Solnčeva ženitev. (Mythologicna crtica; spisal Dav. Trstenjak.) ei Bolgarska narodna pesem pripoveda, da seje so Inče v sin oženil. ') Slavka je rodila krasno črstvo, lepo dišečo hčerko, kterej je dala ime Grrozanka. To zagleda solnčev sin in reče materi, naj prosi Boga, da jo sme za ženo vzeti. Tri dni je solnčev sin to deklico gledal, in se je ni mogel nagledati. Zato je bilo tri dni in tri noči svitlo. Mati sina posvari, da ga tako dolgo ni bilo^ domu — k večerji, ki mu jo je bila pripravila, namreč: jalovo kravo in devet peči kruha. Mati solnčeva gre prosit Boga, kteri tudi v ženitev privoli, in sicer ravno na J u r i j e v o. V ta namen spusti zlato zibelko na zemljo, v ktero se lepa Grrozanka s svojo materjo vred vsede. Bog spusti meglo na zemljo, in ta zibelko in nevesto, kakor tudi njeno mater, v višino potegne. Mati reče hčerki: Devet let sem te redila, tako tudi devet let ne smeš spregovoriti ne s svakom, ne s punico (svekerjo, Schwie­ germutter), ne z ženinom svojim. Solnčev sin bi bil skoro od žalosti umrl. Ker je bila krasna Grozanka mutasta, poišče si drugo nevesto. Grozanka je morala novo nevesto obleči in svitlo gorečo svečo držati; pri tej priložnosti užge vel (Schleier) nevestin. Nova nevesta se razjezi, kolne jo slepico in nemačo. Sedaj spregovori Grozanka, in reče, da ni slepa ni mutasta, samo da jej je naložila mati, ki joj je devet let redila, da mora devet let molčati. Ko je to solnčevič zaslišal in mati njegova, poslala sta drugo nevesto domu, in Gro­ zanka je bila ž njim poročena. To je kratek zapopadek te nježne za slovanskega bajesiovca neskončno važne narodne pesmi. Podajmo se sedaj k razlagi te pesmi. V staroruskih spisih se veli solnce sin S v ar o go v ali S v ar o žic (Svarožišt, Vostokov, Op. 228 Dietmar apud Pertz 812); oče se je tedaj velel S var o g. Korenika: svar — sur pomenja svetiti, lucere, splendere, pri Belo- stencu: sur — siv.*) Sur je iz svar, kakor duri iz dveri, oskruniti iz oskverniti, ulnjak iz vel nj a k. Staroruski leto­ pise! so ga po krivem primerjali Hephaistu; on je bil sicer bog ognja — ali nebeškega, enak Jovu, božanstvu nebeške svitlobe; S var o g in Jupiter kakor tudi Zen znamenujejo to isto — svitel, jasen bog. Ker je mati sina čakala z večerjo, **) bila je tudi v slovanskem mythu ') Original stoji v bukvah: Rakovski, Pokazalec Odesa 1860; jaz sem bral pre­ stavo v časopisu Zukunft štev. 153 leta 1867. *) Koliko osebnih imen: Surus, Surinus, Surina, S urili a najdeš na noriških slovensko - rimskih spomenikih, tudi napis: Deae Suriae! V vitanjski fari se se kmet piSe: Svarožnik. V starooeščini pomenja svar, svori zodiacus. **) Narodna pesem reče: da solnčev carevič (Sonnenprinz) tri dni svojih konjev ni izpregel. Tako se nahaja tudi v slovanskem mythu enak nazor, kakor v grškem, da se solnce vozi. Pis. kakor v grškem solnceva mati: Noč — Nočena — Nočen a. Pri Grkih je bilo Leto ali Latona — to je temna noč — mati Apol­ lonova — Zen pa oče. Solnčev sin je jako požrljiv, on poje jalovo kravo in za devet peči kruha. To misel najdemo tudi v solnčnih mythih drugih narodov. Solnčev sin se tudi veli: Dažba, Dažbog ali Daždbog: „Solnce car — sin Svarogov, eže est Daž­ bog." — Miklošič misli, da izvira Dažba — Dažbog iz dd, dati; tako da bi Dažbog pomenjalo: Dator, divitiarum dispensator. Ali jaz bi rajše izpeljal ime iz: dag, sansk, dah, dag, lucere, litev: degu, žgem slov. degniti, aufleuchten „solnce skozi megle degne", — nemški tagen.*) ^ \boa hi m isb „Solnce tudi caruje"; to se vjema z grško: ,,6^Xiog Beagihvs.'