed. ^Dobro," pravi prosivec, „daj mi jih ledej le pet, drugih pet pa mi dolžan ostani." Pri vračvi pa sta se pobotala kakor dolžnika eden drugemu. Dober odgovor. Nekdo se je bahal, da dela v delavšnici vsaki dan 25 ur. Pravijo mu, da ima dan le 24 ur; on pa jih zaverne in odgovori: „Jaz vstajam vsaki dan eno uro še pred dnevom." Pametna primera. Jurče: ^Koliko časa si že oženjen? ljubi Blažon! Blažon: „Kadar bo v Srednjivasi zopet gorelo, bo ravno eno leto." Resnični vzrok. „Zakaj niso vaši zvonovi lepo vbrani," praša mestnjan bližnjega vaščana. „Zato ker jih imajo zmeraj le samo neumni in nevedni dečki v rokah," pravi kmet. Nepričakovani odgovor. Neki gost v bleskih toplicah praša Blejca, ki je z otovorjenim oslom sir prodajal: ^Koliko oslov imate v Bledu?" Blejc odgovori: »Ljubi gospod, to je po tem, kolikor je kaj gostov pri nas; več ko je gostov, toliko več imamo oslov." Pobotanje. Nekdo je imel mlin in gostivnico vkupaj pod eno streho. Nekrat mu pivci očitajo , da ima pre-majhine kupice za pijačo, ktero jim prodaja. ^Nič ne goljufam/' pravi posestnik; ^.kolikor imam v go-stivnici premajhino mero, toliko večjo imam pa v mlinu, kadar vam in sebi merim/' Kar se kdo nauči, mu ne teži. Bil je deček, kteri se je naučil posebno hitro niti vezati. Ko postane mladeneč, se je pa v voz-ljanji vervi uril, in je tak hitro dve vervi zvezal, da je bilo čuda. Zavoljo te umnosti ga je veliko tovar-šev zasmehovalo. Mladeneč se poprime zidarskega dela, in zida enkrat na verv navezan visoko v zvoniku. Naenkrat se mu odterga čez pas privezana verv. On pa se z eno roko za verv prime, z drugo pa, kot bi trenil, zavozla konec, in tako se reši nagle smerti. Klinov sok. Nekdaj je bil prišel vojak k neki ženi v hišo, in jo zaprosi, da bi mu dala kaj jesti; ali ona mu reče, danima ničcsa v hiši, kar bi mu dati zamogla. Nato pravi vojak: „l)aj mi saj ponvo in malo vode, da si napravim klinov sok." Žena mu da oboje. On vzame ponvo, dene v njo železen klin, na-lije vode, in jo postavi nad ogenj. Kadar se to so-greje, hoče imeti od žene soli, ktere mu ona da, in on posoH to vodo. Ko voda zovre, hoče imeti malo moke. Žena mu da tudi moke, samo da bi vidila kakošen da bode vender „klinov sok." On posiplje moko v ponvo, in meša. Potem hoče imeti jajce; tudi to dobi, in ga razbije v ponvo. Nazadnje reče še za maslo; si lepo zabeli, vzame ponvo od ognja, potegne klin iz jedi, in poje ^klinov sok." Prebrisan deček. Neki kmetovavec vidi mladega dečka, ki si od sadnih drevesec lomi šibice, in si igra ž njimi. Kmetovavec mu bi bil rad zato ene dve zaušnici priložil. Toda deček odnese pete in zbeži. — »Pojdi, pojdi sem! ljubi moj," ga kliče pohlinjen mož, „ti bom nekaj povedal." — „0 tako majhni dečki, kot sem jaz," pravi mali škodljivec, „ni treba, da bi vse vedili!" Kdor se rad tepe, ga tepo. Dva psa se srečata. Večji pravi manjšemu: „Ali zabavljaš?" Ta se ga hoče ogniti in iti naprej; pa uni stopi zopet pred njega, in pravi: „Ali zabavljaš?" ter ga kar na celem prav močno ugrizne. Toda manjši, ki je bil terdnejše postave, ga zgrabi, in ga tako okolje, da ga je zabavljivec cvilijoč prosil, da bi ga spustil. Spustil ga je iu mu naročil „Kdor se rad tepe, ga tepo." Dober uzrok. Nekemu kmetu je žena vmerla in je bil vdovec. Njegov sosed ga nekrat praša, zakaj da se zopet ne oženi. — „Ej, to mi ni ušeč," odgovori vdovec, vmo% more ženo predolgo imeti.* Poslednje sporočilo. Neki umirajoč je svojo poslednjo voljo takole zapisal: »Ničesar nimam, dolžen sem mnogo, kar še čez ostane, zapustim siromakom." iskrtee« Naš duh je gospodar, telo pa hlapec. Kdor lo oberne, jo kmalo zverne. Naj krajša pot do veljave in časti je la, če si človek prizadeva resnično to biti, kar želi pokazati. Lahko gre človek z gore čednosti v dolino čutne posvetnosti; toda težko se dobi prava pot, da se hodi zopet po njej nazaj. Noben človek ne more biti srečen samo sam s saboj; temne prava sreča mu zamore cveteli le v družbi keršanske prijaznosti. Verh naših želj, še ni naše sreče verh. Človek kteri je tako nesrečen, da nič ne ljubi razun sebe, taki tudi ne zna že sam sebe ljubili. Resnica je del duhovnega življenja, in je to, kar moramo verjeti; dobro pa je to, kar moramo storiti. Ljubezen rodi vero, in vera modrost. S ej m k (Ako bi kak sejm utegnil na nedeljo pasli ali na zapovedan praznik, bo pa pervi dan po nedelji ali po prazniku.) Na Krajiiskcm. V Bistrici (TPremakim kantonu), v pondeljik po s. Jurji in po s. Martinu. V Bistrici v Bobinji, na kresni hi s. Miklavža dan. V Bistrici (Trebinškini kantonu) na dan s. Roka in pond. pred s. Lukežcm. Na Bitnjah v Bohinj i, na s. Ane dan. V Bučki, 24. svečana, na a. Marka dan, v pond, pred kresom, v pond, pred s. Mihelam in na h. Martina dan. V Braniku, na dan Mar. Dev. 7 žal. in 13. rožnika. V Dobemčah, 21. m. travna, 4. v. travna in 7. ni. serp. V l)ernorim (pri Kerškirn), 12. sušca, 24. rožnika in 21). kimovca. Na Dobrovi, 14. sveč., v pond, po cvetni nedelji in 2!). vel. serp. V D oljih, na s. Boštjana dan, v pond, po tretji nedelji po veliki noči. v pond, pred s. Lovrcncam in na s. Mi-hela dan ; 23. listop. v Mojstrani. Pri Far i (spodnji Idrii) , 3. vel. travna