GLASNIK
Uubljana, 12. decembra i96i
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO VIII., ŠTEV. 90
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Stanje in problematika razširjene reprodukcije v PPf prometu v okraju Ljubljana
Na 38. seji obeli zborov okraj-®ega ljudskega odbora dne 20. oktobra 1961 je bilo podano informativno poročilo o stanju in problemih j I*TT službe. V današnji številki : ‘Glasnika® objavljamo celotno potočilo, da seznanimo bralce s temi Ptoblcmi.
j PTT dejavnost predstavlja v °bviru narodnega gospodarstva izredno važno panogo, in to predvsem \ Zaradi medsebojnega povczoyanja j Celotnega družbenega življenja. PTT [tojavnost je del gospodarstva in j brez nje si sodobnega življenja in razvoja ne moremo predstavljati.
Razvoj PTT prometa je nujno rezultat družbenih potreb po ptt "slugah in se zato mora skladati y razvojem komunalnega sistema. /,sako zaostajanje v tem pogledu to lahko privedlo do tega, da bi "''razvitost ptt povzročala veliko ‘jviro v razvoju ostalih panog in
"rtižbe.
Temelj povezovanja PTT' dejav-"(,sti s komunalnim sistema#« je 1'tojan z Zakonom o organizaciji , I 1', po katerem sc je prejšnja l'etitrulistiena organizacija PTT služ-e sprostila s formiranjem novih tol podjetij in ekonomskih enot ter ® tako direktno vključila v ko-tounalni sistem.
, Na osnovi tega zakona je bilo na p!'to°čju LRS formiranih 9 novih ‘1 podjetij, v okviru teli pa cko-("toske enote po komunalnih ccn-
. Ljubljansko podjetje se terito-'"uio skladu z okrajem Ljubljana, l&>n Trbovelj, kjer je samostojno RT podjetje.
• V okviru ljubljanskega podjetja 1® ^ ekonomskih enot, in to 4 v mr-./'..Ljubljani, ostale pa na sedežih t-toiin Litija, Grosuplje. Kamnik, °cevje jn Logatec. Nekatere iz-i cd teh osnovnih enot zavzemajo i,1 'torij več občin, pri čemer je fnštevan zaokrožen teritorij in pa "9je in razvoj PTT omrežja.
. R tem se je organizacija PTT " območju podjetju Ljubljana v I °ti približala komunalni ureditvi s r je njen nadaljnji razvoj odvi-n ud skupne skrbi ptt podjetja
tor
njegovih osnovnih enot kot tudi
Sl,-	- -----
(tonskih ljudskih odborov, na ka-ijjtoh območju posluje, ter okraju
|r , riponiniti pa moramo, da je po-to'l'° r 117 voj PTT prometa gledati iiS| ‘ s širšega vidika, ker se prenos
^ "n ne zaključuje v mejah ko-1,,'toe, temveč se odvija tudi izven lt("a območja s PTT enotami drugih tonn, okrajev, republik in z ino-
tostvam.
|e.. ' J’ podjetje Ljubljano obsega S/Iorij 4000 km* ter posreduje uslu-toil '>‘croK 330.000 prebivalcem. Za vpeljevanje potreb tako prebije,. Vu kakor gospodarstva ima pod-87 pošt, telegrafov in telefo-
nov, v katerih je zaposlenih ca. 1400 delavcev. Podjetje v Ljubljani je največje na območju LRS in predstavlja ključno vozlišče vsega ptt prometa v Sloveniji, prav tako pa je tudi važen tranzitni center za povezavo med zahodnimi in vzhodnimi državami.
Po trenutnem stanju se preko Ljubljane odvija ves tranzitm promet med LR Slovenijo in ostalimi republikami v FLRJ, razen mariborskega območja, ki ima z Beogradom in Zagrebom direktno povezavo. Ko bo izvedena celotna avtomatizacija v Sloveniji, se bo ves promet odvijal preko tranzitne centrale v Ljubljani.
Vsem krajem v Sloveniji bo zveze z drugimi republikami vzpostavljala Ljubljana s polavtomatskim izbiranjem, ves notranji promet v LRS pa se bo vzpostavljal avtomatsko. Tako bo na primer naročnik iz katerekoli avtomatske telefonske centrale v Sloveniji sam klical, brez posredovanja telefonistke, katerega koli naročnika druge centrale pri nas. Dana bo tudi možnost direktnega klicanja naročnikov izven LRS preko magistralnih zvez, ki bodo potekale skozi Ljubljano.
Poleg tega sc že sedaj preko Ljubljane vzpostavljajo zveze med našo državo ter državami Srednje in Zahodne Evrope ter ostalimi kontinenti razen Azije. S položitvijo kabelskih zvez Ljubljana — Trst, Ljubljana—Celje—Maribor—Avstrija in Ljubljana—Novo mesto—Zagreb pa bo dana neomejena možnost posredovanja teh zvez preko Ljubljane med Vzhodom in Zahodom ter preusmeritev mednarodnih tt zvez, ki potekajo sedaj preko drugih držav. na Jugoslavijo.
