(VIŠKOM ""/Vand C^K oA ri$ka Domovim/i JPORfe -AN IN SPIRIT !k ^ language only Carterjevi podporniki ¥ Iranu se jezijo nad se organizirajo proti ravnanjem ameriškili <‘odprt^, koitvenoiji policistov i Iranci 9 c SLOVCNIAN ^nrii?,LhnM!g\Mi1W^Ukee’ Waukegan* Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R J_____g ’ ew or^’ Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Sprlnf«, all Oblo CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 6, 1980 DENVER, Colo. — V tern mestu 'zasedajo guvernerji a-meriških zveznih držav. Na sestankih pretehtavajo razne probleme, ki pretijo posameznim državam in iščejo rešitve. Ne manjka pa zabav ne političnih ugibanj o možnostih Ronalda Reagana ali Jimmvja Carterja na letošnjih volitvah. Demokratski guvernerji so se sestali in se pogovarjali o tkzv. “odprti konvenciji”, ki jo zahtevajo sen. Edward M. Kennedy in drugi prvaki stranke. Carter in Kennedy sta poslala svoja odposlanca na sestanek in guvernerji so so končno odločili, da ne bodo glasovali o tem, ali naj bo konvencija demokratske stranke, ki se bo vršila prihodnji teden v New Yorku, odprta ali ne. Z besedo ‘odprta’ je mišljeno, da bi imel vsak delegat pravico glasovati svobodno za strankinega p r e dsedniškega kandidata, ne glede na to, ali je bil izvoljen kot kandidat pod obljubo, da bo na konvenciji glasoval za Carterja, Kennedyj a ali koga drugega.' Načelnik Carterjeve voliv-ne kampanje Robert S. Strauss se je udeležil sestanka ter povedal novinar jem j da bi od 24 navzočih demokratskih guvernerjev naj-naanj 18 glasovalo za predsednika in proti “odprti” konvenciji. Kennedyjevci so to Vedeli, je dodal Strauss, in zato tudi niso zahtevali uradnega glasovanja. Na svoji predsinočnji tiskovni konferenci je predsed. Carter zopet govoril proti “odprti” konvenciji. Delegati- izbrani na primarnih vo-iitvah ali na konvencijah de-naokratske stranke v posa-nieznih državah, so vsi podpisali izjavo, v kateri so obljubili, da bodo na konvenciji v New Yorku glasovali za Vnaprej določenega' kandidata- Zato so tudi bili izbrani °z. izvoljeni. Tisti, ki so izgubili na primarnih volitvah in niso dobili dovolj delegatov, da bi imeli večino na konvenciji, je nadaljeval predsednik Carter, skušajo sedaj razvrednotiti primarne volitve in lokalne strankine konvencije ter tako doseči v New Yorku za zaprtimi vratmi to, kar niso mogli doseči pri volivcih samih. TEHERAN, Iran. — Načelnik iranskega parlamenta a-jatola Hašim Rafsandžani je zahteval skorajšnje sojenje vseh zajetih ameriških talcev kot maščevanje za zadržanje v zaporu v ZDA 192 iranskih državljanov, ki so jih aretirali zaradi Sodelovanja v izgredih. Vsi aretirani Iranci so pa že na svobodi-. Za časa bivanja v zaporu Iranci niso hoteli nič jesti in pazniki so s silo hranili kar 40 zapornikov. Iranci tudi niso hoteli povedati svojih imen in naslovov. Ko so to storili, so pa bili izpuščeni. ¥ Evropi norčevanje o Jimmyjii Oarlerp šil brak iilfyjn LONDON, Vel. Brit. — V vsej zahodni, nekomunistični Evropi posveča časopisje veliko pozornosti težavam predsednika Carterja zaradi početij njegovega brata Bil-lyja z Libijci. Mnogi komentarji se norčujejo iz Billyja. Resnejši zahodno-evropski novinarji so pa zaskrbljeni predvsem zato, ker utegnejo imeti predsednikove težave usoden vpliv na izid letošnjih volitev v ZDA in to ne samo za mesto) predsednika, ampak tudi na sestavo Kongresa.1 Najbolj se vesele afere Billyja Carterja karikaturisti zahodnoevropskih časopisov in revij. Dvomi o Carterjevi možnosti ponovne izvolitve za štiriletno mandatno dobo rastejo. Ni veliko zahodno-evropskih državnikov, ki bi radi videli Reaganovo zmago novembra letos. Nekateri komentatorji pa so mnenja, da Carter niti ne bo kandidat demokratske stranke letos. rorryinnrjroTnnroTnnnrBTnnnrij VREME Sončno, soparno in toplo danes z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem in večernem času. Naj višja temperatura okoli 87 F. Slično vreme jutri, a nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 91 F. II. Zadnje vesti *Denver, Colo. — Skupina treh ljudi,, ki so rekli, da pripadajo Komunistični delavski stranki, je skušala napasti neodvisnega predsedniškega kandidata Johna B. Andersona, ko se je le-ta mudil v tem mestu včeraj. Kar dvakrat so “komunisti” metali jajca v Andersona. Varnostniki in lokalni policisti so aretirali vse tri napadalce in jih odvedli v zapor. Anderson ni bil poškodovan. ’•'‘Kingston, Jam. — Orkan “Allen”, ki ga vremenoslovci smatrajo za najnevarnejšega v vzhodnem delu Karibskega morja v tem stoletju, še divja nad otoki v tem morju. Najbolj prizadeti doslej so otoki St. Lucia, Hispaniola, na katerem. sta državici Haiti in Dominica, ter Jamaica. Na otoku St. Lucia je umrlo 16 oseb. ;:;Fort Indian town Gap, Pa. — V tem mestecu je taborišče za kubanske, begunce, ki so nedavno zapustili Kubo. Mnogi Kubanci so nezadovoljni, ker so še vedno v tem taborišču. Včeraj je prišlo do izgreda, v katerem sta bila huje ranjena dva Kubanca, več drugih pa je dobilo lažje poškodbe, med njimi tudi 12 vojaških policajev. *La Paz, Bol. — Nasprotniki nove vojaške vlade v tej državi so ustanovi^ lastno vlado. Načelnik te “vlade” bo bivši bolivijski predsednik Herman Siles Zuazo. Siles Zuazo je zmagal na predsedniških volitvah, ki so jih razveljavili voiaški častniki s svojim državnim udarom. Italijanska policija obtožuje desničarje za atentat v Bologni BOLOGNA, It. — Policija je mnenja, da so nastavili peklenski stroj v čakalnici glavne železniške postaje v tem mestu pripadniki neke skrajne desničarsko usmerjene teroristične skupine. Čeprav policija še ni zasledila' nobenega od atentatorjev-teroristov, meni, da je bil napad zelo sličen drugim, ki so jih izvršile te desničarske skupine v preteklosti. Na podlagi teh sumničenj je policija začela loviti vse znane pripadnike desničarskih t e r o r i s tičnih skupin. Priprla je več, teh ljudi in jih sedaj zaslišuje. Policisti preiskujejo stanovanja osumljencev v upanju, da bodo našli dokumente ali druge dokaze, ki bodo povezali o-sumljence z bombnim napadom v Bologni. Še vedno objavljajo v Bologni nasprotujoča si poročila o številu ljudi, ki so izgubili življenje v atentatu pretekli petek. Uslužbenci mestne u-prave trdijo, da je umrlo 84 oseb, reševalci in policija pa, da je mrtvih 76. Težave pri seštevanju žrtev povzroča dejstvo, da je mnogo trupel dobesedno razkosanih zaradi moči eksplozije. Analitiki političnih razmer v Italiji soglašajo, .da teroristi v tej državi,., naj pripadajo desnici ali levici, imajo za svoj poglavitni namen zrušitev s i s t e ma parlamentarne demokracije. Skratka, skušajo ustvariti pogoje za revolucionarni preobrat italijanske družbe/ JIMMY CARTER: BILLY NI VPLIVAL NA AMERIŠKO POLITIKO NAPRAM LIBIJI Sovjetska baletka Vlasova se hoče vrnili v ZDA MOSKVA, ZSSR. — Baletka vodilne sovjetske Bolšoi ekipe Ljudmila Vlasova, ki je bila predmet krajšega, včasih skoraj smešnega diplomatskega spora med ZDA in ZSSR,v preteklem avgustu, ko ni hotela ostati v ZDA skupaj s svojim možem, baletnim plesalcem Aleksandrom Godunovim, ki je zaprosil za politični azil, se želi sedaj vrniti v Združene države. Sovjetski varnostni organi so namreč spremili Vlasovo na letalo sovjetske letalske družbe A,eroflot v New Yor- ku, ameriški uradniki pa so prepovedali odlet letala, dokler se niso osebno prepričali o tem, da Vlasova res želi nazaj v Moskvo. Letalo je moralo čakati na letališču Kennedy kar 73 ur, preden je odletelo v ZSSR. Vlasova je vložila prošnjo za izhodni vizum in je povedala znancem, da ga bo tudi dobila. Kljub temu, da namerava živeti z možem v tujini, ne bo odpovedala sovjetskega državljanstva, ker se želi vrniti v ZSSR na obiske k svojim sorodnikom, je dejala. V Sloveniji so dobili novo vlado ford Moto? Go, želi omejitev uvoza tujih avtomobilov v ZDH DETROIT, Mich. — Predstavniki druge naj večje amc-Uške izdelovalke avtomobi-°v Ford Motor Co. so vložili Prošnjo, naj ameriška vlada omeji uvoz v ZDA v tujini Ddelanih avtomobilov. Ford Predlaga namreč, da bi dovodi uvoz 1.7 milijona teh avtomobilov na leto. Japonci bi imeli pravico iz-v°ziti v ZDA le okrog 931,000 avtomobilov na leto. Za Japonce bi bila to precejšnja o-jriejitev, ker so že lani proda-‘ v ZDA kar 1.7 milijona sv°jih avtomobilov. II. O sedanjem gospodarskem položaju je mnenja, da bo treba razvijati energetske vire in surovine, pridelovati hrano in izdelovati proizvode za svetovno tržišče. Niso