in pond, po pervi nedelji mesca oktobra. Pri s. Oothardu (Berds. kant.), na cvetni petek, na s. Gotharda, s. Urbana in na dan obiskanja Marije Dev. V 6? ocah (pri I pa vi), 30. listop. V Grahovim, na s. Polone in s. Rudolfa dan. V (Jrosupljim, 25. m. travna in 29. kimovca. V" Hot avlah (Kranj sk. kani.), 25. tnal. travna in Iti. velk. serp. V llotcmoiali, v petek pred cvetno nedeljo in na s. Antona Pad. dan. V ldrii, na veliko sredo, 16. vel. travna, 21. kimovca, Ki. listop. in 4. grudna. Na Igu j 27. sveč. in 20, sušca, drugi pond, po veliki noči in pervi četertek po binkoštib, na s. Lovrenca in na h. Martina dan. V Ipavi, na pustni pond., velikonočni torek, pervi pond. mesca kim. in 28. oktobra. V Št. Jerneji (Kostanjev, kant.), v pond, po nedelji s. Trojice, na s. Jerneja dan in v pond, po vsih vernih duš. V Št. Jurju ( Polj. kom.), 25. dan sušca. V St. Jurju (pri Svibnjim), na s. Marka in na kresni dan. V Št. Jurju per Gambergu, na s. Jurja dan, in pond. po s. Tilnu. V Kamni Gorici, na s. Lovrenca in s. Barbare dan. V Kamniku j 80. pros., 12. sušca, D. rožnika, 24. vel. serp., 15. oktobra in 4. grudna. Na Ker.s kim, 3. dan sveč., 18. sušca, 4. vel. travna, na s. Urha dan, 85. listop., v pond, po s. Luku in na pustni pond. V Kotrede&u, na s. Jurja dan, v torek po veliki noči in na s. .J oš ta dan. V Kostanjevciy na tihi pond.,, pond, po s. Jakobu, po s. Mihelu in kvaterni pond, v adventu. V Kocevji, 20. pros., 4. vel. travna, 15. rožnika, 85. inal. serp., 24. vel. serp., 30. listop. in 31. grudna. V Krajnu, 25. mal. travna, 1. vel. serp., 21. kim., 18. oktobra in 11. listop. V Krajnski Gori} v nedeljo pred letnim žegnanjem vsih cerkva, za živino in blago. V Kropi, na s. Marjete in s. Lenarta dan. V Št. LambertU, 14. sveč., 23. vel. travna in 17. kim. V LaitČah, v pond, pred s. Matijem, nko je pa v nedeljo s. Matija, je semenj v pond, poprej, in 9. kimovca. V Leskovcu, v pond, pred s. Jurjcm in 14. dan vel. serp. V hitiiy v pond, po 4. nedelji v postu, na s. Florjana dan, pond, po s. Telesu, pond, po s. Mihelu in s. Miki, V Ljubljani, 25. pros. (3 dni), 1. dan vel. travn, (14. dni), 30. rožn. cveta (3 dni), 14. kim. (3 dni) in 19. listop, (14 dni), vsaki teržni dan za živino, V Logatcu (doljnim), na s. Gregorja dan. V Logatcu (gornjim), v petek po Kristusovim vnebo-hodu, roženkranski pond, in na s. Lucije dan. V Loki, 17. .sušca, 24. mal. travna, blnkoštni torek, 24. mal. serp., 24. vel. serp., 29. kim. in 25. listop. V Loku, na s. Florjana, s. Roka in ss. Sim. in Juda dan. Pri s. Lovrencu pri Temenici (v Zatičinski komisii), na s. Lovrenca in s. Klemena dan, v Murtinji rasi, pond, pred s. Miklavžam; v Veliki Loki pri s. Jakobu na s. .Jakoba in s. Pangerca dan. V Lukovcu, 3. sveč., 20. sušca, 27. m. travna i vi 9. kim. V Lukovku, 10. dan vel. travna in v pond, po s.Jakobu. Pri s. Mahorji (Trebensk. kant.), 20. dan su.šca, torek pred binkoštmi in 1. mal. serp. Na Mali Gori, 25. dan vel. travna. V St. Martinu pri Litii, v pond, po s. Jakobu in s. Martinu. V Matenji vasi, na kresni dan. V Mengšu, na s. Polone, s. Jederti, s. Urbana in s. Mihela, s. Lenarta in s. Lucije dan. V Metliki, v torkih: po ss. 3 kraljih, po svečnici, po s. Jožefu, po beli nedelji, po binkoštih, po s. Marjeti, po ffodu v nebovzetja Marije Dev., po s. Mihelu, po s. Martinu in po s. Miklavžu. Na Mirni, na kresni dan in 3. listop. V Mirni Peci, 1. dan po s. Jožefu in po s. Petru, na dan s. Kancijana, s. Mihela in dan po vsih nedolžnih otročičih. V Mišjim Dolu, 13. dan grudna. V Mokronogu, v saboto pred tiho nedeljo in sabota pred s. Jernejem, na ss. Sim. in Juda dan, in na dan po prazniku spočetja M. Dev. V Moravčah, na s. Matija dan, na veliki pond., na s. Janeza Nepom., s. Alojzija in na s. Martina dan, in vsaki četertek za govejo živino in drobnico. V Motniku, 12. sveč., tretji pond, v postu, 22. mal. travna, 2. rožnika in v sredo po roženkr. nedelji. V Novim mestu, v torek po s. Ant. puš., pred s. .Tur., po s. Jerneju, po s. Luku in pervi torek v adventu. V Novi vasi (na Blokah), v pond, po nedelji slad. imena Jezusa in na sv. Mihela dan. V Planini, na s. Jurja, s. Roka, s. Marj. in s. An dr. dan. V Podbukorju (poleg Kerke), v pond, po beli nedel. in 27. kim. i Podkorenam, 4. ned. pred letnim žegnanj. vsih cerkva. V Polhovim gradcu, v pohd. pred tiho ned., in na s. Anton. Pad dan. V Podvelbu (T'olu), Ipavski kom., na dan s. Urbana in kvnterni cetertck v jesenu za živino. V Poljšneku, v pond, po s. Urhu. V Postojni, pond, po Krist. vnebohodu, na s. Jerneja, s, Luka in s. Frančiška Ksavera dan. V Radečah, pervi pond, v postu, pond, pred s. Jurjcm, dan pred ss. Petram in Pavlum, nas. Tilna dan, pond, po s. Martinu in na dan s. Janeza ap. in ev. V Radohovi vasi, 2. pros., pustni pond., pond, pred s. Urbanom in pred s. Lukam. V Radoljci, na s. Gregorja dan z blagam, na s. Jurja dan pa z živino, bmkoštni tor. in na s.Ane dan z bla-gam, na ss. Sim. in .Juda dan z živino, na s. Lucije dan z bi a ga m. V Rakovniku, na s. Gregorja dau in v ned. pred 2. kim. V Razdertim, na s. Valentina, in s. Martina dan. V Ratečah , v ned. po letnim žeguanju vsili cerkva. V Ribnici, 2. dan