URN_NBN_SI_DOC-G4171ZGY

SKRAJŠANI BIBLIOGRAFSKI PO PIS V LJU D SK I K N JIŽN IC I MARA SLAJPAH Če prim erjam o ljudske knjižnice v Sloveniji z znanstvenimi knjižnicam i, ugotovimo, da imajo znanstvene knjižnice že za seboj dobo notranjega organiziranja in strokovnega utrjevanja, njihov status je dognan in se v tem ugodno razlikujejo od ljudskih pa tudi strokovnih knjižnic. Tudi ne opazimo med posameznimi znan­ stvenimi knjižnicam i glede na strokovno ureditev tako ogromnih razlik kot p ri ljudskih knjižnicah, naj prim erjam o samo na prim er Delavsko knjižnico ali Mestno knjižnico v M ariboru z ljudsko knjižnico v Beltincih ali v kakem še manjšem kraju. Naše znanstvene knjižnice so imele pri strokovni ureditvi za vzor Narodno in univerzitetno knjižnico v L jubljani (sestava k a ta ­ logov in ureditev knjižnega skladišča), zato so tudi dosegle enot­ nost pri svoji strokovni ureditvi. Ob koncu leta 1959 smo imeli v Sloveniji 514 javnih ljudskih knjižnic. Sigurno je tudi ta množičnost vzrok, da nimajo ljudske knjižnice p ri strokovni ureditvi tako absolutnega vzgleda, kot je bila in je znanstvenim knjižnicam Narodna in univerzitetna knjiž­ nica v Ljubljani. Nimamo namreč ljudske knjižnice, ki bi proučila in izdelala pravila za bibliografski popis del v ljudskih knjižnicah, katera bi lahko brez težav uporabljale tudi m anjše ljudske knjiž­ nice na terenu. Nasprotno! Narodna in univerzitetna knjižnica je celo vplivala, da katalogizirajo največje ljudske knjižnice v Slo­ veniji publikacije po katalogizacijskih pravilih naših znanstvenih knjižnic, kot so popisana v delu Abecedni imenski katalog, ki je izšlo 1947 kot prvi zvezek v zbirki Pravila za katalogizacijo v znanstvenih knjižnicah pri Državni založbi Slovenije. O d 514 javnih ljudskih knjižnic jih je trenutno okoli 40, ki imajo poklicni strokovni ali pa vsaj tako usposobljen volonterski strokovni kader, da jim ta način sestavljanja katalogov ne dela