zadostni telesni napori, treba se bo opreti na znanstvene dosežke in poskrbeti za boljše izobraževanje. Med osnovnimi nalogami nove vlade bo tudi preusmeritev dela v industriji, razvoj prometnih povezav, izboljšanje deviznega položaja Slovenije in pa da bo trg bolje oskrbljen z . življenjskimi potrebščinartii. Nova slovenska vlada se misli torej soočiti predvsem z gospodarskimi težavami, ki tarejo ne le Slovenijo, ampak vso Jugoslavijo. Tako so v četrtek, 17. julija, delegati obeh zborov skupščine SFR Jugoslavije razpravljali o te- mi, ki je v zadnjem času najbolj aktualna in predmet vsakdanjih razgovorov tj. o nadomestnih delih, surovinah, pralnih praških, zdravilih, kavi, olju, sadkorju. Vsega tega namreč na trgu primanjkuje. Zvezni tajnik za trg in splošne gospodarske zadeve Imer Pulja je odgovoril, da se ne da iti mimo dejstva, da ima Jugoslavija premalo deviz. “Ali bomo tiste, ki jih imamo, znali uporabiti za nakup tistega uvoženega blaga, ki ga najbolj potrebujemo, pa je odvisno od našega vedenja in spoštovanja sklepov o izbiri uvoza. Pomanjkanje sladkorja in olja pa je' bolj navidezno kot resnično. Obojega imamo letos toliko kot lani. Da teh proizvodov občasno ni na policah v trgovinah, so krivi občani in neka- teri delovni kolektivi, ki si ustvarjajo velike zaloge,” je pribil Pulja. Tudi varčevalni ukrepi z nafto niso dali zaželenih rezultatov. Premnogi so se izognili omejitvi voženj na parne in neparne dneve (šest dni v mesecu) tako, da so si kupili še en avtomobil ali o-pravijo več voženj v dneh, ko lahko vozijo. V preteklem letu je Jugoslavija povečala uvoz nafte kar za 21%, medtem ko so države Evropske gospodarske skupnosti njen uvoz zmanjšale za 17%. Uvoz nafte pomeni za jugoslovansko plačilno bilanco znesek 3.5 milijarde dolarjev, kar je silno veliko. Medtem pa ostajajo neizrabljene zaloge premoga, ki presegajo 20 milijard ten. Ob odprtju novega mostu K r k - k o p n o je predsednik WASHINGTON, D.C. — Predsinočnjim je imel predsednik Jimmy Carter tiskovno konferenco, ki so jo prenašale vse ameriške televizijske mreže. Tiskovna konferenca je trajala celo uro, namesto običajnih 30 minut, kakor je to navada ob drugih prilikah. Predsednik sam je podaljšal sestanek z novinarji, ker je ob začetku prebral daljšo izjavo o stikih, ki jih je imel z bratom Billyjem glede Libije ter o stikih z Billyjem o isti zadevi, ki so jih imeli drugi člani te administracije. Nadalje, je pojasnil Jimmy Carter, je hotel odgovoriti na vsa stvarna vprašanja, ki so jih želeli postaviti navzoči novinarji. Začetna izjava Carterja na tiskovni konferenci je bila povzetek posebnega poročila, ki ga je predsednik poslal posebnemu pododboru ameriškega senata, ki bo vodil u-radno preiskavo o zadevi Billyja Carttrja. Poročilo obsega kar 13,000 besed in v njem so tudi podatki iz posebnega dnevnika, ki ga piše predsednik vsak dan. V izjavi, poročilu ter odgovorih na stavljena vprašanja, Jimmy Carter ni povedal dosti novega. Rekel je, da ni prišlo do nobenih nepravilnosti, da o nezakonitostih sploh ni govora, skratka, da je bila zadeva skrajno napihnjena od novinarjev in njegovih — Carterjevih — političnih nasprotnikov. Predsednik je posebno in ponovno poudarjal, da njegov brat Billy ni imel niti najmanjšega vpliva na zunanjo politiko ameriške vlade, razen v tem, da je igral posredovalno vlogo pri navezovanju stikov med ZDA in Libijo v zvezi z ameriškimi talci v Iranu. V prvih tednih po zajetju talcev je Carter priznal odkrito, da je bil obseden z željo, najti pot do rešitve teh Amerikancev. P o s k u š al je vse mogoče načine za njiho- predsedstva Jugoslavije Mi-jatovič dejal, da bo treba delati več in bolje, tajnik predsedstva ZK Jugoslavije Dra-gosavac pa je opozoril potrošnike, da bo treba uporabo o-mejiti na resnične dohodke. Medtem pa se je vrnila iz Severne Amerike jugoslovanska delegacija, ki sta jo vodila finančni minister Petar Ko-stič in guverner centralne banke Ksente Bogev. Odposlanstvo se je sestalo z ameriškim zveznim tajnikom za finance Williamom Millerjem in s predsedniki številnih trgovskih bank. Jasno je, da je šlo za prosjačenje novih kreditev, ki jih zavoženo jugoslovansko gospodarstvo nujno potrebuje. Tudi če bodo dodeljeni, pa bodo bolj ali manj neuspešni, kot je neuspešen sam jugoslovanski sistem samoupravljanja. K. G. vo rešitev. Vedel je, da je imela Libija dokaj dobre stike z novim iranskim režimom in da je brat Billy poznal nekatere Libijce. Billy je bil vprašan, ako bi lahko poklical nekega libijskega diplomata v Washing-tonu in ga povabil na sestanek v Belo hišo. Billy je to storil, je rekel predsednik Carter, in kmalu po tem sestanku je libijski samodržec Kadafi poslal svojega odposlanca v Teheran ter prosil ajatolo Homeinija, naj Iranci vendar izpustijo talce na svobodo. To je bilo vse, kar je Billy Carter napravil, je končal predsednik, ki je dodal, da ni mogoče vedeti, ali bi navadni diplomatski stiki vodili do sličnega uspeha. Na vprašanje, ali je Jimmy Carter vedel o denarju, ki ga je prejel od Libije njegov brat Billy, je odgovoril, da o tem ni vedel prav nič. Poudaril je, da sam ni prejel nobenega denarja od Libije. Novinar je vprašal predsednika, ali misli, da je storil vse mogoče, da Billy ne bi potoval v Libijo na libijske stroške in da ne bi navezoval tako tesnih stikov z režimom, ki sovraži obstoj Izraela ter podpira raznovrstna teroristična gibanja okoli sveta. Jimmy Carter je odgovoril, da Billy ima lastno življenje in dela po svoje. Svetoval mu je, naj opusti stike z Libijci, Billy pa ga ni poslušal. Billy Carter je gledal bratovo tiskovno konferenco skupaj z ženo in skupino novinarjev. Rekel je, da je Jimmy Carter govoril popolno resnico. V Washingtonu je pa načelnik posebnega senatnega pododbora sen. Birch Bavh izjavil, da'bo pododbor nadaljeval s svojo preiskavo. Javne seje pododbora pa se bodo začele šele proti koncu tega meseca. Iz Clevelanda in okolice Na piknik vabijo— Slovenski športni klub priredi “SuperTeam” piknik na Slovenski pristavi V nedeljo, 10. avgusta. Okusno kosilo bodo začeli servirati ob 12. uri (opoldne), teiime.se bodo začele ob 1.30 pop. Za ples bo igral Alpski Sekstet. Vsi ste vabljeni! Romanje v Lemon t— Vsi, ki bodo romali v Le-mont 9. avgusta z avtobusi, ki jih je naročila Zveza slovenskih oltarnih društev, so vljudno naprošeni, da bodo na sledečih določenih mestih pravočasno in sicer: Pri Sv. Lovrencu na E. 80 St. ob 5.45 zj.; pri Sv. Kristini na E. 222 St. in Miller Ave., pred Sunoco Station, oh 6.15; pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave., pred cerkvijo, ob 6.30 zjutraj; pri Sv. Vidu, na St. Clair Ave. in E. 62 St. ob 6.30. Vsi trije avtobusi bodo odpeljali točno ob 7. uri zjutraj od E. 62 St. in St. Clair Ave! Romarji naj vzamejo s seboj vse potrebno za eno noč prenočišča v Lemon-tu in gorak jopič. Prilepijo naj svoja imena, naslove in telefonske številke na kovčke. Še enkrat: Bodite pravo-. časni! Važen sestanek— V četrtek, 7. avgusta, ob 7. zvečer, bo važen sestanek v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., na katerem bodo sodelovali predstavniki sistema socialnega zavarovanja in drugi strokovnjaki. Pojasnjevali bodo postopke in usluge sistema socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Sestanek bo poučen za vse . občane, posebno pa za starejše ljudi. Pridite! Poslednja želja šaha je bila, bili pokopan v rodnem Iranu KAIRO, Eg. — Ko je ležal na svoji smrtni postelji bivši iranski šah Reza Pahlavi — in je to tudi vedel — je rekel svoji ženi Farah, naj bi bili njegovi ostanki prepeljani v Iran takrat, ko bi bila ta država osvobojena nadvlade o-jatole Homeinija. Šah je prosil, naj bi ga pokopali na istem pokopališču, kjer so pokopani vojaški častniki, ki so jih usmrtili homeinijevci. Pred smrtjo je šah imenoval svojega naj starejšega sina za svojega naslednika na iranskem prestolu in mu svetoval, naj ostane zvest u-stavi, sprejeti v Iranu leta 1906, ter muslimanski veri. Dobro poučeni ljudje, ki so • blizu šahove družine, menijo, da bodo šahovi otroci nadaljevali šolanje v ZDA. Iranski revolucionarji so že obsodili vso šahovo družino na smrt in tega odloka niso preklicali. •Na sodišču le začasna rašitov za f2-totnega Walfer|a Polovčka CHICAGO, 111. — Sodnik v tem mestu je odredil, da sme 12 let stari priseljenec iz Sovjetske zveze Walter Po-lovčak bivati začasno pri svoji teti in stricu. Walt er j e-vi starši, ki se želijo vrniti nazaj v ZSSR, so se obrnili na sedišče, da bi dobili nazaj svojega sina. Na sodni obravnavi je Walter Polovčak dejal, da je zbežal od doma, ker se je bal, da bi ga njegov oče zvezal z vrvjo in ga nasilno vzel nazaj v rodno Ukrajino v ZSSR. Walter namreč želi o-stati v ZDA, četudi bi to pomenilo, da ne bi nikoli več videl svojih staršev. Sodnik Joseph C. Mooney je rekel, da se bo obravnava nadaljevala šele 9. septembra. Odredil je, da morata Walter Polovčak in njegova 17-letna sestra, ki prav tako želi ostati v ZDA, obiskovati starše najmanj trikrat na teden. Sodnik očitno upa, da bodo ti ponovni sestanki med starši in otrokoma rešili zadevo in da mu ne bo treba ali razdeliti družino ali ngsilno poslati Walterja nazaj v Sovjetsko zvezo. ^ Odvetniki, sociologi, psihiatri in sodnik sam si belijo glave o tem, katera rešitev je najboljša za vse prizadete? Ameriška Domovina ir vvi f e/1c- v v— »s*»i 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor .r Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: ' Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 0 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Beseda iz naroda... Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 86 Wed., Aug. 6, 1980 Nekaj o televiziji Tole pišem v hudi vročini, ki je pognala živo srebro čez 100 stopinj F. Namesto, da bi gledal v zrak in se hudoval, ker ne prenesem hladilnega aparata na oknu, ter obupaval. nad vremenom, sem se vsedel k . stroju z namenom, da bom zabavljal. So ljudje, ki v. vročini pišejo o pasjih dneh v-stenji, žalujejo za kakim “bratom”, ki je odšel na oni svet in, ko so v nedeljo prešteli vernike v cerkvi, jokajo nad nacionalno nezavednostjo svojih rojakov. Spet drugi opisujejo, kako jim je sestra brisala zadnjico, ko so bili majhni, kako so bili prvič zaljubjeni, ko so bili nekoliko večji, kako je na volitvah propadel kandidat, ki je hodil ped okno njihove matere kot dekleta — sama primerna snov za pasje dneve. Jaz se jim pridružujem s tem, da bom nekoliko pozaba vij al čez televizijo, ker se mi zdi ob takem vremenu primerno. Po pravici moram povedati, da v tisto kišto, kjer nam kažejo in iz nje pripovedujejo vse mogoče stvari, malo gle-' dam in poslušam, zmeraj manj. Več, mnogo več imam od branja, četudi so del dnevnega branja novice, “štorije” in komentarji lista, kot je The New York Times, ki je pa zanimiv in poučen. Samo kadar se njegovi dopisniki-časnikarji zaletijo v kakega prominentnega javnega funkcionarja, pri katerem odkrijejo kak resničen ali izmišljen škandal, in ga napihujejo do onemoglost ter polnijo cele strani lista, postane ta zame neužiten. Časnikarji-ds-lajo vtis, da bodo pogubili svojo dušo, če bi zamolčali samo eno besedo, s katero svojo žrtev- porinejo še globlje v blato. Zgled zadnjega časa: Bert Lance in Hamilton Jordan; opaekaii so oba do golih kosti, pa sta bila oba oproščena pred sodiščem vsake krivde, kljub temu, da je vsakega preganjal poseben tožilec (special prosecutor). Čez tako časnikarstvo zabavljam, četudi je v tako čislanem listu, ki trdi, da priobčuje samo tisto, kar je “fit to print”! Toda to pot sem se v vročini namenil zabavljati čez televizijo. Ali se kdaj zavedamo, da je televizija danes najbolj po vsem svetu razširjeno, najvplivnejše in najmogočnejše obveščevalno sredstvo ali medij, ki ga je odkril človeški um?' S pomočjo modernih tehnoloških naprav se prenašajo novice, poročila in dogodki s slikami istočasno o-krog in okrog zemeljske oble. Za prenos znamenitih, važnih dogodkov kjerkoli na svetu, kakor so velika zborovanja, konference, kongresi, potovanja in nastopi vodilnih svetovnih osebnosti (npr. misijonska pota sedanjega papeža), dalje velikih športnih predstav, lepe umetno sti, koncertov, kakor tudi usodnih naravnih in dpugih katastrof, je televizija nenadomestljiv informator v besedi in sliki. To je res, in zato ji gre priznanje in pohvala. Na drugi strani je tudi res, da je televizija kakor jo imamo recimo v Ameriki, pa tudi drugod po svetu, veliko zlo za človeški rod, in to zlo odtehta sicer visoke pozitivne postavke tega vsemogočnega informacijskega orjaka. Pa poglejmo zakaj in kako! Domala vse vodilne televizijske postaje so ustanovljene na trgovski podlagi, business in profit sta osnovna elementa pri celotni operaciji' o-gromnega podjetja. In kdo te postaje finančno vzdržuje? Izključno business, ki odraj-tuje ogromne denarje za o-glase, a ta izdatek vkalkulira v cene svojih proizvodov in blaga ter ga prevali — nate in name. Konsument vse to plačuje, programe postaj pa v ogromnem obsegu odloča busir;ess, organiziran do poslednjega vlakenca, dočim gledalec, ki dolge ure na dan bulji v televizor, ni organiziran in se mnogo premalo briga za to, s čim postaja krmi njegov apetit po zabavi in po novicah. Televizijski programi vodilnih postaj, vzeto počez, so zame osebno nezadovoljivi, da ne rečem še kaj več. Večina zabavnih točk, z malimi izjemami, prikazuje plehke dogodke in prizore brez močne notranje vsebine, brez katere je vsako prikazovanje prazno. Močno je povsod zastopan kriminal, ker je po skriptih in igralcih naj cenejši in zatorej donaša postaji in sponzorju velike dobičke; povprečen gledalec je pač tak. da rad gleda, kako se streljajo in morijo. Pristne veseloigre ali burke so redka prikazen na ekranu, take, da bi se človek res nasmejal zaradi duhovitega razvoja dogodkov, ne zavoljo neslanih o-pazk in vicov, katerim se ljudje pač smejejo, ker ni boljšega, a občutljiv gledalec bi se raje jokal. Krivda leži na piscih skript, katerih dobrih je premalo, slabih preveč, a brez jedrnatih skript tudi dober zvezdnik ne more premagati praznote. Gledališko kvalitetne oddaje so bele vrane, še največ jih je na ne-komercialnih postajah (13). Koncerti so prava redkost, skoraj doživetje. Kdo bi mogel te stvari naštevati in u- Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Misijonski piknik. — V nedeljo, 20. julija, se je vršil misijonski piknik v Triglavskem parku. Priprave za to so potekale že dolgo pred tem. Predprodaja srečk, reklama na slovenskem radiu, v Ameriški Domovini in cerkvenem buletinu. Dan pred tem pa priprava hrane, pijače in številnih dobitkov za srečelov. Lepšanje parka, zlasti pred Domom in kapelo.' Kapela z. oltarjem menda še ni bila, tako lepo okrašena. Vse to delo je potekalo mirno in spontano z neko notranjo zavestjo, storiti nekaj dobrega za misijonsko stvar. Ko se je prebudilo nedeljsko jutro, je rahel dežek malo postrašil, pa le toliko, da je osvežil naravo in park, potem pa je ves dan sijalo vroče sonce. Sredi dopoldneva so se že začeli zbirati domači in daljni prijatelji iz Chicaga, Jolieta, Waukegana, Racine in od drugod. Med drugimi smo v parku srečali tudi rev. Rudolfa Urbiča z njegovo nečakinjo Hedo Žagar, ki je na obisku iz Ljubljane, — prišla sta iz Fort Wortha, Texas, kjer sta, na o-bisku pri sorodnikih, gdč. Josephine Imperl, Virantove in g. S. Knausa iz Preorie, go. Novakovo iz daljnega Hong Konga, ki je na obisku svoje hčerke, ki študira na univerzi v Kaliforniji, g. Franka Kancelirja z ženo, ki sta tudi na obisku pri sinu Janezu in hčerki Milki Menčak, in še mladega Tomaža Oblaka z nevesto, ki sta na obisku pri svojem stricu Rusu iz Ljubljane. Na tem mestu vse lepo pozdravljamo! Predno se je ob 12. uri pričela sv. maša, je tajnik MZA F. Rozina pozdravil navzoče in dejal: “Hvala Bogu za lepo vreme! — V imenu odbora MZA, pravičeno zabavljat, ne da bi porabil za to cele strani! Programi so ves čas natrpani s trgovskimi oglasi (advertisement), ki so poglavje zase. Za moj del je večina reklame neokusna, vsiljiva, močno seksualno podčrtana in taka, da bi jaz prav zaradi oglasov ne šel v tisto štacu-no. A široki publiki mora biti všeč in na ljudi učinkuje, sicer bi oglaševalci ne trošili težkega denarja za razmeroma kratke oglase. Nekaj jih je pa vendar prijetnih in pomembnih ter lepo izdelanih, a so v veliki manjšini. Zdaj pa še besedo o novicah, infoimacijah in poročevalcih na televiziji. Tukaj je skoncentrirana moja glavna kritika, ker je tu center vplivne moči televizije in gredo od tu samovoljne, enostransko in dostikrat krivo prikazane novice v svet, kjer formirajo javno mnenje. Poročevalci se trudijo, da bi prikazali vesti z- najbolj vznemirljive (exciting) plati, potem o njih ugibljejo in vse skup na široko razlagajo. Ali niste opazili, da so dobre, pozitivne novice le kratko omenjene, a je takoj dodan komentar, ki na široko opisuje morebitne slabe posledice, če — if, if —? Z naslado se zdi, da kažejo v detajlih zločince, ki jih vklenjene vodijo v ječo, redko pa vidiš prijetno sceno iz življenja. To ni exciting. In tako naprej. Moram nehati, čeravno bi imel še mnogo povedati. L. P. v imenu predsednice Mici Coffelt in vseh sodelavcev pri pripravah za misijonski piknik lepo pozdravljam gospoda dr. Jožeta Goleta, ki bo danes maševal za uspeh misijonskega piknika in dela v zaledju, pozdravljam vse, ki ste se danes pridružili našemu delu za skupni misijonski dober namen! Z današnjim dnem prirejamo že deseti piknik te vrste, od katerih je bil vsak, z vašo pomočjo, upešnejši od prejšnjega. Hvala Bogu — hvala vami” Kakor smo že omenili, je sv. mašo opravil dr. Jože Gole, ki je imel med mašo lepo pridigo po .evangeliju sv. Luke tiste nedelje, ki govori: Marta sprejme Jezusa. Veličina in skrivnost evangelija je v tem, kako si Marta prizadeva ob veselju Jezusovega obiska, da bi mu postregla. V tem prizadevanju ne najde prilike poslušati Jezusa. Marija pa se usede k Jezusovim nogam in posluša njegove besede. Sveta zavist in upravičena nejevolja se polasti Marte, da tega pred Jezusom ne more skrivati. Obrne se k Jezusu, naj opozori Marijo, da bi ji pomagala. Jezus pa se ne zmeni za ,to in odgovori: “Le eno je potrebno, Marija si je izbrala boljši del, ki ji ne bo odvzet.” To naj Toi bil lep zgled in nauk na ta današnji misijonski piknik: poleg skrbi za zemske dobrine moramo tudi mi kaj storiti za duhovne dobrine, da se spomnimo tistih, ki trpijo duhovno in telesno revščino — da se spomnimo naših misijonov in jim pomagamo ... Ljudsko petje je vodil Ernest Majhenič. Po maši je kuhinja, ki je imela že vse pripravljeno za lačne želodčke, na stežaj odprla veliko kuhinjsko okno in začela streči dolgi vrsti pred oknom: pečeni piščanci, do- mače pečenice in hamburgerji z dodatkom različne solate. Vse je lepo dišalo, vse je bilo dobro. K dobremu kosilu pa še raznovrstna hladna pijača za tisti vroči dan. Pri bari bi bilo za drugič želeti več pomoči mlajših! Popoldne je poteklo v prijetnem vzdušju raznih iger, pa tudi ob jezeru je bilo živo, zlasti mladih ljudi. Balincar-ji so vneto metali krogle, kdo bo boljši, atleti pa so se pomeril z žogo na športnem polju. Ko je potem sredi popoldneva Marija Kadunc po zvočniku naznanila pričetek žrebanja dobitkov, se je radovedna množica zbrala okrog nje in prisluhnila. Poleg glavnih dobitkov je bila izžrebana še cela vrsta manjših, zelo lepih dobitkov. Veliko je bilo veselja pri tem. Med žrebanjem je naš tehnik Jože Ku-novar posredoval ljudem lepe pesmi in melodije. Ob petih popoldne so se ljudje strnili k Marijinemu kipu, kjer so bile pete litanije Matere božje v zahvalo za dober uspeh misijonskega piknika. Ljudje so ostali še dolgo dobre volje v družbi prijateljev, ko je nato udarila prijetna ploha dežja, ki je čez dan prizanašala. S pridnostjo in vztrajnostjo sodelujočih garačev je bil namen prireditve v polni meri dosežen v zadovoljstvo prirediteljev in obisk ovalcev. Bog povrni vsem! Posebna zahvala tudi g. Jožetu Draganu in gospe za podarjene piščance, Madicovim pa za podarjeno solato. Hvala tudi vsem onim, Id so darovali lepe dobitke, pa njih imen tre-nutnp ne vem. Bog povrni vsem! * OBISKI. — Poleg že omenjenih obiskov sta bila v začetku julija za dva tedna na obisku pri svoji sestri Marici in družini Franceta Rozine rev. Ivan in France Jan iz Toronta, Kanada. Obiskala sta tudi sorodnike Francetove žene Mirne, strica Janeza Jakliča in sestrično Mihaelo ter bratranca Milana z družinami. V parku pa sta srečala nekatere druge poznane ljudi še iz taborišča v Avstriji. Iz Gilberta, Minnesota, sta bila na obisku pri Mejačevih rojaka iz Polja pri Ljubljani, g. Mirko Sešek z ženo Milko. Ker sta se oglasila tudi v parku, sta tam srečala še druge prijatelje in znance ter se spoznala z drugimi Slovenci. Vsem obiskovalcem našega lepega parka hvala za obisk in lep pozdrav vsem! * Nesreča nikoli ne počiva. Vedno koga obišče. Najprej je morala iskati pomoč v bolnici St. Luke’s delavna tri-glavanka Vera Ornik zaradi bolečin v križu. Pri nabiranju vabljivih in sladkih češenj j e nesrečno padla z drevesa pridna društvena delavka Minka Mejač in si pri padcu nesrečno zlomila nogo v gležnju. Obe prijateljici — triglavanki veliko trpita. , Molimo, da bi, kmalu ozdraveli in prišli med nas v park spet nasmejani, kakor smo ju vajeni videti. * Sreča v družini. — Dr. J. Grumu in njegovi ženki se je pred kratkim rodila druga hčerka v veselje staršem in starim staršem ter stricu dr. Cirilu in Klemenu. Iskreno čestitamo! * Ker je pošta z Ameriško Domovino neskončno prepočasna, zato že zdaj vabimo na Športni dan in piknik društva Triglav, ki bo v nedeljo, 24. AVGUSTA, s sv. mašo ob 12., kosilom in tekmami v odbojki. Za ples igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana. Vsi prijatelji naših lepih prireditev lepo vabljeni! ■i. Preden začneš kritizirati napake svojega bližnjega, na-štej najprej vsaj deset svojih — je zapisal veliki ameriški predsednik Abraham Lincoln. * P.S. Ravnokar sem prejel finančno poročilo misijonskega piknika, ki izkazuje odličen uspeh dela: $3,200.00. Podrobnosti bomo objavili drugič. F. R. Kalifornijski poročevalski koš STOCKTON, Kal. — Veste, kje sem bil v nedeljo, 13. julija? Na domu prijatelja Martina. Če stojim pred svojo hišo na pločniku in zagledam prijatelja, mu kar zakličem: “Bog daj, Martin!”, on pa mi nazaj pomaha z roko, tako blizu stanujeva drug od drugega na isti cesti. Pred 26 leti svk se spoznala. Bil je preddelavec v papirnici, njegova žena ga. Rezika pa prva diplomirana bolni čarka na otroškem oddelku neke bolnice v našem mestu. Ze zadnjo nedeljo, ko smo se poslavljali od proslave zla-toma.šniškega jubileja č. g. župnika Martina Starca, mi je dejal: “Drugo nedeljo pa bomo še naprej ‘zalili’ ha našem vrtu.” Kar vrisnilo je v moji glavi, zopet bo lepo ... Vraničarjev Martin je poročil sedanjo gospo Rezko, katera je nosila dekliško ime — Starčeva. Ona je sestra našega slavljenca msgr. Martina Starca. No, včeraj smo zopet “prišli vkup”. Povabljeni so bili rojaki, katerih imena poznate že iz prejšnjega članka in pa najbližji naši sosedje. Bile so obložene mize, kot se spodobi, manjkalo pa ni kalifornijskega grozdja — predelanega v žlahtno kapljico. Med povabljenci sem spoznal dva nova rojaka, katerih imena še nista bila nikdar poprej objavljena v našem časopisu. Iz prelepe Bele Krajine je prišel na obisk osebni prijatelj g. župnika Martina k svojemu nečaku, stavbinske-mu mojstru v San Franciscu g. Petru Pečaverju, njegov stari očka' g. Lojze Hočevar, upokojenec kmetijskega oddelka v Ljubljani. Bilo je prisrčno snidenje, nam ostalim pa novo, prijetno poznanstvo. V prijetnem razgovoru sem imel vtis, kot bi se že , od nekdaj poznali. Drži, kar mi je dejal g. Peter: “Kamor greš, povsod srečaš našega človeka.” Ga. Vojnovič, osebna prijateljica družine, nas je že v drugo presenetila s “slovensko potico”. Za ta naš narodni običaj peke se ima zahvaliti svoji učiteljici ge. Reziki. Nagovor je imel g. župnik msgr. Leo Kristanc, slavljenčev ožji osebni prijatelj. Zapel pa mu je tudi tradicionalno zdravico: “Zlatomaš- nik bod’ pozdravljen”. Izkazal se je kot dober govornik in prijeten slavček... Slovenska pesem se je potem razlivala po okolici in o-pominjala poslušalce, da je nekje v Evropi narod s svojimi ljudskimi popevkami, ka-ter se razlikujejo od vsakdanjih ameriških melodij. Že velikokrat smo čuli, in včeraj smo zopet doživeli priznanje naši pesmi. Ko še enkrat želim naše- FLORIJAN BEVEC:. Energijska v. Energijska katastrofa v svetu mu dragemu in res priljubljenemu rojaku g. zlatomaš-niku vse najboljše v nadaljnjih letih njegovega življenja, naj potrdim ponovno, da smo imeli lepi slovenski popoldan, prijeten spomin pa bo ostal tudi na oba naša dva rojaka, poprej nepoznana. Prijetno je biti v slovenski družbi, še topleje pa je, ko vidiš, kako nam je res draga materina govorica,' katero čuvamo in jo skušamo ohraniti. * Na dan 30. junija je bil krščen po svojem stričku č. g-župniku Martinu Starcu komaj 14-dnevni prvorojeni sinček g. dr. Tomaža in njegove soproge, prav tako zdravnice dr. Niki Starčeve. Pri krstu je prejel ime Mihec-Toma-žek. Iskrene čestitke zdravniški družini, staremu očku malega fantička g. Jožetu Starcu, sedaj kemičnemu D' prašancu v lokalni cementni industriji, stričku Mariu i11 tetki Mimici, kot ostalim sorodnikom. Očka malega Tomažka