pros,, v pond, [»o beli ned., na kresni dan, pervi pond, po 2. vel. serp. in na s. Matevža dan. V Rovtah, v pond, po tihi nedelji, na dan s. Janeza kerst., s. Lovrenca in s. Mihela. V Senožečah, pervi četer. po binkoštnih in pond, po kvat. ned. mesca kim. Na 'kameni, na dan s. Helene, s. Tilna in ss. Sini. in J. Na Slane jim Verhu, v pond, po s. Urhu. V S lap jim pri fpavi, v pond, pred veliko nočjo, in pa na s. Cecilije dan. V Soderšici, v pond, pred s. Gregorjem, na dan s. Magdalene in s. Terezije. V Sorici, (živin.") na dan ss. Filipa in Jak.in s. Lukeža. V Smarji, 16. dan vel. travna. V Starim Logu na Kočevskim, 13. mal. serp. V Starim Tergu Poljana, kom., 13. rožnika in 1. oktob. V Svibni, 1. in 25. dan vel. travna. V Zagorji (za Savo), 9. sveč., na dan s. Ponkraca, 29. rožnika, 1. dan listop. in poslednji dan grudna. V Zagorji (na Notranskim), v pond, po tihi ned., bin- kostni torek, v sredo po roženkranskl nedelji in na kva-terni pondeljk v adventu, za blago in živino. V" Zatičini, »a vel. četer., pond, pred binkoštmi, na h. Bernarda In s. Katarine dan. V Zdenski vasi, v pond, pred cvetno ned., 13. rožnika, 17. mal. serp. in sredo po roženkranski ned. V Senušafl, 13. grudna. V Sturji, 1. sveč., pond, po beli ned. in sredo po roženkr. ned. V Železnikih, 17. pros., velikonoč. torek, 10. vel. serp. in 30. listopada. V Zerovnici, v pond, po ss. 3 kralj, in 14. sveč. V Zireh, sredpostno sredo, 4. mal. serp. in 21. oktobra. V Zubnim, na s. Matija in s. Uršule dan. V Žužemberku , 3. sveč., 12. sušca, 24. m. trav., 9. rož., na dan po Krist. vneb., 14. kim., 28. oktob. in (i. grudna. V Turjaku, na s. Gregorja in s. Andreja dan. V Ternovim (Premski kom.), pond, po ss. 3 kralj., pond, po ss. Petru in Paulu in 19. oktobra. V- Ter Uši (pri s. Trojici), v pond, pred Krist. vneb., pond, pred s. Telesam in 23. rožnika. V Ters&icu, 18. sušca, IG. vel. travna, 2G. rožnika in 30. kim. V" Toplicah, 21. dan pros., v četertkih: po s. Matiu,po s. Florjanu, pred vel. »Smarnam in po roženkr. ned. Na Travi, na ss. Filipa in Jak. dan, pond, po s. Urhu in na s. Lovrenca dan. V Trebnjim, 13. rožnika, 12. mal. serp. in 16. vel serp. Na Uncu, 17. pros., in p. pon. mesc. suše. za živina in blago. Na Vačah, v pond, po beli ned. in v torek po pervi ned. po binkoštih , na s. lloka in s. Andreja dan. Na Velikim Gabru, 14. dan mal. serp. V Verhovcu (na Kočevskim), 20. sušca, in 5. vel. serp. Na Verhniki, na kvat. pond, v postu, velikonoč. torek, križev pond., pond, po s. Trojici, na s. Jakoba, s. Lenarta in s. Janeza apost. dan. V Verhopolji, 22. pros, in 9. rožnika. Na Veseli Gori, na s. Greg. dan in v ned. pred 2. kim. Na Vidmu (poleff Kerke), v pond, po ss. 3 kralj., IG. vel. travna, 5. mal. serp. in pond, po roženkr. ned. V št. Vidu (na Blokab), pond, po s. Gregorju, po s. Vidu in po s. Jerneju. V št. Vidu (nad Ipavo), 14. sušca, 15. rožn. in 14. v.serp. V Št. Vidu (pri Zalicini"), v velikonočno sredo, bin-koštni torek, 15. rožnika, pond, po mal. Šmarnu iu pond po rožen kr. ned. V Višnji Gori, v pond, pred pustu. pond., vsaki pond, po vsi kval. ned.. pond, po cvetni ned., na kresni dan, na dan s. Ane, s. Tiiija in pond, po vsih svet. V Cerkljah, na dan s. Antona puš., v veliki petek, na s. IVoka in na s. Uršule dan. V Cerknici, na s. Matija dan, 4. pond, po veliki noči, na s. Ane in na vsili vernih duš dan. V Cernomlju, vsaki torek po vsih kval. ned., in na veliki torek, v torek po ss. Petru in Pavlu in po ss. Simonu in Judu. V Vernim Verhu, na s. Jurja dan in v pond, po malim Šmarnu. V Cesnjicah, v torek po veliki noči, 34. rožnika in 38. oktobra. IVa slov. Stajarskem. Pri s. Andraži, pri Ptujim, na s. Boštj. in s. Andr. dan. V Arnuiu, na s. Matija dan, križ. pond., 30. mal. serp., na s. Jerneja dan in pond, po s. Mihelu. Pri s. Barbari, 1. dan po s. Jožefu, v torek po veliki noči, 2. dan po s. Florjanu, na s. Vida dan, pond, po škapol. ned., na s. Lovrenca in na s. Mihela. dan. V Ifi,strici, s. Matija, s. Rij porta spoml. iu v jeseni s. Florj., s. Jak., s. Jeni. in ss. Sim. in Jud. dan. V Brašlovčah, pornl. pred s. Matijem, cvetni petek, križevo sredo in pond, pred s. Matevžem. V Brexcah, s. Valent. dan, pond, po s. Florj., na s. Ani., s. Lovr., s. Lenarta dan in v saboto pred božičem. Pri s. Duhu v Locah, velikon. torek iu na s. Ant. dan. Pri s. Emi, binkoštni torek. V Ernuii, s. Boštjana in Marije 1>. 7 žalosti dan. Pri s. Filipu v Selah Ulimske fare, 33. sveč., 1. in 34. vel. travna, in 17. mal. serp. V Frauheimu, na dan sv. Ane in s. Matevža. V Gomilici, s. Pavla, s. Petra in pred s. Leop. dan. V Gomilski, na s. Barbare dan. V Gornji Sušici, na s. Janeza N. in s. Andr, dan. Na Jlajdini, 5. saboto po veliki noči, na s. Filipa dan in 30. vel. serp. V Hočah, s. Jurja dan. V »St. Iti, s. Vinceticija Fer. in s. Rozalije dan. V št. Janii (pri Traberzi), na s. Antona dan, pond, po imenu Marije. Pri s. Marii v Jarenini (v slov. Goricah), na Blaževo, veliki četertek, veliko križevo, na Lovrenčevo, vel. gospodnico in pa na roženkr. ned. V Št. Jurju (pod Rifnikam), na s. Gregorja, s. Jurja in s. Florjana dan, pond, po s. Trojici, 22. rožnika, pond, po kvat. ned. v kini. in 