Pokret mlade slovenske vasi in učiteljstvo Če tvori kje svetovna vojna mejnik med dvema dobama, ga 'tvori nedvomno v življenju naše mlade vasi. Kmetska mfladina, pred vojno še brez vsakega svojega lastnega, globokejišega in resnejšega gibanja, brez interesa za vprašanja javnega življenja, mnogo bolj predmet kot pa nosilec življenja slovenskega podeželja, nastopa sedaj kot njegova organizirana, borbena in dobrine ustvarjajoča avantgarda. In kar je pri tem najvažnejše, to gibanje naše kmetske mladine je izšlo iz nje same, je njej svojstveno, zato nosi v sebi tudi vse one bistvene lastniosti, ki karakterizirajo kmetskeaa človeka sploh in slovenskega kmeta šc posebej. Porojcna in vzrasla v življjenju, ki ,si mora v stalnem boju z naravo in njeindmi silami kopa'ti iz trdega in skopega naročja matere zemlje svoj skromni vsakdanji kruh, je kmets.ka mladina, bolj kot katera druga, stvarna. V njencm idejnem kakor delovnem programu ne najdemo mest, ki bi dala slutiti nagnjenjo do vihravih podvigov in nepremišljenih poskusov. Nasprotno pa je izredno močno po- udarjena velika skrb dainiašnjega mladega kmetskega irodu za pravilno rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj našega podeželja. Kmetska mladina ne ugotavlja pri tem samo poitrebe te rešitve. temveč zavzema do nje svoje jasno opredeljeno načelno stališče in prehaja s svojim delom tudi k njeni konkretni, smotreno zasnovani izvedbi. Praktiono izvrševanje njenega kulturnega poslanstva naj bo tu samo omenjeno, saj je nujna predpostavka za vse ostalo udejstvovanje naših mladih. Naravna posledica navedenega je, da je delo naše organizirane kmetske mladine pozitivno, usitvarjajoče. Naš mladi rod kaže v tem svojetn delu odlično razumevanje najtežjih nalog, ki naj jih rešuje narod' v današnjem času. Razumljivo je. da zahteva tako delo ogromnega, predvsem podrobnega, organizacijskega, kulturnega in gospodarskega dela po najnižjih edinicah, to je po posameznih društvih kmetskih fantov in deklet. To delo postaja z dneva v dan tem važnejše, ker prevzema organi- zirana krneitska mladina v svoje roke inicijativo za vse, bodisi gospodlarsko, socialno ali kulturno delo slovenskega podeželja. Tako dolb pa zahteva mnogo dobrih in požrtvovalnih delavcev, ki jib rni nikdlar preveč. In kmetska mladina hoče rešiti tudi to vprašanje: Slovenska vas mora postati v boju za svoj obstanek in napredek složna. Vse, kar živi na našem podeželju, in vse, kar resnično čuti z njim, naj se strne v mogočno, nenremagljivo armado podeželja, ki bo dvignila njegovo blagostanje in s tem utrdila temelje države. Učiteljski stan tvori neprecenljiv sestavni del našega podeželja. Kmetska mladinia gleda v njem ne samo vzgojitelja in izobraževalca šoloobveznih otrok, temveč vidi ali vsaj želi videti v njem tudi čroveka, ki se je duhovno spojil z vso ostalo občino v eno samo harmonično telo, s katerim živi ini s kaiterim deli vse dobro in zlo. Le tak človek more čutiti z občani in samo ta čut skupnosti ga more privesti celega v njihove delovne vrste. Takemu učitelju ne bo treba nikdar priporočati ali celo predpisovati »prosveitno delo med narodom«; njega bo gnala že injegova notranjost vedno tje, kjer bosta njegova glava al'i roka potrebna. Takih učiteljev si naše kmetsko ljudstvo, a zlasti še naša kmetska mladina, iskreno želi. Kdor pozna življenje in udejstvovanje našega učiteljstva, mora z zadovoljsitvom ugotoviti, da se je baš pri učiteljstvu v zadnjih ' par ifetih v tem pravcu