V	pogledu omrežja in kapacitet za poštno službo trenutno ni večjih potreb, ker so te v glavnem krite, izjemo predstavlja le prometna pošta Ljubljana 2, katere vprašanje bo treba rešiti skupno s problemom ljubljanskega železniškega vozlišča ter občinske pošte, ki se rešujejo skupno z rajonskimi centralami. Nasprotno od poštnega omrežja in kapacitet pa je stanje v telefonu in telegrafu.
V	telefonsko omrežje je na območju podjetja vključenih 9000 glavnih telefonskih naročnikov, od tega 1000 na ročne, 8000 pa na avtomatske telefonske centrale. Po sedanjem stanju pride v Ljubljani na 100 prebivalcev 5 telefonov, na območju vsega podjetja pa 2.3 telefona. Navedena gostota je v primerjavi z enako gospodarsko razvitim področjem v drugih državah zelo nizka. Tako imajo na primer na 100 prebivalcev v Švici 26 telefonov, v Avstriji 8.4, v Italiji okrog 7 itd. Svetovno povprečje pa znaša 4.3 telefona na 100 prebivalcev. To stanje jasno dokazuje, da tele-
fonske kapacitete niso zadostne, kar se odraža v velikem številu interesentov za telefon ter imamo trenutno v Ljubljani okrog 6000 vlog, ki jih ni mogoče zadovoljiti. Prav na periferiji podjetja povzroča velike težkoče tudi še ročno telefoniranje ter se na teh območjih pojavlja potreba po postavitvi vozel-nih in končnih avtomatskih central, in to predvsem v Domžalah, Kamniku, Litiji, Grosupljem, Logatcu, Ribnici itd. Avtomatizacija teh območij pa je seveda možna le ob kabli ran ju omrežja teh krajev, zgraditvi potrebnih prostorov kakor tudi ob povezavi z glavnim središčem, to je Ljubljano. Nezadovoljivo pa je dalje tudi stanje" v medkrajevnem omrežju, kjer kapacitete niso zadostne ter se to odraža v dolgem čakanju na telefonske, zveze. Že sedanje ročno telefoniranje se tu ne more pravilno odvijati, v nobenem primeru pa te zveze ne bi mogle zadoščati za avtomatsko telefoniranje, ki zahteva bistveno po-jačanje zvez, ker regulacija koriščenja zvez v avtomatskem prometu ni možna.
Ali drugače povedano:
Pri sedanjem telefonskem prometu namreč telefonistka vzpostavlja zvezo za pogovore po vrstnem redu prijave in vrste pogovora ter tako dirigira oziroma ureja promet na obstoječih vodili. Pri tem nujno pride do krajšega ali daljšega čakanja med prijavo in vzpostavitvijo zveze, naročnik pa opravi pogovor, ko mu je zveza vzpostavljena. Pri avtomatskem vzpostavljanju medkrajevnih telefonskih zvez pa je vzpostavi janaje izključno odvisno od časovnih potreb naročnikov. Pri tem pa se dogaja, da več naročnikov istočasno želi določene posamezne zveze in če so vodi že zasedeni. zveze ne dobi. Ker ni možno urejati vrstnega reda na teh vodih, se normalni promet odvija brezhibno le ob znatno višjem številu zveznih vodov, kot jih zahteva ročno telefoniranje.
Podobno stanje kot v telefonski službi je*tudi'v telegrafski službi, ki je v primerjavi z razvojem v drugih državah šele v prvih začetkih.
Osnovni problemi telefonske in telegrafske službe v ljubljanskem podjetju predstavljajo z vidika kvalitetnega in zadostnega kritja potreb koristnikov po tt uslugah, predvsem potreba po razvoju krajevne telefonske službe v glavnem mestu Ljubljani ter na sedežih osnovnih enot podjetja, na drugi strani pa v močnejšem povezovanju komunalnih centrov podjetja z Ljubljano. Ljubljane z drugimi centri republike Slovenije ter z drugimi središči v FLRJ.
Za zadovoljitev teli potreb je izdelan program razvoja PTT mreže
na teritoriju ljubljanskega podjetja, ki se sklada z Generalnim planom razvoja ptt sredstev v FLRJ in avtomatizacije telefona in telegrafu, ki ga je potrdil Zvezni izvršni svet. Tu program je bil ob formiranju ljubljanskega ptt podjetja dostavljen vsem občinskim ljudskim odborom in je razviden tudi iz osnutka programa perspektivnega razvoju okraju Ljubljana za obdobje 1961 do 1965.