28. oktobra. V Št. Jurju (v Tabru), na s. Jurja dan, po s. Florjanu, kresni dan, darovanje Dev. Marije. V št. Jurju (pri llrastovcu), s. Jurja dan. V St. Jur ju ( v Svičini), s. Jurju in Kilijana dan. V Kaniiu, s. Jurja in s. Katarine dan. V Konjicah, vel. četert., pond, po s. Jurju, na križevo sredo, dan rojstva s. Janeza kerst., na s. Ignacija dan, pond, po s. Mihelu, na s. Franč. dan pa z blagaiu. V Kostrivnici, 10. sušca, na s. Marka, na s. Vida dan in 30. mal. serp. V Kozjih, 1<>. mal. travna, na s. Jak. dan in pred mal. Smarnam ta dan. Pri s. Križu (pri Lutmerku), na s. Ane dan. Na Laškim, na s. Matija dan, veliki četertek, na s. Jurja dan, binkošt. torek, kresni dan, na s. • Matevža , s. Martina in s. Tomaža dan. V Lavbeku, na sv. Marka in sv. Brigite dan. V Lambahu, na s. Vida in s. Hoka dan. V Lembergu, pond, po sredp. ned., cvetni petek, 13. vel. travna, pond, po s. Urhu in na s. Ožbalta dan. Pri s. Lenartu (v slov. Goricah), v pond, po beli ned., na kresni, porcijunkule iu s. Lenarta dan. V Upnici, pond, po Sveč., s. Fill., s. Jak. in s. Mart. d. V Loki, 22. vel. travna, pond, po 2. ned. kim. Pri s. Lovrencu (na Ptujskim polji), s. Lovrenca in s. Mihela dan. l*ri s. Lovrencu (v Pušavi), s. Florj. in s. Lovr. dan. Na hub njim, s. Filipa in Lizbete dan. V Lucih (Leutschach), velikonoč. in binkošt. torek, s. Lovrenca , s. Matevža in s. Miklavža dan. V Ludmerku , vclikoneni ill vsaki kvat. torek. Pri s. Magdaleni (v Marburga), s. Magdalene dan. V Marburgu, sab. pred Sveč., s. Urha d. in suh. po s. Luku. V Marcnbergu, 4. ned. po Božiču, cvetni pond., bin- koštni torek, s. Mihela in s. Martina dan. Pri s. Marjeti (v Goricah), na s. Marjete dan. Pri Materi Ji o »ji (v Pušavi), v pondel. in saboto po vel. Šmarnu. Pri s. Mohorji (v Podčet. kom.), na s. Boštjana dan, beli pond., na s. Magdalene in s. Martina dan. V Mozirju, s. Vincencja in s. Vida dan, pond, pred malo mašo, s. Boka in s. Lukeža dan. V Mureki, s. Jederti, s. Jan. N. dan, pred vel. mašo, s. Mihela in s. Miklavža dan. V Muti, velikon. torek, na Filipovo, s. Aleša in obglavlj. s. Janeza dan. Pri Novi cerkvi (zunej Ptuja), na s. Lovrenca dan. Pri Novi Štifti (na Ptujski gori), 18. sušca, velikon. torek, obiskanje Dev. M. V O liniji, 22. vel. travna, pond, pred bink. in po s. Petru ta dan. V Ormuži, na dan Dev. M. 7 žal., pond po s. Jak. in na s Martina dan. Pri sv. Petru pod Ilundsbcrgam, 5. svečana, 21. oktobr. Pri sv. Petru na sveti gori, 7. kimovca. Na Pilštanu, na s. Primaža dan, po s. Hoku in s. Mihela* dan. Na Planini, 1. sušca, s. Pangerca in s. Vida dan, 13. mal. serp., s. Terezije in na dan s. Frančiška Ksav. V Podsredi (llorberg), na tiho sab., znajd. s. križa, bink. sab., kresni dan, s. Matevža in na s. Lizbete dan. V Podčetertkam, na s. Jederti dan, velikon. torek, s. Lovrenca iti s. Dev. M. darov. dan. Na Polji, 8. vel. travna in s. Barbare dan. Pri s. Primožu (pri Blagovni) , 4. ni. travna in 9. rožnika. V Ptuji, na s. Jurja, s. Ozbalta in s. Katarine dan. V Radgoni, 14 dni pred pust., bink. torek, s. Lovr. in s. Leop. dan. V Rajhenbergu , vel. čet., pond, pred bink., 9. dan po drugi kvat. ned. in po s. Petru ta dan. V Rogatcu, s. Matija in s. Benedikta dan, beli pond.? križ. pond., s. IJrb., s. Ant., s. Mohorja, s. Jerneja dan, 14. kim. in na s. Andreja dan. Pri s. Roku (pri P tuj i m), na s. Filip, in s. Roku dan. Pri s. Rozalii, na s. Vida in s. Rozalije dati. Pri s. Rupretu (v Goricah), s. Rupreta dan v jeseni. V Rušah, v pond., čet. in sab. po mali maši. V Sevnici (na Dravi), vel. pond., z naj d. s. križa in na s. Lenarta dan. V Sevnici (na Savi), s. Valentina dan, pond.po.5. postni ned., 3. sredo po vel. noči in 33. rožnika. V Slovengradcu, s. Pavla dan, 3., 4. in (1. sab. v postu, na s. Pangr., s. Lovr. dan in pred s. Marti nam ta dan. V Soseski (Nachbarschaft), s. Jan. N. iu s. Roka dan. V Spodnji Polskavi, 40 mart, dan iu [»o s. Petru tii dan. V Središči, s. Valent. dan, bink. torek in s. Jern. dan. V Svicini, na s. Jederti, s. Florjana in s. Andr. dan. V Šetalih, kresni dan, s«. Jak. dan in pond, po vel. maši. V Šmarji blizo Celja, v pond, po ss. 3 kralj., 3. pond, po vel. noč., v pond, po ned. Mar. lm., in na dan s. Barbare. V Šoštanju, velikon. torek, 22. rožnika, s. Mohorja in s^ Mihcla dali. V Straši, dan po Mar. D. v postu, kresni dan, s s. Sim. in Jud. dan. V Žavcu, 14. svečana, dan s. Valent., 29. vel. serp., dan s. Jan. Obglav., 4. oktobra dan s. Franc. Seraf. Na Teharjih, s. Neže dan, dan po Mar. 1). v postu, s. Pang, in s. Ane dan. Na Tinskem, 15. dan po binkoštih, 2. mal. serpana, 36. mal. serp. in angeljski pondeljk. Pri s. Tomažu (na Dolanskim), s. Tomaža dan. Pri s. Trojici (v Goricah), s. Florjana dan, 38. vel. travna, s. Roka, s. Avguština in s. Rupreta dan. V Vele ji, na Filipovo, križ. pond., s. Jerneja dan. V Veršii, s. Mihela dan. Pri s. Vidu (blizo s. Eme), 3. pond, po vel. noči. Pri s. Vidu (blizo Ptuja), s. Vida dan , (i. kim. in G. listop. V Vitajni, na sredp. sredo, na s. Urbana dan, in 30. mal. serp. V Vojniku, pond, pred sveč., po beli ned., na s. Jan. N., s. Urha dan in 18. oktobra. Na Vranskim, velikon. torek in 3. sredo po vel, noč. V Vildonu, s. Mafija dan, velikon. torek, obisk. M. D., s. Magd., s. Mihela in s. Katar. dan. V Celji, sredp. sredo, s. Filipa, s. Vida, s. Lovrenca, s. Avguština, s. Uršule in s, Andreja dan. Na Koroškem. Prosenca: 11. v (i min tu (in vsako kvat. saboto pa živinski semenj); 13. v Belaku (in vsako kvat. sredo pa živ. semenj); v Milštatu in Štrasberzi, pond, po 2. ned. po ss. 3 kraljih v St. Vidu. Svečana: 3. v Frižah, v Paterjonu; pustni pond. vKn-tarčah; pepelu, sredo v Oberdravberzi. Vsaki pond, v postu živ. semenj v St. Lenartu. 