se je odpeljal s svojo ljubljeno ženko in novokrščenim sin' kom v oddaljeni New York, kjer se bo izpopolnjeval v svojem poklicu. Vse naj bol]' še, iskrene čestitke prijatelj' ski družini in veliko napred' ka in uspehov! * Moj sin Maks ml., učitelj j glasbe in komponist, je imd ! pretekle tedne več javnih n3' stopov s svojimi,novimi kom' pozicijami. To pot so bile n3 sporedu skladbe za klavir m flavto. Uspeh po razgovor^ poslušalcev in poklicnih glusj benikov je bil odličen. Mla^1 Maks se še vedno trudi naj^ pot,, katera naj ga pripelje ' deželo njihovih staršev, kjei: bi se mu nudila prilika, da ge izobrazi o karakterju sloven' ske narodne in umetne glaS* be. Čestitam! Maks Simončič katastrofa 2000), se hoče izogniti end gijski katastrofi. Uspeh ne ^ izostal! V bližnji bodočnosti moramo pričakovati, da bodo za-hodno-evropske države tolerirale, če ne celo podprle Ruse, da prevzamejo kontrolo naftnih ležišč na srednjem vzhodu, s tem bo Amerika izključena iz tega področja in bo tako za nje ostalo več te surovine. Najbolj bodo prizadeti narodi brez zalog premoga in nafte, potem.pa narodi, ki so razvili industrijo, ki bazira na teh surovinah. V prvo skupino spadajo Japonska, Italija in še nekatere države zahodne Evrope. Zdravo energijsko osnovo imajo: Norveška, Anglija (nafta), delno zadovoljivo imajo Švica, Švedska in celo Jugoslavija. Z razvito industrijo na osnovi fosilnih goriv pa bo prizadeta v naslednjih 15 letih USA in Rusija, da o Nemčiji in Franciji sploh ne govorimo. Bodočnost se obeta južno^ ameriškim deželam, ki razpolagajo z velikimi potencijali vodne energije (Brazilija), imajo naftna ležišča (Ekvador, Mehika), ali tisti, ki so začeli z ambicioznim nuklearnim programom (Argentina). Če bodo še uspeli v kontroli človeške energije, v tem so danes zelo slabi, je bodočnost njihova. Z velikim naravnim bogastvom in ugodno klimo, že v naslednjih 25 letih lahko postanejo najbolj vplivno področje na Zemlji. / Izmed azijskih narodov se najbolj zaveda bodočega prob-' lema Južna Koreja. S svojim drastičnim nuklearnim programom (42 elektrarn do 1. In Slovenija? Ima z Jug0 slavijo relativno ugodno ene>^ ; gijsko bilanco. Razmerje rue . uvoženo in doma proizveč | no energijo ni kritično, pri ostalih evropskih držav3 ^ j Slovenija se z ugodno vod1” in jedrsko kapaciteto pomaK0 proti vrhu lestvice energij^ zdravih dežel. Vsekakor iv trebujejo zelo močan jedri ^ program — sedaj je za to U3^ bolj ugodna prilika. Če bi veniji uspelo do leta 2000 zgr^ diti 10 do 12 atomskih , trarn, a v celi Jugoslaviji vS ’ 36, bi postal ta del Evi-0^ ekonomsko zelo vplivno P _ dročje. Seveda, ne smejo ^ nemariti razvoja vodne eUe s«6- ,e Po energijskih krivuljah) vij' ih Sloveniji kot celi Jugosl3 obeta, napram ostalim eV?0^ skim deželam, ugodna bod° nost. g Če mi v ZDA ne dobi00 modrega vodstva v času, bomo kot Rimljani vedno obubožali, zgubili v'P1^ in bodo že naši vnuki v Rio Grande — Mehih3^ jih bodo pa v tovornjakih v čali nazaj! ^ Za našo deželo bo Pre^0 iz sedanje v novo tehnolos^| dobo zelo boleč. Sedanje P bijanje inflacije, deficita, bre^ poselnosti itd., je samo P^ pravljenje pokazateljev Pr°.,, lema — isto kot bi na eleld | čnih števcih pomikali kaZ3^ naprej, da bi proizvajali I i0t" energije. ^ Začeti moramo s 10 — ^ . Metri1!1 da 50 ali celo 100- energijskim programom-(Dalje na 3. strani) M n *r '* Iz slovenskega Toronta XXI. SLOVENSKI DAN V KANADI Bogastvo naše — naša last — so naša vera, kultura naša, naša rast, ki Bogu in narodu so v čast in česar nobena nam ne more vzet’ oblast. S tem geslom so Slovenci v Kanadi praznovali v nedeljo, 27. julija 1980, svoj dan, XXI. SLOVENSKI DAN, na Slovenskem letovišču. Lepo pripravljeno praznovanje tega dne je tudi brezhibno potekalo in je udeležencem — bilo jih je več kot lani — v dvignilo barometer narodne zavesti in baklo svobodne slovenske misli; zato pa so v Kanadi, da si “prosto vol’jo vero in postave”. To je smisel Slovenije v svetu, ki jo zdomstvo vzdržuje že 35 let. Naša vera in naša kultura rasteta v svobodnem ozračju in se bogatita v stiku s sosedi. XXI. slovenski dan je pripravilo Društvo Slov encev Baraga, ki mu predseduje g. O. Mauser. Sodelovale pa so še številne druge organizacije. Slovenskemu dnevu in u-deležencem je bilo letos naklonjeno tudi Nebo. Deževno vreme v soboto in ponoči ni obetalo ničesar dobrega. Nedelja je bila sicer v ozračju nasičena z vlago, ali dežja ni bilo, enako tudi ne pripekajočega sonca. Za praznovanje Slovenskega dne kar primerno vreme. Pred 11. uro dopoldne so vabili zvonovi h kapelici, kjer so ob uri pristopili k Marijinemu oltarju mašniki. Glavni celebrant je bil župnik Brezmadežne s čudodelno svetinjo č. g. Janez Kopač 1 C.M. Z njim sta somaševala čč. gg. Jože Volk in Milan Hlepš, ki sta se nahajala na obisku v Torontu. Glavna sv. maša je bila darovana za VSE ŽIVE IN MRTVE SLOVENCE, po naročilu Društva Slovencev Baraga. Narod je molil s svojimi duhovniki za VSE Slovence, ne glede na to, kje kdo stoji, kje in kako živi in ne glede na to, kakšno je njegovo mesto v očeh sveta. Bratstvo med ljudmi istega naroda se ustvarja pred Bogom na kolenih. Med mašo je imel župnik velik govor, prežet z jasnostjo, ki jo premore samo katoliška vera; bil je povedan z | odločnostjo, ki je bila že dol-‘ go pogrešana. Govornik-je o-pozarjal ljudi, naj ne naseda- , jo pisani in govorjeni besedi in propagandi, ki jo med nje meče komunizem iz Slovenile, ko blati dobre in obsoja nedolžne ifl hoče razbiti, kar s° Slovenci dobrega ustvarili. Govor zasluži, da bi ga objavili vsi svobodni slovenski časopisi. Branje in ljudsko petje je vodil g. Lojze Rigler. Odziv' ljudi je bil odličen. Tudi k obhajilu je pristopila skoraj vsa srenja. Med njo so bili rojaki iz Vel. Toronta, iz Hamiltona in Burlingtona, iz Midlanda in Orilije, iz Sud-buryja in Ottawe, iz Amerike in celo iz Buenos Airesa, Argentina. Po maši so ljudje posedli h kosilu ali v dvorani Barago-Vega doma ali ob svojih avtomobilih ali pa v lastnih hišicah. Dobili so se sorodniki in prijatelji in so ustvarili male skupine, ki jim je čas ob kramljanju, ob prigrizku in ob kozarcu vina hitro potekel. Nekateri so se zadržali tudi ob “štantu”, ki ga na slovenskih dnevih pripravi Slovenska; pisarna, da tako ponudi ljudem svobodno slovensko misel, oblikovano v besedi in shranjeno v lepi posodi, ki je slovenska knjiga. Zanimanje za to knjigo je bilo letos izredno veliko. Skoraj vse knjige, ki so bile razstavljene, so pokupili. Narodno zaslužno delo so s prodajanjem knjig opravili: Karli in Janez, Štefan in Tine. Ko se je bližala druga ura popoldne, so se ljudje zopet napotili proti kapelici, pred katero je bil velik oder. Popoldanski del Slovenskega dneva se je začel ob drugi uri s kanadsko in slovensko himno. Napovedovalec (dr. P. Klopčič) je začel kulturni program s kratkim nagovorom. Program so pripravili: mladina v folklornih skupinah, pevci Fantje na vasi, Slovensko gledališče in STZ. V uvodnih besedah je govornik pozdravil udeležence, rojake od blizu in daleč, se spomnil dolgo in težko bolnega rojaka iz Kočevja dr. Janka Šifrerja, ki se je mogel udeležiti slavja. Spomnil se je tudi vseh umrlih, ki so veliko pripomogli, da so se' v preteklosti slovenski dnevi lepo praznovali. Poseben spomin je poslal pokojnemu Janezu Muhiču, ki je bil lani še aktivno prisoten na tem dnevu. Vdova gospa Mara je prejela šopek nageljnov in toplo priznanje občinstva. Kulturni program je obsegal sledeče nastope: 1. Ples (izvaja otroška fob klorna skupina “Planinka” iz New Toronta — vodi gdč. Stajan) 2. Slovenska pesem (pojo Fantje na vasi —> vodi g. I. Križman) 3. Narodni plesi (Skupina “Soča” iz Hamiltona — vodi g. F. Jeraj) 4. Slavnostni govor (govori dr. A. Štukelj iz Ottawe) 5. Folklora (nastopa skupi-pina iz Sudbury — vodi gdč. T. Gorenc) 6. Gimnastična sim bolična vaja (dekleta STZ — vodi ga. N. Škulj) 7. Polona Cencič in njen mož (komičen monolog — izvaja Slov. gledališče •— režija g. V. Čekuta) 8. Proste vaje (Fantje STZ vodi g. F. Grmek) 9. Folklora (nastopa “Mladi glas” — vodi g. Š. Vinčec) 10. Gimnastika (STZ pod vodstvom g. F. Grmeka) Društvo Slovencev “Baraga” in sodelujoče organizacije , Iz programa je razvidno, kako mnogo ljudi je sodelo-vakp Med njimi je bilo največ mladih, tako med štirimi f o 1 k 1 ornimi skupinami kot pri STZ. Njihovi veseli obrazi in strumni nastop je utrdil upanje, da bodo poskrbeli za bodočnost Slovenije v svetu, zlasti v deželi