izredno mnogo spremenilo na boljše. Stremljenje učiteljstva, da bi ,se upoznalo zlasti z gospodarskim življenjem svoje podeželske okolice in se usposobilo za pozitivno sodielovanje, rod*i leto za letom celo vrsto dopotnilnih tečajev za učiteljstvo: zadružni, kmetijski, gospodinjski i. t. d. Kot mesečna priloga »Učiteljskega tovariša« izhaja »Prosveta«, glasilo za organiziranje prosvetnega dela učiteljstva in šole med narodom. Vse to kaže, da ima naše učiteljstvo dobro voljo in da se trudi v Tesnici postati to, kar naš kmetski narod želi v učiteljstvu imeti. Morda mi bo kdo ugovarjal, da so kljub vsemu temu praktični rezudtati te — no mojem mišljenju — zelo važne spremembe v prizadevanju našega učiteljsitva malenkostni. Morda mi bo celo pomolil pod nos kak članek, morda mi bo navedel konkreitne primere, ki bodo mojo tezo izpodbijali. Toda vse to je za mene povsem naravno in mora biti ifiudi za vsakogar, ki pozna delo na deželi. Saj je s tem storjen šelle prvi korak, korak, ki ga je storilo učitdjstvo samo, da spozna življenje in potrebe vasi in se s tem usposobi za svoje sodelovanje. Izpolnje.n je s tem <neobhodno potrebni predpogoj,. brez katerega bi tako sodelovanje, tudi če bi do njega — recimo po ukazu ;— prišlo, ostalo brez vsakega uspeha. Vprašanje, ki pa sedaj stoji več ali manj nerešeno pred nami, obstoja v načinu, kje in kako naj to, za delo z narodom usposobljeno in voljno učiteljstvo zastavi svojo lopato. da bo delo rodiilo zaželeni uspeh. Nedvomno so tu zadruge, podiružnice strokovnib društev in podlobno. V teh učiteljstvo itudi v veliki meri sodeluje, kjer obstojajo. Priznati pa moramo, da bi bilo že doslej to sodelovanje marsikje izdatnejše, če bi ine ovirale tako sodelovanje dosedanje politične razprtije, ki so učitelju, hotečemu služiti celi vasi, onemogočale ali vsaj zelo otežkočale sodtelovanje v politično'opredeljeni gospodarski organizaciji. Toda naše zadruge sedaj še ne obsegajo vsega življenja našega podeželja; one so le majhen del izživljanja naše vasi. In tu tiči vzrok, da se tudi ono učiteljstvo, ki je bilo morda volijno in sposobno udejstvovati, ni uvdjavilo v praktičnem delu tako, kakor bi samo hotelo in kakor pričakuje od njega naša vas. Tako torišče dela, skupno celi vasi, si gradi naša kmet. mladina v svojih društvih kmetskih fantov in deklet. Okroig mjihovega dela za vseStransko povzdigo slovenskega podeželja naj se zbirajo vsi pošteni vaščani. kakor se zbira družina okrog skupnega družinskega ognjišča. Tu je dana tudi učiteljstvu najlepša možnost, da posveti svoje moči delu za dobro celote. Kmetska mladina si sodelovanje učiteljstva iskreno želi. Zato bo učiteljstvo, ki bo stopilo dobre volje in pošitenega srca v njen kroS, nedvomno povsod sprejeto z odprtimi rokami. Odveč pa se mi zdi poudariti okolnost, da bo uspeh tega sodelovanja v znatoi meri odvisen od nastopa učiteljstva samega. Učiteljem kot vzgojnim psihologom je znano, da bo to skupno sodelovanje rodilo tem večje sadove, čim itesnejši in bratski bodo odnošaji med njim in ostalimi društvenimi člani. Da odgovarja to, kar sem v teh vrsticah navedel, rcsnici, dokazujejo ona številna društva, v katerih učiteljstvo že sedaj sodeluje. Zato isem trdno uverjeim, da se bo to sodelovanje razširilo tudi na vse ositale kraje, s čimer bodo zadobila društva odlične sodelavce, a učiteljstvo najprikladnejše torišče svojega udejstvovanja, oboje v odločno korist. slovenske vasi in njenega prebivalstva. »Gruda«, št. 8-9, let. X.