24. v zgornji Beli. 25. v Tribingi, 20. v Oberdravberzi, Sušca: 4. v Milštatu in v Špitalu. 10. v Št. Mohorji. 12. v Lavamintu. 13. v G mint u. Tihi četr. v Cobcrcah. 14. v Št. Andreji. 17. v Pusarnici. 20. v Gribenii. Vel. petek (Schwarzfreitag) v Štrasberzi. Velikonočni pond, v Oberdravberzi. 25. v Št. Lenartu. Na s. ftu-pertu dan v Velkovcu in 31. v Gradišah. Matiga travna: 1. v Renvigi. 6. v Trebižu. 23. v Milštatu, na s. Jurja dan v Gutštanji in Blatogradu. Veliciga travna: 2. v Frižah, v Kaplji, v Redendolu, in v Saksenbcrzl. 3. v Št. And. in v Terzi. v Lavamintu in Oberdravberzi, 13. pri s. Hetni, v Št. Lenartu in St. Mohorji, 10. v Celjovcu (14 dni). 26. v Ovšpergu (14 dni), na binkoštni torek pa v Podgorjah. Rožnika : O. v Paterjonu. 14. v Oberdravberzi. 16. v Traberku in Grajfenberzi. 24. v Gutštanji. 28. v Graj-fenberzi. 30. v Pontafelnu in Terbižu. Maliga s črpana: 2. v Kaplji. V ned. po s. Marjeti v Gradišah. Na s, Jakoba dan v Štrasberzi. Na s. Ane dan v Kutarčah in v Saksenberzi, Veliciga serpana: 11. v Belaku, v št. Lenartu in v Štrasberzi. 20. v Frižah. 25. v Lavamintu in v nemškim Plaiberku. 28. pa v Št. Andreji. Kimovca: O. v Pliberku in star. Dvoru. 14. v Gradišah. 15. v Tribinji. 18. v Renvigi. 22. v zgor. Beli in v Traberku. 29. v Grajfenberzi, Pusarnici, lledendole, Rožeci in v Št. Pavlu. V Št. Vidu terpi s. Mih. semenj cele 4 tedne, to je, 14 dni pred in 14 din po s. Mih. Oktobra: 4. v Trebižu, 13. v Doberli Vasi, v Ovšpergu (14 dni) in v Cobercah. 1<», v Pontafelnu in v Terbižu 18. v Cutštanji pri s. Ilemi iu v Milštati. 20. v Blato-gradu in v Gmintu. 21. v Kutarčah. 27. v Celjovcu (14 dni). 28. v Križali, v Kaplji, St. Lenartu, Št. Mohorji iu v Saksenbcrzi. t'htopada : 8. v Malborgeti. 10. v star. Dvoru, v Obcr-dravberzi in v Paterjonu. ti. v zgor. Ileli in v Sinartnu pri Belaku. 13. v 1'liberku. 18. v star. Dvoru. 24. v Oberdravberzi. 25. v Grajfenberzi. Pond, po s. Katarini v Cobercah. 28. v Oberdravberzi. (»rudna: 1. v Št. Andreji, na s. Miklavža dan v Štras-berzi in v Velkovcu. 17. v Milštatu. Kvat. pond, (v adventu) v Paterjonu iu 27. v Lavamintu. \Ta ^oriskoin. Prosenca: 7. v Štanjelu. 20. v Gradiški. Svečana: 2. v Šmarji. 24. v Stijaku (v Stanj. kom.) na s. Matija dan v Cerknah, vel. pond, v Lokvi. Sušca: 10. v Ajdovšini šiv., 1(». v Gorici (8 dni), ravno tako tudi vsaki post. četer. in vsak niesc. živ. semenj, 20. v Komcnu. Monfalkonu (2 dni) in v Bovci (2 dni). 25. v Gradiški. 2(i., 27. in 28. v Ogleji (Akvileji) in 1. pond, po s. Jožefu v Tominu. Maliga travna: 15. v Tominu, 20. v Turjaku (2 dni), 25. na Konskim (jjuiesca) in križ. petek pa v Ajdovšini. ^e lici g a travna: 1. na Bukovi. 3. v Sežani. 25. na Kačiču (Sež. kom.), pond, po s. Telesu pri s. Križu. Hoiriika: 13. v Medeji (Karni. kom.). 24. v Ajdovšini in v St. Evani (Duino), 25. v Karminu (3 dni), pond, po s. Antonu Pad. pa v Pavjeru. Maliga serpana: 11., 12. in 13. v Ogleji. leliciga serpana: 24. v Gorici (14 dni). Kimovca : 1. v Gradiški. 4. v Karminu (3 dni), 9. v Kačiču. 14. pri s. Križu in v Sežani. 29. na Bukovi in v Bovcu (2 dni). Oktobra: 1. v Gorici (8 dni). 10. v Turjaku (2 dni) v Ajdovšini na s. Terezije dan živ. 17. na Konskim. 21. v Cerknah. 25. v Gradiški, pond, po s. Frančišku Ser. v Pavjeru, in I. pond, po s. Uršuli v Tominu. ^"istop a da: 9. v Lokvi. 12. v Komcnu. 22. v Šmarii. 30. v Fločinu (Kanala, kom.), pond, po s. Andreju p3 v Gorici (14 dni). Grudna: 6. v Monfolkomi (2 dni). 8. v Turjaku (2 dni). 19., 20. in 21. v Ogleji in 1. pond, po s. Miklavžu v Tominu. Na Tcržaskcni primorju. V Buluncu, na s. Egidia dan. — V Borštu, Kopriške kom., 15. sušca za živino, 22. kini. za les in 25. oktobra za blago. — V Brezovci, 28. mal. travna, 3. mal. serp. iu 17. oktobra. — V Buzetu, na ned. po mal. 8m. — V Kastelnuovi, (Nov. gradu), 10. mal, travna, 28. rožnika in 27. listop. — v Kuvedi, v ned. po roženkr. ned. in na ned, po s. Martinu, — V Dolini, 4. oktobra. — V Pazili (Pisino), 2. vel. serp. — V Zlivji, 15. mal. vtravna in 20. kim. — V Ter s tu, 2. listop. — V Cubedu, na s. Martina dan. — V Hicmanih, 20. Sušca. — V Pasjirasi} (pri kropi) 9. vel. serpatia. Na Reškem priinorjii. V Reki, 23. mal. travna, 24. rožnika, 15. vel. serp. in 8. kim. — V Bakru, 13. mal. serp., I. in 30. listop. — V Grobniku, 1. vel. travna in na s. Trojice dan. — V Kastvi, 22. vel. travna, na roženkr. ned. in 13. grud. — V Vo los kim, 16. vel. travna. — Cub aru, v pond, pred bink., s. Jak. in po mali maši. Natisnil Jož. Rudolf Milic v Ljubljani. J* it. /ilinl-Sdjulbiidjcr- Ciontini 9 Buch-, Kunst - und Musikalienhdndlcr in Laibach s in d nachstehende Artikel in Auswahl stets vorrathig: Gebetbiicher. ituber, M., Sveti Post, ali premišljevanje in molitve za vsaki dan svetiga štirdesčtdanjskiga posla. Polog nemškiga. Mit 1 Stahlstich. Laibach 1847. 