Kot najbistvenejšo postavko tega programa je omeniti avtomatizacijo telefonu celotnega območja z vozel-nimi in končnimi avtomatskimi centralami v Domžalah, Kamniku, Litiji, Grosupljem, Logatcu, Kočevju, Ribnici, Cerknici, Medvodah in na Vrhniki, v mestu Ljubljani pa povečanje obstoječih dveh central ter postavitev novih avtomatskih central v Šiški, Mostah, na Viču in za Bežigradom. Skupno bi to obsegalo 12.855 novih telefonskih priključkov. Dalje je predvidena zgraditev avtomatske medkrajevne telefonske centrale v Ljubljani kot osrednje tranzitne centrale za Slovenijo, kabli ranjm mestnih omrežij kakor tudi razširitev in pojačunje medkrajevnega omrežja s koaksialnimi "kabli ter V F in drugimi sistemi. Skladno s tem pa je predvidena tudi gradnja potrebnih prostorov ter modernizacija in mehanizacija poštne službe.
V pogledu rešitve obstoječega stanja medkrajevnih zvez je že v teku gradnja medkrajevne avtomatske centrale s 700 priključki v Ljubljani, kot osrednje tranzitne centrale za povezavo Slovenije z vsemi ostalimi omrežnimi grupami v Jugoslaviji. V teku pa je tudi polaganje medkrajevnega kabla, in to na relaciji Zagreb —Novo mesto — Ljubljana s 1900 zvezami, za leto 1962 pa je projektirano polaganje kabla na relacijah Ljubljana—Celje—Maribor z 900 zvezami ter Ljubljana— Trst s prav tako 900 zvezami. Vse te zveze imajo svoje centralno vozlišče v Ljubljani, in to v avtomatski medkrajevni tranzitni centrali, ki se nahaja v obstoječi zgradbi Telekomunikacijami I v Cigaletovi ulici. Pri tem moramo pripomniti, da se vse te zveze in naprave finansirajo iz sredstev oziroma posojil ptt dejavnosti ter poteka njihova realizacija po programu urejevanja medkrajevnega telefonskega omrežja od leta 1958 dalje po pogodbah, sklenjenih iz sredstev GIF ter so bile zadevne obveznosti prenesene na podjetje. Predvidene kapacitete, ki so že v gradnji, predstavljajo temelj razvoja in izboljšanje telefonske službe na območju LRS ter povezave z inozemstvom, zato odstop od te montaže ni možen. Bodo pa v celoti zasedle vse prffstorc te zgradbe, tako da so bodo že v najbližjem času morale izseliti iz teh prostorov vse telefonske naprave, celotna radiotelegrafska služba, fo-totelegrafska služba, celoten promet s strankami ter dostavni oddelek, prav tako pa tudi celotno osebje uprave podjetja za PTT promet in Skupnosti PTT podjetij LRS. Ker so vse službe, ki se morajo izseliti iz teh prostorov, predvsem pa služ-
foa telegrafa, radio-telegrafi ja in fototelegrafija najtesneje povezane z osnovnimi kapacitetami telefona, ki se skupno koristijo tako za telefon kot za telegraf, je iz prometno tehničnega vidika nujno, da se ta preselitev izvrši na čintkrajši relaciji, ker bi v nasprčtno premestitev telegrafskih in drugih naprav povzročila znatne investicije v obsegu 100 do 200 milijonov za zvezne naprave, ki jih bi morali uvoziti. Kot najprimernejšo rešitev vprašanju potrebnih prostorov bi predstavljala zgradba nasproti obstoječe zgradbe Telekomunikacij I, za katero je že v načelu dano soglasje v pogledu lokacije. V teh prostorih, to je v novi zgradbi, pa bi se postavile tudi dodatne kapacitete za krajevno službo telefona centra Ljubljane, ker današnji prostori glede na predvideno gradnjo velikih gradbenih objektov na območju centra ne bodo zadoščali. Prav tako pa bo v tej novi zgradbi potrebno zagotoviti prostore za sedanjo pošto Ljubljana 1, ker je predvideno, da se bodo v perspektivi vsi prostori v pritličju sedanje pošte I zaradi izpeljave arkad za pešce morali odpraviti. Zaradi premika središča Ljubljane proti severu je najbolj umestno, da sc za vse te službe, ki sc opravljajo v pritličnih prostorih pošte Ljubljana I, to je glavne pošte, predvidijo prostori v novi stavbi Telekomunikacije II.