resnične demokracije kot je Kanada, ki svobodnemu izrazu — bodisi kulture, vere ali jezika — nudi vse pogoje za obstanek in rast. To je lepo orisal v svojem govoru glavni govornik dr. Anton Štukelj iz Ottawe. (Njegov govor bomo ob pri-liki objavili.) Vsem nastopajočim so ljudje ploskali v priznanje in zahvalo. Bilo pa je nekaj garačev, brez katerih bi bil Slovenski dan okrnjen, pa jim ni nihče hajati, a letovišča niso zapu- ploskal, ker so bili skriti pri ščali. Napotili so se v dvora- delu v Baragovem domu in no, zbirali so se okrog počit- so skrbeli za telesne potrebe niških hišic in se zadržali še udeležencev. Skrb za kuhinjo dolgo, dolgo v prijateljskih in točilnico je prevzel odbor pogovorih. Za kratek čas je društva Slovenski dom s poskrbel tudi orkester “Go- predsednikom g. Lojzetom rički fantje” s svojimi melo- Genorjem. V kuhinji so mu dijami. Vse je navdajalo ve- pomagale šefinja gospa Ha- selo zadovoljstvo, da so zopet cetova, Dolenčeva, Nagode- doživeli lep in zares sloven- tova, Mauser jeva in druge; v ski SLOVENSKI DAN. Ka- točilnci pa so bili delavni kor je rekel napovedovalec poleg g. L. ■ Genorja še F. dr. Peter Klopčič, ko je za- Nagode s pomočniki. Hrana kij učil kulturni del dneva: in postrežba, oboje je bilo “Hvala lepa za udeležbo, hva- odlično. Skriti delavci zaslu- la lepa za sodelovanje in na žijo vso pohvalo in prizna- svidenje na XXII. SLOVEN- nje. SKEM DNEVU!” Po dobrih dveh urah pro- • por grama so se ljudje začeli raz- Na XXI. Slovenskem dne- ko svojega glasila ‘Naša moč’, vu je Z. H. P. SLOVENIJA iz katerega posnemamo za delila ljudem skrčeno števil- naše bralce: Finančno poročilo za % leta Dohodki: Člani so vložili na hranilne vloge (shares) .....$1,870,166.00 Na posebne vloge pa so dali v tem času .......... 624,500.00 Vloge na čekovne račune so znašale .............. 7,417,551.00 Člani so odplačali osebnih in drugih dolgov ----- 1,225,516.00 Obresti od posojenega in investiranega denarja .. 576,742.00 Denarnih nakaznic (M.O.) je bilo prodanih za ... 46,112.00 American Express — potovalnih čekov ............. 49,970.00 Prodanih investicij je bilo ...................... 145,738.00 Razno ............................................. 51,384.00 UhMsSČ- ' ’ ’ AJ. Izdatki: Dvignjenih vlog (shares) je bilo ................$1,759,976.00 Iz posebnih naložb so člani dvignili ............ 573,000.00 Osebnih čekov zamenjali članom za ................ 7,422,940.00 Izdanih posojil je bilo . ....................., 1,575,521.00 Odbor je investiral ............................ 188,239.00 Članom za pol-letne dividende .................... 276,621.00 Članom za obresti na posebne vloge ................ 44,067.00 Administr. stroški: plače, zavarovanja, najemnine 128,219.00 Denarne nakaznice (M.O.) .......................... 46,112.00 Čeki za potovanja ................................ 43,910.00 Razno ^........................................... 12,068.00 V tričetrtletnem poslovanju sevalcem za mortgage posoji- je bilo več kot 25 milijonov la niti ni bilo mogoče ustre- prometa, nad dva milijona či. Tudi pri tem je bila vid- dolarjev več kot lani ob tem na članska naklonjenost; ti času. Tudi novih članov je vedo, kje so dobro in pošteno pristopilo blizu 100. Vse te postreženi. Vrnili so se celo številke povedo, da je bil raz- nekateri člani, ki so bili že voj Z. H. in P. SLOVENIJA precej časa t. zv. ‘speči člani' kljub težkim ekonomskim in so znova postali aktivni. razmeram, ki vladajo v deže- Brez dvoma so jih pritegnili: li, lep in normalen. Hvala Bo- , , , . .... h , , , — dobre dividende, placluve gu za blagoslov m elanom za ... , , ^ ° dvakrat na leto; zaupanje. — na p0sebne ra- OBRESTOVANJE čune, plačljive štirikrat na Gremo skozi dobo, ko je v ^e*°/ Kanadi in Ameriki nekaj ^ zlvlJenJsko zavarovanje m najbolj nestalnega: obresto- življenjsko zavarovana poso- vanje. Dviga se in pada. Se- ^ a? daj vsak teden slišimo, kako “ zastonj cekovni računi: denarni zavodi znižujejo o- m^nost plačevanja računov brestno mero. Če je dviganje utilities, in padanje cen (obresti so ce- R.R.S.P. in R.H.O.S.P., na za denar) odvisno od po- ' - Pošiljanje denarja z denar-vpraševanja in ponudbe, po- nimi nakaznicami in Amer-tem bi človek pričakoval, da can Express potovalni čeki, je na trgu dosti denarja, ker „ Vsega tega in še drugih obresti — njegova cena — ugodnosti so deležni člani, ki padajo. Za vložen denar se s svojo zadružno ustanovo so- dobijo vsak teden nižje obre- delujejo. Če nisi še član, pri- sti. Za izposojen denar, zlasti di, dobrodošel! za osebna posojila, pa so' o- _ „. bresti se vedno razmeroma , q n , , . H IN POSOJILNICA visoke. So kar nekako obti- “ct nvFNT TA” čale okrog 15',, dočirn so za SLOVENIJA m o r t g a ge posojila nekako “Slovenia” Parish (Toronto) med 12%'- in 14,1. . Credit Union Limited Ko je ekonomska burja gnala obresti proti 20 in so bane- Uradne ure: na podjetja vsaj na videz kar ^ ^ ^'A„e. tekmovala pn ponujanju Vi- , šokih obresti za naložbe, so naši člani ostali svoji ustano- vsak dan od torka do sobote vi v glavnem zvesti. Pokaza- od ^ do k lo se je, da se zavedajo, da vsak Četrtek m petek pa se Ž. H. in P. Slovenija dobro od 4 do 8 zv. gospodari, skrbno varčuje in na ^39 Brown’s Line, upravlja članski denar. V tej Toronto, Ontario: zadružni ustanovi je ves do- torek od 10 do p biček razdeljen članom v eni četrtek od 4 do 8 ali drugi obliki. petek od 1 do 8 zvečer. Za časa naj večje nestabilnosti tudi povpraševanje po U Hamiltonu pH posojilih ni prenehalo in se Sv. Gregoriju h edkem: ni niti zmanjšalo ne glede na Vsak petek od 6 do 8 zvečer, višino obresti. Vsem povpra- —r----°------- Energijska katasirofa (Nadaljevanje s 2. strani) di zaposliti na tem neergij-skem vele-programu. Državno birokracijo očistiti lenuhov in nesposobnežev, omiliti izkoriščanje delavskih unij z zahtevami po nezasluženem plačilu, vse to je naša dolžnost. Uvesti moramo staro delovno Ivan Prinčič: ■o- disciplino in željo po delu — brez Japoncev. Zgodovinski primeri so nam pokazali, da umiranja enega naroda ne moremo preprečiti — lahko pa življenje podaljšamo. Pri teh študijah človeku postane strah ob razsežnosti problema in brezbrižnosti ljudi. Predsednik Carter je inženir, skoraj vsi ruski voditelji so inženirji — ti ljudje bi morali razumeti ta problem, pa ga ne! Smrtnega strahu vredno dejstvo! Lepo bi bilo, da bi bile vse p e s i m i stične predpostavke vsaj za 50% napačne! (Konec) Na skrajnih obronkih goriških Brd,,, II. Takoj po drugi svetovni vojni, že meseca junija 1945, ko sem bil na občini v Krmi-nu nameščen za podžupana in sodeloval z ZVU (Zavezniško vojaško upravo), sem pri takratnem zavezniškem guvernerju v Gorici načel med drugim tudi vprašanje slovenske šole v Krminu. Toda, na moje vprašanje, ali bi lahko odprli znova slovensko šolo, ki je v Krminu obstajala že pred prvo svetovno vojno, mi guverner začudeno odgovori: “Kako to! Kot mi je bilo povedano in mi je znano, tu sploh ni Slovencev?!” Na takšen odgovor seveda nisem mogel molčati in sem ga takoj zaprosil, naj dovoli, da popišem slovenske družine in za šolo obvezne otroke. Guverner mi je šel takoj na roko. Naj napravim popis in obenem tudi prošnjo za odprtje šole. Ob pomoči nekaterih družinskih očetov smo napravili popis družin in imenik vseh slovenskih šolo- obveznih otrok. Bilo jih je kar lepo število in sicer 73. Dne 1. oktobra 1945 smo v imenu krajevnega sveta iz Krmina in okolice poslali prošnjo in gornji seznam na oddelek za šolstvo pri ZVU v Gorici, da bi nam dovolila ■ šolski pouk v slovenščini. ZVU nam je prošnjo takoj odobrila. Pouk se je pričel še isto šolsko leto, v šoli je bilo 80 otrok. Imeli smo L, 2., 3., in 4. razred. Poučevali sta dve učiteljici iz Medane, gospodični N. Sfiligoj in N. Toroš. . Že v naslednjem letu sta ju zamenjala učitelja Klemenčič in Tomažič, ki pa sta poučevala le kako leto, nato pa sta se izselila, ker nista bila italijanska državljana; prvi v Južno, drugi v Severno Ameriko. Leta 1952 so slovensko šolo iz Krmina preselili v novo šolsko poslopje na Plešivem, kar se je izkazalo pogubno za število slovenskih šolskih otrok. Že prej je njihovo število upadlo, ker je prosvetni minister Gonella dne 16. januarja 1950 izdal odlok, da se otroci optantov za italijansko državljanstvo ne morejo vpisati v slovenske šole. Leta 1949 ima slovenska šola v Krminu 53 učencev, leta 1951 pa le še 30, naslednje leto jih je bilo vpisanih 