12 kr., Halblederband 24 kr. Lederband 30 kr., mit Goldscbnitt 40 kr. *Hvnla božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Bog-a vsak dan časti in hvali. MolitOe bukvlce za mladost. 4. Aullage. Laibach 1856. 8 kr., in Papierband 12 kr., Lederband 30 kr., drgl. mit Goldsrtinitt 40 kr. •Vni*, P. A., Josus der Kinderfreund. Kleines Lehr-, Gebet-nnd Gesang-Bfichlein tur Kinder. Mit vielen Bildern. Laibach 1854. Steifband 12 kr., ungebunden 8 kr., in Lederband 36 kr., mit Goldscbnitt 45 kr., in goldgepressten Pariser-Einband 30 kr., dergleichen mit Goldschnilt 3ti kr. * drgl, mit Gohlscb. 50 kr. Jem*« in Marije dvoje naj svetejši serce. Molttevne bukve sa vse, ki Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in zlasti za brate in sestre teh neomadežanih Sere. Spisal-1 po naj boljših izvirkih dva duhovna. Mil 3 Stahlstichen. 3te mit Marienliedern vermelirte Aullage, Laibach 1855. 40 kr., in Halblederband 54 kr., Lederband 1 11. 10 kr., drgl. mit Goldsch. 1 11. 40 kr. *Iim!i nebeški, za otročiče. V pel koščikov razdeljen. Poleg nemškiga. Laibach 1855. Mit Bildern. Papierb. 8 kr. 1 Dutzend 1 11. 30 kr. Tflnriti dobra mati pobožnih otrok. Mit 1 Titelknpfer. Laibach 1848. 10 kr., in Papierband 16 kr., Lederband 36 kr., drgl. mit Goldschnitt 50 kr. *War lepiti »lun, ali vredno praznovanje perviga svetiga Obhajila. Laibach 1854. 8 kr., Papierband ord. 12 kr., Papierband fein 15 kr., Lederbanil 36 kr., drgl. mit Goldschnitt 50 kr. I"«»t v nebeško domačijo. Maine in obhajilne molilve za pobožne kristjane. Poleg nemškiga. Mit 1 Stahlstich. 2. Anllagc. Laibach 1854. 40 kr., Halblederb. 54 kr., Lederb. 1 ti. 10 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 II. 40 kr. MH)r 9 Dr., Jezus moje želje. Katoljške molitne bukve z nauki in napeljevanjem k pobožnimi) življenju. Poleg nemškiga. 2. Auflage. Laibach 1850. Mil 1 Stahlstich. 30 kr., in Papierband 40 kr., Lederband 50 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 11. 20 kr. f *DasseIbe im kleinern Format, Laibach 1854. 24 kr., im Halblederband 36 kr, Lederband 45 kr,, drgl. mit Goldschnitt 1 ti., Pa riser-Einband mit eleganter GoUlpressung 45 kr. , init Goldschnitt 54 kr. Erbauungsbiicher. Aliuaiver večni popotnik.. Pravlj. Laibach 1850. 3 kr. 1 Duz-zend 30 kr. *€ '■■ilaiioliia podtfba Matere božje v mestu Rimini na Rimskim. Mit Titelbild. Laibach 1850. 3 kr. 1 Dutzend 30 kr. 'Jeran, J. L., Sveti Juri seroni vojsak. Seronim slovenskim mladenčem. Laibach 1851: 8 kr. . 3 kr. l)a.s Dutzend 30 kr. \asltMlovaiiJc svetnikov božjih. Poduka polne povesti iz življenja svetnikov. Laibach 1849. Pramienband 45 kr. Rasti-aa, P. J., Sveta pokora ali sedem postnih pridig, klerc je pridigoval v letu I84t>. Laibach 184t>. 1« kr., Steifband 20 kr. *€>si'«M'eni kristjani svojimu novoizvoljenima vikšimu pastirju, Papežu Pijtr IX,, z popisani volitve, življenja in nastopa svetiga Očeta Pija IX. Mit Portrait. Laibach 1847. 8 kr. I"et svetili petkov mesca Sušca. Steif geb. 12 kr. 1'irlii za device, ali molitve in nauki, ktere naj si pobožna devica in sleherna poštena žena večkrat k sercu vzame. Mit I Bild. Laibach 0 kr., 1 Dutzend 1 11. "■letnice perve in nar potrebniši svete keršan.ske katoliške vere, za nar manjši učence. Rrosch. 3 kr. KIMr, Dr., Napeljevanje vesolno ali veliko spoved opravljati. Laibach 1844. 12 kr. *Niiiiijclek, Shodili Ogovori. Halbleimvandb. 1 11. 20 kr. "Suiiria, Kr., Hirlanda bretanjska vojvodnja ali zmaga čednosti in nedolžnosti. Po nemškim. Laibach. 12 kr. Sveta devica in dekla Clta. Laibach 1846. 8 kr. svetiga mladenča Alojzia Goncaga. Mit 1 Kiipfer. Laibach 1846. 8 kr. — svete device Teresije. Mit 1 Kiipfer. Laibach 1840. 8 kr. SRlate bukvice, to je napeljevanje k pobožnimu življenja in k pravi bogoljubnosli. Laibach 1847. 4 kr. 1 Dutzend 40 kr. V a r i a. *lloJtel< ali pravljica od viteza v drevo vpreženega. 6 kr. Cauouial'elu , 3 verschiedene Ansgaben , hu12, 10 nnd 8kr. pr. Exemplar. 4 Catalog der olTenllichen Leihbibliothek: Hanplcatalog. 1846. BroschJrt 10 kr. — Erster Nachtrag 184T. 10 kr. — Zuei-ter Nactitrag 1848. 6 kr. — Drltter Nachtrag 1850. Kkr.— Vierter Nachtrag 1851. 6 kr. — Flintier Nachtrag 1853. 10 kr. C'ataloK der Musikalien - Lelbanstalt (enthaltend hei 2000 Sliicke.) Preis geheftet 6 kr. *C«!UiriIi, slovenski lepopisi in izgledi, 12 kr. Eineelne Blatter daraus, a 2 kr. Cerkvica na skali. Pravljica. Laibach 1855, 3 kr. *Ove igri za slovensko glediše : 1. Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku, 2. Stepan fcubič, ali Bela IV. na Hrovaskim. Laibach 1850. Broschirt 10 kr. *Fleli>imaii, Izgledi slovenskiga pisanja. 8 kr. 1 Dutzend 1 11, 20 kr, Hiltleganlia, zveličana; dvakrat po nedolžnim v smert obsojena cesarica. G kr. "Hitri Računar pri kupovanju in prodajanju od 100 do 1000 reči z vinarji, krajcarji in goldinarji. Laibach 1855. Gebuudeii in Halbledcrband 24 kr., in Lederband 36 kr. *Ii£!Cl4Mll za pervince, ki se brali in pisati ob enim uče. Spisala učenlka na deželi. V Ljubljani 1855, 6 kr. Einzelne Blatter 2 kr. Kmetica in groflnja Grizelda. Lep. izgled poterpežljivosti in ponižnosti vsi m ženam, (i kr. *Hratkočai*ne igre z kvartarni, številkami in druzimi rečmi v družbah. Laibach 1850. 