Stanje krajevne službe telefona mesta Ljubljane, zn katero je značilen centralen način povezovanja vseli telefonskih naročnikov na eno središče, oziroma na dve centrali, ki se nahajata v ožjem centru, pri obstoječem številu naročnikov, ki znaša skoraj 7500, ni več zadovoljivo in predstavlja največjo oviro razvoja lokalne telefonske službe. Centralna povezava na obstoječi center namreč zahteva, da ima vsak telefonski naročnik na območju Ljubljane svoj poseben vod v centralo. To pa zahteva velike kapacitete zveznih kablov in zelo drage investicije. Pri nadaljnjem porastu števila naročnikov tak sistem gradnje ni več mogoč in je skrajno nerentabilen, ker so ogromne kabelske kapacitete izkoriščene le zelo kratek čas, največ pa le nekaj ur dnevno. Zato je potrebno, tudi v mestu Ljubljani, ki se naglo razvija, takoj preiti na zvezdasti sistem razvoja krajevnega omrežja, to je, da poleg glavne obstajajo še rajonske centrale. Pri tem so naročniki posameznih območij vključeni v svoje rajonske centrale, kjer so razdalje do centrale bistveno krajše, centrale med seboj pa povezujejo centralni kabli z visokim obsegom koriščenja.
Ce bi to praktično pokazali; bi morali na primer po sedanji, organizaciji telefonske mreže za 1000 naročnikov iz Most potegniti za vsakega posebej direkten vod do centrale v mestu. Ker pa se večji del prometa odvija med samimi naročniki Most, je ekonomsko mnogo boljša rešitev, da sc v Mostah postavi posebna samostojna centrala, nn katero se vežejo vsi naročniki Most, centrala v Mostah pa se zveže z glavno centralo z zveznim kablom primerne kapacitete.
Po že predvidenem programu razvoja so rajonske centrale predvidene v Mostah, Šiški, na Viču in za Bežigradom. Tehnična oprema za eno rajonsko centralo je zaradi dolgih rokov dobave že naročena in jo plača podjetje. Za vse te rajonske centrale, od katerih bi morali zaradi velike koncentracije seda-
njih naročnikov, kakor tudi novih interesentov (industrija, gospodarske organizacije, ustanove itd.) zgra, diti najprej centrali v Mostah in v Šiški, pa so nujno potrebne tudi ustrezne zgradbe, v katere bi sc te naprave montirale. Piostori bi sc morali zgraditi za celotno kapaciteto za razdobje ca. 30 let in bi znašala za vsako centralo po 5000 priključkov v končni fazi. V zvezi z gradnjo prostorov za centrale pa je treba nujno rešiti vprašanje poštnih prostorov za tista območja, ki morajo biti urejena primerno za izvrševanje poštne službe. V te pošte bi naj se decentralizirala tudi odstavna služba za ta območja.
V	nadaljnji fazi izgradnje telefonske službe pa bi prišle v poštev tudi zgradbe za centrale na Viču in za Bežigradom.
V	pogledu razvoja službe telegrafa in telefona na sedežih osnovnih enot je že v gradnji stavba v Ribnici, tik pred začetkom je v Litiji, dogovori pa so že tudi za Domžale in Logatec. Vse te prostore bodo zgradili zainteresirani pristojni občinski ljudski odbori, centrale pa bo finansiralo podjetje iz lastnih sredstev.
Po predhodnih navedbah je prvenstveno treba rešiti izgradnjo prostorov za rajonski centrali Šiška in Moste ter osrednjo stavbo Telekomunikacije II, ki predstavljajo ključne objekte in pogoj za nadaljnji razvoj tako službe telefona kot telegrafa v mestu Ljubljani oziroma na območju LRS. V dosedanjih razgovorih so pristojni organi pokazali polno razumevanje za rešitev teh vprašanj. Za zgradbe Telekomunikacije II v Ljubljani je potrebnih skupno 560 milijonov dinarjev in predlog je, da bi sc ti izdatki krili iz sledečih finančnih virov:
56 milijonov posojilo iz Poštne hranilnice,
100 milijonov refundacija za odstop stavbe na Levstikovem trgu Drž. arhivu LRS,
100 milijonov predvideni prispevek občinskega ljudskega odbora Ljubljnna-Center,
50 milijonov prispevek Skupnosti PTT podjetij LRS,
154 milijonov kritje, predvideno iz sredstev okraja in posojil iz. OIF.
Pri teh sredstvih je treba pripomniti, da prva postavka 56 milijonov dinarjev predstavlja posojilo iz Poštne hranilnice kot kritje nerealiziranega programa iz Centralnega investicijskega fonda PTT, ki sc mora koristiti letu 1961. Če bi ta sredstva v tem letu ne bi bila koriščena, zapadejo, kar bi seveda bistveno otežkočilo gradnjo nove, zelo potrebne stavbe za Telekomunikacije.
Zgradbi za rajonski centrali v Šiški in Mostah bi morala finansirati pristojna občinska ljudska odbora. Stroški za vsako bi znašali po 65 milijonov dinarjev.