25, toda šola je prenehala,- Slovenski otroci so se med letom učili doma in potem šli na končne izpite na Plešivo. Tu je poučeval nekaj let učitelj Jožef Toroš, doma iz Medane, ki se je bil vrnil iz notranjosti Italije in ostal na tem mestu do svoje upokojitve. Prestavitev slovenske osnovne šole iz Krmina na Plešivo je povzročila, da je število Vpisanih iz leta v leto padalo. Za slovenske otroke iz Krmina šola zunaj mesta ni bila prikladna. Italijanska pa je bila pri roki in, kot že v začetku tega spisa omenjeno, si je med mnoge slovenske ljudi vtiralo pot prepričanje, da je italijanska šola lahko celo bolj koristna. Malodušnemu gledanju dolgo ni odpomogla tudi odprta meja in vedno bolj živahni stiki z bližnjim slovenskim zaledjem v Jugoslaviji. Leta 1975 so biti v šolo na Plešivem vpisani le še trije učenci. Nastopil je^ kritičen trenutek za njen obstoj, šola bi prenehala za dolga leta ali za zmeraj, kot se je že zgodilo drugod, če se ti trije učenci naslednje leto ne bi več vpisali. Ukinitev šole pa bi zadala zadnji udarec tudi slovenstvu v krminski okolici. Tega se je jasno zavedlo nekaj slovenskih družin, ki so vztrajale in svoje otroke obdržale v slovenski šoli na Plešivem. kljub nasprotnemu vzdušju, ki je bilo tedaj razširjeno v teh predelih. Da je bila vztrajnost upravičena in pravilna, se je kmalu pokazalo. Če je šola leto potem imela vpisane 4 učence, pa jih je imela naslednje leto že 9 in leta 1978 ter naslednje 14. Letos je vpisanih 15 učencev. Poučujejo pa učiteljici Anka Černič iz Števerjana in Lidija Jarc iz Podgore ter katehist Daniel Pintar iz Št. Mavra. Zadnja leta je med našimi slovenskimi ljudmi na območju Plešivega in Krmina prišlo, skoraj bi rekli, do pravcatega kulturnega preporoda. Nekaj let imamo poleg šole tudi slovensko mašo, med katero poje pevski zbor, ki ga požrtvovalno vodi Ferdinand Simčič. Imamo celo; moški oktet pod vodstvom znanega in prizadevnega pevovodja Zdravka Klanjščka z Jazbin. Ta oktet nastopa tudi na drugih prireditvah po Goriškem. Zanimivo je vedeti, koliko let prizadevanja je bilo potrebnih, da smo slovenski verniki po zadnji vojni dosegli du-šnopastirsko oskrbo v lastnem jeziku. Prva prošnja v tej zvezi je bila naslovljena na knezonadškofa Karla Margot-tije v Gorici že 17. oktobra 1945. Sledile so potem na njegove naslednike, druga, tretja in četrta prošnja. Šele sedanji goriški nadškof' msgr. Peter Cocolm je leta 1973 ugodil naši upravičeni želji; to je celih 28 let potem, ko smo prvič zaprosili. Ustrezen odlok je izdal nadškofijski ordinariat v Gorici s podpisom g. nadškofa Cocolina in nadškofijskega kanclerja msgr. Rudolfa Klinca dne 7. maja 1973. V njem se, med drugim, odreja, da prevzame dušnopastirsko skrb za slovenske vernike v fari Krmin č.g. prof. Mirko Rijavec, v soglasju in sodelovanju s krmin-skim župnikom. Slovenska sv. maša pa naj se vrši v cerkvi na Subidi ob nedeljah in praznikih. Služba božja v domačem jeziku, uspelo cerkveno petje in živo sodelovanje tukajšnjih otrok pri sveti daritvi je odločilno poživila zavest in du- ha tukajšnjih slovenskih ljudi. Naši ljudje znajo tudi italijansko in fi : lansko. S Furlani živijo v dobrih odnosih, toda želijo ostati to, kar so in kar so bili njih očetje in dedje. Če so pred prvo svetovno vojno lahko rekli, da jim gre slovenska govorica od srca in da hočejo ostati Slovenci — kot je bil zapisal dr. Andrej Gabršček — pa moramo danes ugotoviti, da ta govorica ni samo dragoceno izročilo domače hiše in pesem iz domačih krajev, ampak ima tudi svojo življenjsko vrednost. Znanje slovenskega jezika je tukaj v obmejnih krajih pomembna prednost v poklicu in na delovnem mestu. Ohranitev materinega jezika in domače kulture ni več samo nekaj sentimentalnega, ampak življenjska nujnost! (Koledar GMD, Gorica) --------o------ Zmešana šolska vzgoja Redno slišimo pritožbe, da mladina, ki je dokončala osnovno šolo, ne zna zadostno brati in pisati. Sedaj pa beremo, da bodo v vseh šolah v New Jersey uvedli že v otroških vrtcih (Kindergarten) takozvani “sex education”, tako zahteva državni šolski odbor. Seveda so takoj protestirali starši in razni državni predstavniki. ------o----- Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! MALf OGLASI HIŠA NAPRODAJ Dvodružinska z 2 garažama, na E. 67 St. Kličite 881-6762 (83-90) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. (x) HIŠA NAPRODAJ Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer. (X) FOR RENT 2 suites up. 4' rooms each, plus bath. Heat included. Partially furnished. PrefeE gentlemen or singles. No children or pets. Rent $190.00 each. Call 486-0528. (84-87) V NAJEM Se odda 5 sob zgoraj, blizu Sv. Vida. Nič otrok. Kličite med 9 in 4:30 431-0628. (85-88) For Rent 5 rooms up. 6526 Bonna Ave. Adults only. Call 361-0033. (86-89) BY OWNER RICHMOND HTS. Owner in a hurry to sell. Beautiful 3 bedroom ranch on y2 acre Tot, 1 Vs bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. Price reduced. 486-4296 (86-89) 4 rooms up. Newly remodeled. All new carpeting. No children. Euclid Beach area. 381-7885 after 6 p.m. (86-89) HIŠA NAPRODAJ 3 spalnice, V.A kopalnice, druž. in jed. soba, 2 kamina na drva, obnovljena kuhinja, klet, garaža za 2 VJ avta, centralna klimatska naprava. 692-3107 (86-87) LIVE-IN BABY SITTER For some evening's and weekends. Room & board and small salary. Call 321-3621. (86-89) SLOVENIAN AUG 10 AT SLOVENSKA PRISTAVA SPORTS CLUB - SOP FOOD - REFRESHMENTS, GAMES PICNIC STARS COMPETITION = by ALPINE SEXTET KANONIK J.J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Škofovo obvestilo, da se moram od Sv. Vida preseliti k Sv. Lovrencu, me ni razveselilo. Pač pa me je iznena-dilo, ker je tako nepričakovano prišlo. Zato nisem mogel dobiti pravih besed in moja zadrega je škofu Far-rellyu očividno ugajala. Izpod dolgih obrvi me je smehljaje opazoval in čakal na odgovor. Najbrže je pričakoval tople zahvale in zunanjih znakov zadovoljstva, kajti videl sem, da so ga moje besede razočarale. Da pa me ne bo kdo napačno razumel, naj kar tu dodam nekaj besed v pojasnilo. Po večjih škofijah, kakor je tudi clevelandska, so napredovanja od kaplana do župnika zelo počasna. Duhovniki ostanejo po posvečenju 'kaplani po 10, 15 ali celo 20 let. Posebno v angleških župnijah se počasi napreduje. Zato je umevno, da vsak kaplan z veseljem sprejme od svojega škofa obvestilo, da je imenovan za župnika, pa naj bo župnija na koncu sveta. Tudi duhovniki nismo izjeme. Vsak si končno zaželi biti sam svoj gospodar in voditi župnijo in pastirovanje po tistih idealnih načrtih, o katerih misli, da so najboljši. Danes, ko ni v naši župniji več pomanjkanja slovenskih duhovnikov, morajo tudi slovenski kaplani dolgo čakati, preden dobe mesto župnika. Pred leti je to bilo drugače. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE IN MATERE MARJANCA DRAGAR ki je umrla 6. avg. 1975 Peto leto je minulo, kar zasuli smo gomilo. Šla si tja kjer ni nadlog, Naša draga mama in soproga. Spominjamo se srečnih dni, ko živela si med nami še. Odkar ne slišimo Tvoj glas, Vse pusto prazno je pri nas. Žalujoči: ' August — soprog; / Martha in Rezka — hčerki; > Peter — sin in Helenca — snaha. :=SS Willoughby Hills, O., 6. avgusta 1980. Skoraj ustrašil sem se, tako ostro me je pogledal škof Farrell, ko sem se začel o-pravičevati, češ, da nisem zmožen za župnika, da sem šele četrto leto kaplan in da je ta velika odgovornost zame prevelika; pa tudi zadovoljen sem s službo, ki jo imam. Zato sem končno rekel: “Pustite me, prosim, tam, kjer sem.” “Tu ni vprašanja, ali ;si zadovoljen ali ne,” je odgovoril škof resno in pa nekam nevoljno. “Drugega nimamo, župnija pa potrebuje Slovenca.” “Saj je Father Berk pri Sv. Lovrencu. On bi zelo rad tam ostal in tudi ljudje bi ga radi obdržali,” sem odgovoril boječe, da bi škofa ne spravil v slabo voljo. “To vem, da bi ga radi obdržali,” je odgovoril škof. “Prosili so zanj, pa zaman. Father Berk je ravnokar sem prišel, zato ga še dobro ne poznamo. Poskusiti hočemo z njim drugje. Nič se ne boj! Kadar boš glede kake zadeve v zadregi, se zglasi na našem tukajšnjem uradu in ti bomo radi pomagali.’” “Odgovornost je velika, bojim se je,” sem končno dostavil in se vdal, ko sem videl, da ni drugega izhoda. “Ne bodi malodušen! Kar premorejo drugi, premorem tudi jaz, tako moraš misliti in se po tem tudi ravnati. Torej k Sv. Lovrencu boš šel. Svojo novo službo boš prevzel z 2, septembrom. Bodi previden, potrpežljiv in pravi