10 kr. "lioleriar za Slovence, s podobami, k poboljšan ju katol. Duha, za navadno leto 1855. Wien 1855 broach i rt in eleganten Umschlag 24 kr. Steifband 30 kr. *Ker2iki raki, za kratek čas. Znadke ali anekdoti. Laibach 1855. 6 kr. HlalavuSič, Fr., Erazem iz Jame. Povest. Mit Titelbild. Laibach 1845. 8 kr. * — Oče Grof Radecki c. k. Maršal, z jeklorezom. Laibach 1852. 12 kr. * — Slovenska Slovnica za perve slovenske šole v mestih iu na deželi. Laibach 1849. Broschirt 12 kr. R<5uiHki Paviiha v slovenski obleki. Iiukve polne smešnih povest sa kratek čas poslovenjene. Laibach 1849. 12 kr. 1'oclolia presvcte Device Marie. Povest. Laibach 1855. 3 kr, Sajnske bukve, prave egiptovske, od leta 1231 , z razklada-njem sanj s perstavljenimi nuinari za Liste, kteri hočejo svojo srečo v loteriji poskusiti. Preis 10 kr. *S*tric Tomova koča, ali življenje zamorcov v robnih derža- vali svobodne severne Amerike. Laibach 1854. 30 kr. *VaIjaveč, M., Pesmi. Wien 1855. Broschirt in eleganten Umschlag 48 kr., in eleganten Leinwandband I 11. 30 kr. dergl. mit Goldscbnitt 2 II. *Venoek za vezilne darila, ali vošilne pesmice o godovih, novim letu in drugih priložnostih. Itrosch. 12 kr. "Violice« Zbirba prijetnih povest in kratkočasnic podučniga in pobožniga zapopadka za mlade in stare, z 28 podobami. (Iz „Kolcdarja za Slovence.") V Ljubljani 1855. In Pra-mienband 18 kr., brosch. Ki kr. Ujetnik na galeji. Lepa in poduoenja polna povest s pristav-kom življenja Sv. Vinccnca Pan lana. 6 kr. Die mit # bcsseichneten Bucher sin d mit neuen sloveni-schen Lettern gedruckt. Fernei* empfehle icli iiaclistehende Werke einer gefiilligen Beaclitnng. .liiK«l*iUii služba za mladenče k sveli maši streči. Brosch.Bkr. lpoNiolNka lirana bogoljubnlm dana po branji apostolskih listov in drugih bukev svetega pisma za nedele in svctke cerkvenlga leta. Spisal A. Slomšek. 2 dela. 2 11. — Zu-sammen in Halbleder geb. 2 11. 3(1 kr. Car, Or. Romarska palica po poti v večnost. 2 Thelle in einem llande in Leder gebunden I fl. 30 kr. llrobliiiee za leto 1847 bis 1850 a 40 kr., 1851 bis 1854 a 48 kr., 1855. I fl. 20 kr. Kvangeli sv., z molitvami in branjem za vse nedele, praznike in imenitniši godove celiga tela. V Celji 1850. Iti Halb-lederband 1 11. 20 kr. Lederband 1 11. 40 kr. Lederband mit Goldschnitt 3 11. f*riinaiiil4i« L. Vodilo grešnikov. Laibach 1854. 2 Bande in Halbleinvvandb. 1 11. 40 kr. Hrana evangeljskih naukov bogoljubnim dušam dana. Na vse nedele ino zapovedane praznike v letf, na svetlo dal A. Slomšek. 2 Theile 2 II. — Zusammen in Halbleder geb 2 II. 30 kr. Janezi«- Ant. Popolni Ročni Slovar slovenskega in nemškega jezika. 2 Bande. Klagenfurt 1850. 3 II. 30 kr. ItafTol, F. Domači ogovori po ncdelskih Evangeljih za verne ljudi na deželi. 2 Theile. Klagenfurt 1853. I fl. 40 kr. l4er*aii*ko devištvo. Potrebni nauki, izgledi in molitve za žensko mladost. Broscli. 24 kr. Halbleder 40 kr. JKrentpI, A. Kratke Predge na vfe nedele ino fvetke celega leta. Gratz 1839. 2 Theile in Steifband 1 fl. 20 kr. Holiida, K. Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka, poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Klagenfurt 1854. 40 kr. Serf, A. Predge na use nedete no svetke celega keršansko-kalolškega cirkvenega leta. Gratz 1835. 2 Theile in Steif-band 1 11. 50 kr. Mtrina nebeških zaklad za spokorne duše. G or z 1837. Halli-lederband 1 fl. Lederband 1 II. 20 kr., mit Goldschnilt 1 II. 40 kr. Miniti. J. Zgodovinski Katekizem, ali celi keršansko-katolški navk v resničnih izgledih in zgodovine za cerkev, šolo iu dom. 3 Theile. Klagenfurt 1853. 3 11. 24 kr., in Halb-lederband 4 11. Veriti, F. Shivljenje ^Svetnikov. Laibach 1844. 4 Halbleder-biinde 4 II. SKalezia, Sv. Frz., Filoteja. 45 kr., in Halblederband 1 11. 15 kr. llreviaruiu Romanum etc. 4 Vol. 8. Vienae. 1842. Ungeb. 10 II., in Lederband 14 11. 4 Vol. 4to Mcchlinae 1848. Preis 25 II. Dieses Brevier ist mit grossen Lettern gedruckl. 4 Vol. 8. Oeniponte 1848. Ungeb. 8 II., in Lederband 12 11. 4 Vol. 8. Compidonae 1849, in Lederband 14 11. 50 kr. ■florae Diurnae etc. 18. Vienae, in Lederband 2 11., mit Goldscbnitt 3 11. 18. Campidonae. Lederband 2 11. 20 kr., mit Goldscbnitt 3 11. 20 kr. 18. Mechlinae 1843. 2 11. 20 kr., mit Goldscbnitt 3 11. 20 kr. lf(is«ae Defunctorum etc. Fol. Vien. 1851, in Halblederband 2 11. 24 kr., in Lederband 3 11. MTiNsale Romanum etc. Fol. Viem 1842, ungeb. 10 II. In Lederband mit Schuber 18 11., mil Goldschnilt und Schllessen 26 II. Fol. Ratisbonae 1849, ungeb. 12 11., in rothen Leder gebunden samint Schliessen 20 11. Dergleichen mit Gold-sclinitl 28 II. — Kleinfollo Venetiis 1845. In rothen Lederband ink Goldscbnitt 20 II, — or dinar in rothen Lederband 15 II. — NB. Das Proprium Missarum in neuester Aullage ist jedem Missale beigebnnden. Oriiciiiiii in navitate Domini etc. Ofticium fflr die Mette in der he'll. Christmu'ht und fflr die Charwoche, nebst den Choralmelodien ' und . deutschen Rubriken, bearbeitet von R. Scblecht, gr. 8. Nonll. 