Predvidenih kapacitet oziroma zgradb ne bo mogoče zgraditi z drugimi načini finansiranja, saj ptt podjetje Ljubljana nima zadostnili lastnih virov za gradnjo teh stavb in vlaga vsa svoja sredstva predvsem v tt naprave. Povečanje, lokalnih tarif v 1961. letu je sicer izboljšalo finančni položaj podjetja, vendar bo pretežen del sredstev iz tega povišanja šel ■ za kritje povečanih stroškov poslovanja, amortizacije, obresti na osnovna sredstva
ter za kritje osebnih dohodkov ptt delavcev po delovnem učinku. To je bilo nakazano že pri predlogu za povišanje lokalnih tarif in v obrazložitvi k temu predlogu za po-viašnaje lokalnih tarif in v obrazložitvi k temu predlogu, s čimer so bili pristojni organi soglasni, oziroma so to zahtevali in postavili kot osnovo za odobritev. Na ta način pa v dohodkih povišane lokalne tarife niso bila vkalkulirana sredstva za razširitev in povečanje obstoječih kapacitet. Ce bi upoštevali tudi ta sredstva, bi moralo biti povečanje tarif znatno višje.
V zvezi s povišanjem lokalnih tarif je treba pripomniti, da pričakovani finančni rezultat ni v celoti dosežen, kot kažejo podatki za junij, julij in avgust, in to predvsem zaradi omejitve koristnikov pri koriščenju ptt uslug na najnujnejše potrebe.
Da je nujna pomoč občinskih ljudskih odborov oziroma okraja pri gradnji predvidenih treh gradbenih objektov v mestu Ljubljani ter pristojnih občinskih ljudskih odborov na sedežih osnovnih enot (Ribnica, Litija, Domžale, Logatec), kaže tudi dejstvo, da lastna sredstva podjetja po finančnem planu za razdobju 1961—1965. ki bi prišla v poštev za krilje gornjih investicij, ne bodo zadoščala niti za ostale potrebe. Po petletnem perspektivnem planu bo podjetje za PTT promet v Ljubljani ustvarilo približno 1 milijardo 68,000.000 dinarjev amortizacije. Ta sredstva bo moralo podjetje koristiti prvenstveno za nadomestitev dotrajanih kapacitet ter nekatera izboljšanja ter razširitve. Eno izmed večjih nadomestitev je 4600 številk avtomatske telefonske centrale v Ljubljani, ki ol) predvideni 18-letni življenjski dobi funkcionira že 33 let in je v celoti dotrajala. To naročniki že sami občutijo v slabih telefonskih zvezah, prisluhih, nepravilnih zvezah itd. Centralo je nujno potrebno zamenjati zn novo, kar bo stalo najmanj 400 milijonov dinarjev. Nadalje je problematično stanje v krajevnem omrežju, transportnili sredstvih itd. V tej zvezi je treba pripomniti, da so osnovna sredstva ljubljanskega podjetja že več kot 50®/o dotrajana. Zato je treba sredstvo amortizacije prvenstveno koristiti zn nadomestitev in izboljšanje obstoječih kapacitet, v okviru možnosti pa jih bo treba v manjšem obsegu usmerjati tudi v investicije za tt naprave. Sredstva za sklade in stanovanjsko izgradnjo so predvidena po petletnem finančnem planu v znesku 758 milijonov dinarjev. Od tega zneska bo razpoložljivih le 571 milijonov dinarjev, ker se sredstva v sklade iz leta 1965 po veljavnih gospodarskih predpisih sproste šele leta 1966. Iz navedenih sredstev v višini 571 milijonov dinarjev bo potrebno povečati obratna sredstva podjetja, predvsem zaradi kreditiranja izvršenih ptt uslug koristnikom ter zagotovitve povečanih količin materiala. skladno s prometom, za najmanj 85 milijonov dinarjev. Nadaljnjih 80 milijonov dinarjev pn bo potrebnih za stanovanjsko izgradnjo in druge potrebe podjetja v zvezi s sredstvi zn skupno uporabo. Zagotovitev potrebnih stanovanj je osnovno vprašanje podjetna. ker le s stanovanji podjetje lahko zagotovi v vseh važnejših središčih. predvsem na v Ljubljani, potrebno delovno sihv ter s tem tudi normalen razvoj prometa.
Preostanek 406 milijonov dinarjev pa bo podjetje koristilo za krit-
je anuitet za prevzete obveznosti iz posojil, predvsem za glavne medkrajevne objekte, omenjene v tem poročilu. Prav tako je iz teh sredstev predvidena postavitev določenega številu priključkov po pro-gramu razvoja avtomatizacije območja ljubljanskega podjetja, ker celotno avtomatizacijo finansira podjetje samo. To število priključkov pa seveda predstavlja šele prvo etapo razvoju telefonske službe, kar dokazuje tudi obstoječe število vlog za telefon, ki znaša že danes za območje podjetja preko 8000. Če bi pri tem še preostala sredstva iz skladov, bodo ta sredstva koriščena za izboljšanje lokalne mreže, ker avtomatizacija zahteva kot pogoj za svojo izvršitev kvalitetno krajevno mrežo.