duhovni oče svojim faranom!” S temi besedami mi je škof podal roko in zadeva je bila zaključena. V znak pokorščine sem mu poljubil prstan in odšel s čudno mešanimi čustvi. Vendar sem se polagoma sprijaznil z mislijo na lastno župnijo, dasi me je zelo strašila velika odgovornost pred Bogom za številne duše, ki mi bodo izročene v oskrbo. Dokler sem bil kaplan, ta odgovornost ni bila tako velika. Storil sem, kar mi je naročil g. župnik in potem sem bil vseh nadaljnjih skrbi prost. Sedaj pa ... “Če so zmagali drugi, bom z božjo pomočjo tudi jaz zmagal!” To Avguštinovo geslo me je v dneh razmišljanja in skrbi bodrilo in osrče-valo. Začel sem se pripravljati na odhod. Pri vsej resni zadevi me je pa tu in tam posilil tudi smeh, zlasti ko sem pomislil na vse takratne okoliščine. Vsepovsod sama nevolja! Nevoljen je bil Father Berk, ker je moral zapustiti faro, kjer bi bil rad ostal. Nevoljni so bili farani Sv. Lovrenca, ker bodo dobili mladega kaplana Fathra Omana. Nevoljen pa sem bil tudi jaz sam, ker bi bil rad ostal pri Sv. Vidu. Toda čas na svetu vse zravna, kakor poje Simon Jenko: Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi. (Se. nadaljuje) ISažena mladost Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdihovalo ho mi, Bog te obvarji! (Prešeren) V. Gasilci Gasilska društva so bila na deželi v glavnem za parado. Požari so bili redki in kadar so bili, so prišli gasilci prepozno. Gasilci so bili po večini preostali vojaki prve svetovne vojne. Gasilcev se spominjam vedno z veseljem. Tri resnične zgodbe bodo povedale zakaj. Pri nas so šli gasilci vedno za procesijo o Veliki noči in Sv. Rešnjem telesu. Nekoč so se zbrali kar za cerkvijo z namenom, da bodo korakali v cerkev skupaj. Njihov poveljnik je bil Jože Šink, Hudarev-nikov, iz Stare Loke, ki je bil v cesarski vojski podoficir. Ko je uredil svoje gasilce v dve vrsti, se je postavil prednje, da jim poveljuje. Pa se je znašel v zadregi. Takole je rekel svojim gasilcem: “Ja, kako naj pa komandiram? V srbski vojski nisem bil, slovenske komande, pa ne znam!” ! “Jože, kar po avtrijsko jo udari. To znamo vsi, ti in mi!” Jože si je popravil bluzo, se postavil v poveljniško pozo in zavpil: , i “Habt acht!” Fantje so se zravnali in pete so zapele, ko so se srečale v pozoru. Še vedno je bila v njih vojaška disciplina in nemška komanda jim je takoj pognala kri po žilah in napela vse mišice telesa. Pod nemškim poveljevanjem so stopili v štiristope in odkorakali v cerkev. Med gasilci je bil tudi moj stric Peter. Imel je precej dolge brke. Ko me je videl, kako z odprtimi usti občudujem njegove sposobnosti, se mi je veselo nasmejal, kakor se je znal samo on. Jugoslavija ni zaradi tega prav nič trpela. je bila že osem zvečer! Medtem je Bergantova mama prinesla večerjo, ki so jo zame možje naročili. Eden je skočil s kolesom na moj dom in obvestil starše, da bom prišel kasneje in da ni treba za mene pripravljati večerje. Možem sem povedal, da nisem še nikoli govoril gasilcem ali o gasilcih in da res ne vem, kaj naj govorim. “Ne boj se, Zdravko, prinesli smo vse zapisnike sej od začetka društva do danes. Preglej jih, pa boš gotovo našel kaj takega, kar je vredno povedati.” Dobra večerja in 2 kozarca vina so mi dali korajžo, ki sem jo res potreboval, da sem rekel ja. Ko sem prišel domov, sem šel takoj v svojo sobo in začel brati zapisnike. Našel sem misel “Bogu v čast, bližnjemu na pomoč!” Tako je stalo napisano na gasilskem domu. To misel sem uporabil in jo navezal na resnični dogodek. Pred leti se je nek otrok izgubil v Lubniku. Gasilci so ga šli iskat in ga našli. V mislih sem napravil govor, ga še enkrat ponovil in zaspal. Drugo jutro sem ga zopet v mislih ponovil. Napisal nisem nič. Bil sem mlad in imel sem dober spomin! Na proslavi je najprej govoril naš dekan in za dekanom jaz. Tisti, ki me je predstavil, je pozabil, kako se pišem, saj smo se poznali le po hišnih imenih, pa je rekel, da bo govoril Zdravko s Trnja. Ko sem Lorain, Ohio — Fara sv. Cirila in Metoda na 31. cesti in Globe Avenue, Lorain, Ohio, končuje sedaj vse priprave za slovesno praznovanje svojega bisernega jubileja — 75-let-nice ustanovitve fare, ki bo v nedeljo, 17. avgusta 1980. Ob 3. uri popoldne bo slovesna koncelebrirana sv. maša, glavni maševalec bo prevzv, škof nehal, so mi ljudje in zlasti gasilci ploskali bolj kakor dekanu. To mi ni bilo všeč. Ko sem prišel domov, mi je mama, ki se proslave seveda ni udeležila, povedala, da ji je rekla neka soseda, da je škoda, keL nisem šel v le-menat, ker znam boljše govoriti kakor gospod. In kdo je bil gospod? V celi fari in še daleč naprej je bil dekan edini človek, ki so ga naši ljudje poznali pod imenom “gospod”. Blaženi časi! * Ko so imeli loški gasilci neko proslavo, smo stali študenti na trgu za govorniško tribuno. Med nami je bil tudi Jože Hafner, županov sin. Njegov oče je moral gasilce pozdraviti. Ko je sedel na tribuni in čakal, da pride na vrsto, se je odkril in iz klobuka je padel na tla list papirja — govor, ki mu ga je Jože napisal. Župan tega ni opazil, mi študentje pa smo nezgodo takoj opazili. Eden izmed nas je dregnil Jožeta v reba in rekel: “Hudiča, Jošk, oče je govor izgubil. Ali ne vidiš? Kako bo pa govoril brez listka?” Jože se je sklonil pod ograjo, zlezel na oder, pobral listek in ga dal očetu. Jožeta smo videli samo študenti in tisti, ki so bili na tribuni. Vsi smo bili veseli, da se je stvar dobro iztekla. Jože je bil naš prijatelj in tudi očeta smo imeli radi. Dr. Zdravko Kalan James A. Griffin. Banket za to slovesnost bo ob 5. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Mihaela, Reeves Avenue, Lorain. Ob 7. uri zvečer pa bo družabna zabava s plesom v istih prostorih, igral bo Eddie Buehner orkester iz Clevelanda. Za več domače zabave bodo igrali tudi lorain-ski slovenski harmonikarji — Lorain Slovenian Button Accordionist Association. Vstopnice za banket in pies že lahko dobite. Za rezervacije kličite: Mary Janežič, tel. 282-3624, Jean Yelenc, tel. 282-6973, ali Tina Leonard, tel. 288-3252, 988-2108. Vstopnice za banket in ples so po $10.00 za odrasle, za otroke izpod 12 let starosti pa po $6.00. Vstopnice samo za ples od 7. do 11. ure zvečer so po $4.00 in jih boste lahko dobili pri vhodu v dvorano. Gostje na banketu bodo duhovniki in sestre-redovnice, ki so mnogo let delovali na fari sv. Cirila in Metoda. Sedanji in prejšnji farani so prisrčno vabljeni, da se ude- ležijo vseh slovesnosti farne-ga bisernega jubileja. Prip°' ročamo, da si čim prej rezervirate vstopnice. Hvala vsem za sodelovanje' Joyce M. Ferlič, predsednica Laičnega odbora, 277-7878, Lorain, Ohi° ------------o------ Oče gospodinja v družini V ZDA je sedaj okrog dva milijona dvestotisoč moških-ki doma opravljajo gospodinjska dela in pazijo na otroke-medtem ko so žene zaposlene- Od leta 1970 se je hišni položaj, kjer je mož gospodinja-povišal za 71%. Naši gasilci so hoteli pro- ^ slaviti 25 letnico. Prosili so loškega notarja Šinka, da bi ^ jim govoril. Nikoli nisem zve- ^ del, ali jim je notar obljubil ali ne. Par dni pred proslavo so zvedeli, da notar ne bo govoril. Tako so se odločili za mene. Toda kako me dobiti? Bil sem tedaj na univerzi in stanoval v Ljubljani. Toda jeseni in pomladi sem kupoval mesečno vozovnico in bil vsako nedeljo doma. Pozimi se to ni izplačalo. Eden izmed gasilcev je šel v petek vprašat mojo mamo, če bom prišel drugi dan domov. Odgovorila mu je, da bom prišel, ker imam za tisti mesec vozovnico. Ko se je avtobus ustavil pred Bergantom na fari, so stali pred hišo trije možje. Jaz bi se sicer peljal naprej do doma. Toda ker so me vsi trije klicali in prosili, naj izstopim, sem to storil, ne da ^ bi vedel, kaj hočejo od mene. Zk Šli smo v zadnjo sobo. Tam ^ so mi možje razložili svojo. % zadrego in kaj hočejo od me- ' deveti maši slavnostni govor S 8 ne — da bi imel drugi dan po na proslavi 25 letnice. ^ Ženini in neveste! Maša unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabi i a po jako zmerni ceni. PDdite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina il l? St. Oair Avenue 431-0628 % Prijel sem se za glavo. Ura k' NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 f ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Moj novi naslov: ... Cleveland, Ohio 4410? i ( MOJE IME: Moj stari naslov; PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO fL--- ■ h * "...T : . - mmmn pogrebna zavoda 1053 East 62 Sl 17611: L&ke Sfe«*« /lv