*^ Svarožičev oče spusti na Jurijevo, to je v pričetku mladoletja,^ zibelko na zemljo. Zibelka je tudi v mythih drugih narodov Symbol megle (glej Schwartz, Ursprung der Myth. str. 235, 266). Nevesta Svarožičeva je torej krasna mladoletna zemlja. Za-^ kaj se pa veli Grozanka? Grozan v starobolgarščini pomenja^ horribilis in timidus. Jaz mislim, da pomenja Grozanka grozno^ lepa; saj imajo tudi druge besede kakor: grdi, gordi, čuden, grob,^ itd. dvojni pom^n lepote, jakosti in pa nasprotne lastnosti. Kdo јө^ bila mati Grozankina ? Brezdvombe: Baba,**) ker ona je bila velika rodeča mati Dameter — Demeter — Gemeter — Zememati. Zeme- mati je redila devet let svojo hčerko. Sedem, devet let so mythicna' leta — poznamo vanj a za — zimske mesece (glej Schwartz lib." C. 184.) Od jeseni do Jurijevega je ravno devet mesecev. V jesen se zemlja poseva, v mladoletji pa se sad zemljin narodi — setva oze­ leni, cvetje razcvete, tako tudi drevesa — in hči matere zemlje postane , ***) krasna, grozno lepa; zato se tudi veli D i d a polsk: Dzidzilia od: didhi sansk. magnus, magnificus, sin zemljin pa: Dido. Korenika didh pa pomenja, kakor div, ne samo lucere, splendere; temuč tudi ludere, igrati, didlati, spielen, kreiseln, zato: dideldajček, Kreisel. Hči zemematere — Babe — pa le tri mesece didla v cvetoči krasoti, le tri mesece govori po cveticah in zeliščih, devet mesecev pa je mutasta; zato se v gori navedenoj na­ rodnoj pesmi omenja, da je bila Grozanka devet mesecev mutasta. V drugih mythih, n. pr. v grškem je zemljina hči jalova — nero­ dovitna kakor Proserpina, ki s Plutonom nima otrok, z Zenom je pa rodi. Pluton je nasprotje Zena — zimsko temno oblačno nebo brez rodovitnega dežja, kteri je rodno seme, ktero prejema zemlja in spočne. *) Iz te korenike so slov. osebna in rodbinska imena: Dagar, Dagarin, Dažič. **) Babo so Slovenci v celjskej okolici posebno častili, kakor pričajo imena vasi, gor itd. Babino, Babino koleno, babino brdo, babina gora, babina reka, babin zob. Na slovenskorimskih spomenikih sem našel: Baburus in Babeccius. ***) Mladoletna zemlja se veli v narodnih slov. pripovedkah tudi Nas ta —od na­ stanem, advenio, herbeikommen, beginnen; primeri srbsko: nastala godina, zima, leto, mesec (Vuk. s. r.). Mutasta Grozanka je morala pri drugej nevesti gorečo svečo držati, to je znamenje, da je bila ženitev po zimi, ker tedaj je solnčna' Bvitloba slaba. Grozankina mati se veli Slavka, in to po vsej pravici, ker si rodovitna zemlja ta priimek zaslužuje zbog svojih neizmernih darov in dobrot. Tako je spet lep kos slovanske mythologije otet pozabljivosti, in nerazumljivosti. Bog daj junaškim Bolgarom milejše in srečnejše čase; pri njih leži še zakopan zlat zaklad slovanskega starinstva. Juda. (Bajeslovna crtica; priobčil Dav. Trstenjak.) Jude so po bolgarskih narodnih pesmah neprijazne žene z dol­ gimi lasmi. Vladimirski piše o njih: „Juda, Mehrzahl Judi, fabelhafte Geister, die den Menschen in Gestalt langhaariger Frauen erscheinen; sie leben in Flüssen und Seen, und zwar an den tiefsten Stellen, werfen da ihre langen Haare nach den Menschen aus, um sie zu ertränken; wenn sie ans Ufer steigen, kämmen sie ihre schönen langen Haare." Kaj pomenja ime Juda? Jaz bi mislil na dve koreniki — prvič na sansk.: and fluere, zat6 ime slovenskih rečic: Andra, Andrica, Odra, Odrica — (Vodreš, Vodrešina imena vodnatih krajev, ker staroslov. and se vnovoslov. glasi: vod primeri starosl.: antel, on tel, novosL: votel), lat.: und a. V bol­ garščini bi torej beseda Juda za Uda — Undina bila prejotovana, cakor besede: japno, jurve za apno — ur — urve uže hrvašk- slov. po methatezi: vre; —drugič na slov. judem, justi ~ za lase vleči — tezati. V lutomerskej okolici šolarji po gostem nadlegujejo učenika s pritožbo: „Gospod, ta in ta pa me je justal." Tudi oblika J udati se sliši in pomenja koga za keČko — lasi vlačiti.*) Tudi Litevci poznajo hude duhove z imenom: Judas. Rodbine J udar žive v Selnici blizo Maribora. Spiritus familiaris. (Spisal Andrej čekov Jože.) Strašno je temna noč nocoj ,4e ene zvezdice ni videti na nebu; vihar je začel tuliti, da se priklanjajo najdebelejši borovci in smreke skoraj do tal, od daleč pa je slišati votlo grmenje. — Ah nocoj bo se huda nevihta! — ') Glej Zukunft čislo 152 leta 1867. *) Bolgari spreminjajo radi I, Ij v j; tako: Juda utegne tudi pomenjati: luda, amens, thörichte. Pis,