Predvideni finančni rezultat P® po sedanjih pokazateljih v tem razdobju še ne bo dal potrebnih sredstev za postavitev dokončne in kvalitetne lokalne kabelske mreže te* bo treba to rešiti delno s provizoriji ali jo preložiti na kasnejši čas, ožjo izboljšati s pomočjo in razumevanjem pristojnih lokalnih organom in gospodarskih organizacij.
Četudi je bila lokalna tarifa Povečana šele pred nekaj meseci, Je kljub temu treba načeti to vprašanje, in to predvsem pri krajevno* pogovorih, kjer sedanja cena daleč ni ekonomska. Ce pri te® upoštevamo, da znaša na primer lokalni pogovor v inozemstvu PO' vprečno 45 do, 50 din, predstavlja naša tarifa pri 20 din za pogovor prav gotovo neekonomsko ceno.
V zvezi s tem sc ponovno PO' javlja vprašanje realnosti in Prl' mernosti sedanje lokalne tarife, kakor tudi vprašanje nadaljnje spre* menihe in korektur. Korektura *°' kalne tarife od 20 nn 30 dinarje* bi kljub neznatnemu padcu prometa zaradi varčevanja koristnikov prl ptt uslugah vendar dala sredstva, s katerimi bi bil zagotovljen nor-malen razvoj in izgradnja tt kapacitet oh najemanju primernih kreditov. Nn osnovi podatkov razvoj® tt mrež v drugih državah kot tn® močneje razvitih območjih v FLRJ vendar stanje še ni doseglo nicjCi ko daje telefon tolikšna sredstva, da se v celoti razvija samostoj*®-Za ljubljansko podjetje bo ta nedosežena s približno 20.000 do 25.0°j naročniki, ker bodo takrat tudi v® glavni snopi zvez primerno izkoj'*' Sceni, in to v taki stopnji, do *’. to koriščenje prineslo sredstvo, * bodo zadoščala zn razširjeno rC' produkcijo.
Iz vseli predhodnih navajanj **' linja, da PTT podjetje Ljublj®”" ob obstoječem stanju kapacitet, Pr' meta iu prodajnih cen PTT us'l,r kakor tudi nnjpravilnejšega go*l®‘ darjenja in usmerjanja dosežene? finančnega rezultata ni v stan]!1; da celoten razvoj PTT stroke kr*jg že sedaj popolnoma samo, ter L nujna pomoč pristojnih org»” „
tu«'*
'okraja, občin in republike, kot gospodarskih organizacij, do ' vzpostavijo potrebni centri po P.r< ■ grarnil razvoja z. vsemi ustreza1® napravami in zgradbami, ler »” zagotovi osnova /n nadaljnji Vr v grešivni razvoj. V pogledu sr<‘l zn prednici ne zgradbe pn je tre ponovno poudariti, da je gradi* teh stavb nujna in od nje ni mog0^; odstopiti, ker so vse naprave, zaf® katerih ie zgraditev prostorov IV trebim že v dobavi oziroma ct v montaži.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA KAMNIK
678.
. N« podlagi 69. člena zakona o lavnih uslužbencih (Ur, list FLRJ s*' 53/57) in 8. točke o dodelitvi Novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov ln javnih zavodov (Uradni list FLRJ !*• 47/61) je Občinski ljudski odbor "atnnik sprejel na svoji 39. seji °9eh zborov Občinskega ljudskega °dbora Kamnik dne 4. decembra 1961
ODLOK
o dodelitvi novoletne nagrade Uslužbencem in delavcem upravnih organov občinskega ljudskega odbora Kamnik in zavodov
1.	člen
Uslužbencem in delavcem, zapolnim v upravnih organih Občin-sscgu ljudskega odbora Kamnik in *»vodih se izplača za leto 1961 novoletna nagrada v višini 100°/« njihove 'iste mesečne plače.
. Honorarnim uslužbencem, zapolnim pri Občinskem ljudskem od-6°ru in zavodih, pripada novoletna ^Sgrada, če je njihova zaposlitev jama in če so zaposleni polni redni “elovni čas.
2.	člen
Novoletna nagrada se izplača uslužbencem in delavcem, ki so bili 11,1 dan 1. decembra 1961 v delovnem r8znicrju z omenjenimi organi in
žaVodi.
3.	člen
S plačo so mišljeni v smislu tega I hikn temeljna in položajna plača d Posebni dodatek.
4.	člen
Novoletna nagrada se izplača v Mesecu decembru 1961.
5.	člen
Novoletna nagrada uslužbencem Pravnih organov občinskega ljud-j ega mlbora Kamnik bo izplačana * sredstev proračuna ObLO Kam-I k za leto 1961, uslužbencem in delavcem zav(xlov, za katere velja '■ikon o javnih uslužbencih, pa iz .rpdstev, namenjenih za osebne iz-™dtke oz. iz njihovih skladov za na-'rade delavcem in uslužbencem.