1850, in Lederband rait Schober 2 fl. 40 kr., dergl. in Goldscbnitt 3 fl. 20 kr. 8. Vienae 1841, in Lederband 2 II., dergl. mit Goldscbnitt 3 fl. ]MlKHioHK-l"re(li£(t4»ii dor ebrw. Viiter aus der Gesellsclialt Jesu Hurgstaller, Damberger, Schlosser. 2te Auflage. Ložem 1851. 1 ft. 20 kr. $latyfte1)cni>c $lrtifel fin* hci mit ftcH tit liioflliefrft ftcfte? £3uaUtat mtfc lDtil)l am &c»ifcu ic. befevge geijen fin biKigcd J&oncrat. — — mit SBcrjicvuitijen, 3 bi« 20 fr, pv. ^Dijen. —■ — SHnfidjten »on Caibacfj, litfyograpljirt obev iui <£tafytjhdjt pr. JBogen 6 fr. Bn rtUeti (Sorten "Sritfpapiete fhtb ^affenbe Gcuwerte 311 fyabcu bad Shtfceitb »on 6 bid 40 fr. ftebcrfrfjnctbenirtfcbiiicti, ^arifer, ju 2 (T. 20 fr. ftati^lct; unb (£cH3ept*9Papifr. (91 ud ©rafc et gUtine.) fteintd unb orbindved iu biocrfen formaten bad 33ud) ju 6, 7,8, !), 10, 12 bid 45 fr.; pr. 0iie£ »on 2 p. bid 18 fl. ^robefatrtelit auf guttm Javier 311 mf$Ubmm {pyctftn. 9?ecfcttcfttafelit, »laflif^e, ba« <£(fttf ju 4, 5 uttb 8 fr. 3>a« JDufenib 44, 54 fr. mtb 1 ff. 12 fr. ©riffcfti tajit, ba« 100 ju 15, 18 fr., brnite ju 40 fr. £>a« ©ufcenb »du 4 bi« 10 fr. (SScfyrcibfebcrn, ŽBiencr* mtb hamburger; Jtiete, ber Stitib ju 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 15, 20, 24 fr. bi« 1 ff. 20 fv. in gro* fjcrcn ^ovtfjicti nocf) billigvr. Srfjretbfljcfcit, limrtt, fur 8atein*, 35eutfcfy;, banjici i unb 2)iriattbo? uttb 8 fv. štcgcllarf, rotfjm unb »erfcfjicfccnfdvbigcn, ®icncr, SKainjcv unb *)}arifer, fcitt uttb orbinar. (Sfttrf vo»t 3 ti« 15 fv., ba« ^futtb won 24 fr. bi* 3 fl. ^trtl>!ffPcni, ins unb au«lAubtfdjc, ba«iDu|>eub »on 3 bi« 12 fv. — in ijrofjeren s4?artf?ien nedj btlligcr. ©rijfeln baju, ba« Stutf »on 1 — 15 fr. $5a« £>ufefnb ju O, 10, 15 fr. bt« 2 ©ulben. ^tveilfanb, Srenje, fd)n>arjcr, blautr unb grutter, ba« ^Jfunb »on 6 bi« 24 fr. £tnte, fd>hwje in glfifcfn^cn ju 2 , 3, O bi« 20 fr. 3)ergfeicf>en fur ©tatylfebern (Sllijarinfinte) ju 8, 16 bi« 30 fr. — rotf>c (aufgflo«ttr (šarmitt), »on 8 bi« 24 fr.; blaut, grftne (aufgf; lotftfn ©tuttfpan), gdbe (©olb) »on 10 bi« 20 fr. $intenl>ul»«r ba« ^acfet O fr. SUorfdjriften f»r »erfdjiebcnc ©^riftarftu, ba« 53latt ju 2 fr. B. Sftaier* mtb $atrbeu¥dftd)Ctt, ftine uttb orbinfirc, fortirf mit 12, 18 unb 24 garbm — »on 15 fr. bi« 5 jI. $flflr;, i^ifcf) s nnfc 93prftcnpinfcl itt »trffyebenen Oualitatm »ott 1 fr. bi« 1 ff. 30 fr. $>r. @tucf. SČinfalc, €lfijjfdjiateu, flfteijjbreter, 2jBinfelraf;men k. in verftfjtebenfit ©rofieu. 2 WakrlcitMattb, % bid "/■ fatt^ nub fevtiggvuubivte, lit «ttt »on 1 bid 2 ft. Zk ft. IMfarbcit iu Stafen, bad ©turf »on 7 bi« 27 fr. 9iafrtt*gttmmt, bad r. ^acfet. — — auf ©ted) geniatte, iu »evfdjiebeneu ©vofieu ttlft tmb of)tte ©otbvafjmeu »on 20 ft. bid 8 ff. C^f* .&tev»ou bejifce id) eine fo bebeutenbe Studiratjl, bafj id) faft atten bitligen 9Muf$en begegnett fatttt. SBiUtCfbudjev fuv Jtinber, mit unb ofjne ABC »on 10 fr. bid 5 fj. — ftiiv bie 3ugenb mil beutfdjjen obev fvanjoftftfyen Sevte »on 20 fv. bid 8 ft. SBiUcfett unb SUfUfavteu ffiv wvfdjiebeuc ftdtte »on I fv. bid 1 fi. (Stticiftjrc, gemalte, fuv cf)eit 311 40 fv. bid 1 ff. 16 fv. if^cttd, fvain,, auf gefavbten ^ier. 2 @ovteu. 100 f&titcf 20 fv. 4 ©||(l 1 fv. 3>evglfi$en mit Oolbbtticf 100 Stud 40 fv. 2 ttlver, ba« glafdjdieu ju 24 fr. italcn&cr, al«: Sanb--, (»djrcib; unb £afdfeufalettbev, »on G fr. bi« 2 fl. &rcufttocfjcm ^arfete tverben 100 £eiligenbilbcr gratt« beigelegt. fur ©efellfcfyafte n, al«: 9lufft$fog* uttb 3ief)fartcu (5 bi« 10 fr.), Štombofa unb Softo (48 fv. bi« 2 fl.), Domino (30 fv. bi« 2 fl. 24 fv.), ©locfc unb jammer (18 fr. bi« I fl. 20 fr.) u. a. nt. pr Amber: Berlegbilber (»ott 24 fr. bi« 3 fl.), flat* ten, — gifluren jum 9luffteflen if. k. 3|t»ielfat*tctt fetite unb ovbtnjivr, fur Stare! (36 bid 42 fv.), HJiifuet (18 bid 24 fv.), SSfjift (26 bid 36 fv. (Spiti). ilrrfcbbflcit, fraittifdje unb bcutfdjc, fur iebjfttfv unb Sutfcrbiufav, auf gefdvtten uttb loeifteu SJJapiev, bev ©egtn ju 4, C unb 8 fv. (spcfymbjeitflc aud §0!}, f$tt>av$ ^clitirt »on 24 fv. bid 1 fl. 30 fv. — Sinirte Unferlagetl (gauffcnjev) iu 8tav, 4to. uub golio »ou 1 — 3 fr. pr. 6turf. — Wunbleim tad ©tfltf ju 3 — 6 fv. ftebcr; biidjfen and fjSftjpp* cbcr J&oJj 3« 3, 12 btd 20 fv. — 9lotijbu$cr. — galjbciue 311 8 fv. -- "Kefftugftuppeit fiiv SBleb unb 4Jlotl)jliftc ju 8, 10 unb 12 fv. — Cblatfii in Scfja^tdn dou 3 bid 6 fv. — 2B6f<^ mavftinte iu ©tui ju 48 fv. — Violin = unb ©uitamfaiten »011 4 bid 8 fv. — ©tanuubudje* in ScbfV; unb Oatmutbaub »tfn 40 fv. bid 8 fl. — Ubrblatlcv jU 3 fr. >r. X, 35cfonbcrs giittfl|t 511 Oeudjten! Sanbfarten, fcfifalien, Silbcr; furj, faft alfe §Jrtifel auS mcttter J^anbluncj tverben pern ftwofyl i it ter 6tabt filS aud) auf6 Sanb jut 9lnftd?t gefanbt; jeDocf? foffen foldje, faKS fie tti$t cotmniren, tmbefctyabifll $tmuf* flefaiiM toerben. ©djliefjlid; enipfeljle irfj mid) jur Ueber* nafjme attcr 33efteftungcti, melise in'$ ©gticf;ft fdjnetlen unb prometen (Sffectwirung. (Sebrucft bd 3 5»ub. OKiUitj in 8