6.	člen
. Ta odlok velja takoj, objavi pa v »Glasniku«, uradnem vestniku draja Ljubljana.
St. 01/1-01-43/1-61.
Kamnik, 4. decembra 1961.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: France Vidervol 1. r.
679.
> Na podlagi 9. člena zakona o mu-jdJih (Uradni list LRS št. 32-166/59) ^ Člena temeljne uredbe o finanč-ti’samostojnih zavodih (Uradni list ,G*'J št. 51-426/53) je občinski ljud-a1 odbor Kamnik na seji občin-/cKa zbora in zbora proizvajalcev 10 4. decembra 1961 sprejel
ODLOČBO
0 ustanovitvi muzeja Kamnik v Kamniku
1.
^stanovi se Muzej Kamnik kot "»stojni zavod.
Ime zavodu je: MUZEJ KAMNIK v Kamniku.
Sedež zavoda je v Kamniku.
2.
Muzej Kamnik je kulturno-pro-svetni zavod z značajem pravno osebe.
Po vrsti muzejskega gradiva je splošni muzej, ki ima poleg drugih posebnih oddelkov tudi oddelek ljudske revolucije.
3.
Muzej Kamnik je registriran pri Svetu za kulturo in prosveto Ljudske skupščine LRS. Muzej ima svoja pravila, ki jih sprejme muzejski svet, potrdi pa ustanovitelj.
4.
Muzej Kamnk skrbi za gradivo, ki je pomembno za ljudsko izobraževanje ter za znanost in umetnost.
Muzej ima pri tem posebno te-le naloge:
1.	sistematično zbira — posebno na območju občine Kamnik — ureja, hrani in proučuje muzejsko gradivo in pri tem sodeluje z drugimi muzeji, arhivi, znanstvenimi zavodi, zavodi za spomeniško varstvo in podobnimi zavodi;
2.	razstavlja za ljudsko izobraževanje pomembno muzejsko gradivo;
3.	širi zanimanje za muzejsko gradivo s tem, do sestavlja muzejske kataloge in vodiče, prireja predavanja in občasne razstave in oglede pod strokovnim vodstvom, objavlja članke in podobno;
4.	omogoča strokovno in znanstveno proučevanje vsega muzejskega gradiva.
Pri izvrševanju prednjih nalog sc muzej povezuje s šolami, zavodi in organizacijami za ljudsko prosvetno izobraževanje.
5.
Muzej Kamnik vodita muzejski svet in ravnatelj.
6.
Muzejski svet šteje 9 članov.
Člane sveta imenuje ustanovitelj izmed javnih delavcev, eno tretjino pa na predlog delovnega kolektiva muzeja izmed njegovih članov.
Ravnatelj je po svojem položaju član muzejskega sveta.
Muzejski svet se imenuje za dve leti.
7.
Ravnatelja muzeja postavi in razreši ustanovitelj.
8.
Muzej Kamnik razpolaga s premoženjem, ki nni ga da v upravljanje ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga pridobiva s svojo dejavnostjo.
9.
Plače in pogoji zn napredovanje delavcev in uslužbencev muzeja določa pravilnik o osebnih dohodkih delavcev zavoda.
10.
7a finančno poslovanje muzeja veljajo splošni predpisi o finančnem poslovanju samostojnih zavodov.
11.
Zakonitost dela Muzeja nadzoruje za zadeve kulture in prosvete
pristojen upravni organ občinskega ljudskega odbora Kamnik.
Ta odločba velja od 1. decembra 1961.
Št.: 01/1-6-21/1-61.
Datum: 4. decembra 1961.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: . France Vidervol 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
680.
Na podlagi 4. člena zakona o higieni proizvodnje in prometa z mlekom (Uradni list FLRJ številka 14/61) in sklepa 10. redne seje občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. novembra 1961 je izdal občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad naslednji
ODLOK
o spremembi odloka o prepovedi prodaje nepasteriziranega mleka na območju občine Ljubijnna-Bežigrad
1.
4. člen odloka o prepovedi prodaje nepasteriziranega mleka na območju občine Ljubi jnna-Bežigrad (objavljenega v »Glasniku« OLO Ljubljana št. 82 z dne 31. oktobra 1961) se spremeni in se glasi:
»Kršilci odločbe 1. člena tega odloka se kaznujejo po določbah 6. in 7. člena zakona o higieni proizvodnje in prometa z mlekom.«
2.
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 01-01-84/3-61.
Datum: 24. novembra 1961.
Predsednik ObLO: Stane Koman 1. r.
OBČINA LOGATEC
681.
Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Ur. 1. LRS št. 36-185/58), 5. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. 1. FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58 in 49/58) in pooblastila občinskega ljudskega odbora Logatec z" dne.21. novembra 1958 izdaja Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Logatec po sklepu sejo z dne 24. novembra 1961
ODREDBO
o določitvi najvišjih maloprodajnih cen zn goveje in svinjsko meso za območje občine Logatec.
1.
Zn goveje meso se določijo v občini Logatec naslednje nnjvišje ceno na drobno:
n) za pljučno pečenko, očiščeno brez kosti — 600din zn kg:
b) za goveje meso brez kosti — 560 din zn kg;
e) zn goveje meso s kostmi — 400 din za kg.
Za drobovino in kosti se določijo naslednje nnjvišje cene no drobno (za kg):
za jezik	300 din
za srco	200 din
zn pljuča, očiščena za pljuča, neočiščena za jetra za vranico za vampe za ledvice za možgane za loj
za glavo, sp. čeljust za kosti
120 din 60 din 400 din 70 din 200 din 200 din 400 din 120 din 120 din 100 din
2.
Pri maloprodaji govejega mesa je dovoljena naslednja priklada:
a)	zn stegno in pleče (izločene vraščene kosti) — do 30 %>;
b)	za bočni k in vrat (izločene vraščene kosti — do 25%;
c)	za bržolo in šimbas (izločene vraščene kosti — do 15%.
3.
Najvišje cene na drobno za sveže svinjsko meso se določijo v občini Logatec:
za svinjsko meso s kostmi — 500 dinarjev za kg.
Dovoljena priklada pri maloprodaji svinjskega mesa, iz katerega so izločene vraščene kosti, je do 20 %.
Zn svinjsko drobovino in kosti sc določijo naslednje najvišje cene na drobno (za kg):
za jetra	350	din
za pljuča	80	din
za srce.	200	din
za glavo	150	din
za /"ovno mast	200din
za parklje	150 din
‘	4.
Meso vseh vrst, ki je proglašeno za manj vredno, se prodaja na drobno najmanj 40% izpod določenih cen.
5.
Za kaznovanje kršitev te odredbe se uporabljajo določbe 6.a točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. 1. št. 7, 28 in 39/58).
6.
Ta odredba velja od 1. dcccnv bra 1961.
Z uveljavitvijo te odredbe neha veljati odredba o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso za območje občine Logatec (Glasnik št. 2/60) ter odredbe o spremembah te odredbo (Glasnik št. 34/60 in 36/61).
Št.: 04/12-36-38-11-61.
Datum: 24. februarja 1961.
Predsednik
Sveta za gospodarstvo
Vinko Naglič 1. r.
Predsednik ObLO: Peter Naglič 1. r.
VSEBINA:
Slan jr* in problematika razširjene reprodukcije v PTT prometu v okraju Ljubljana.
,678. Odlok o dodelitvi novoletne nagrado uslužbencem in deloveem upravnih organov občinskega ljudskega odbora Kamnik in zavodov.
679.	Odločba o ustonovitvi muzeja v Kamniku.
680.	Odlok o sprememembi odloka o prepovedi prodaje nepasteriziranega mivka občine Ljubljana-Bežigrad.
681.	Odredba o določitvi na j višjih maloprodajnih een za goveje in svinjsko meso občine Logatec.
Zaključni računi gospodarskih organizacij.
Zaključni računi gospodarskih organizacij.
GLASNIK
Zaključni račun »KOVAŠTVA«, Kočevje
BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	zs^p	Naziv postavke	Znesek v 000 din
		A. Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	746	l. Sklad osnovnih sredstev l Drugi viri osnovnih	1.506
2. Denarna sredstva osnov-		sredstev	
nih sredstev	m	8. Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne porabe		porabe S Sklad skupne porabe	195
		1. Drugi viri sredstev	
S. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne		skupne porabe	—
porabe	195	C. Viri obratnih sredstev S Sklad obratnih sredstev	323
C. Obratna sredstva		4. Drugi viri obratnih	204
$. Skupna obratna sredstva	3.038	sredstev	
		D. Rezervni sklad	
D izločena sredstva		ln drugi skladi	
s Denarna sredstva rezerv		1. Rezervni sklad ln drug) skladi 4 Viri nerazporejenih sredstev	
nega sklada ln drugih skladov 1 Denarna sredstva oera*	73		2.294
oorejenlh sredstev	3	B Viri sredstev	
		» obračunu ln druga pasiva	
6, sredstva e obračunu		» Kratkoročni krediti	
to druga aktiva		za obratna sredstva	33
6. Kupci m druge terjatve 9. Druga skttva	638 49	i«. Dobavitelj! to druge obveznosti 11 Druga oasiva	296 431
Skupaj	5.453	Skopaj 1	5.453
Računovodja	Predsednik DO —	Direktor:
Marija Vukan	Andrej Beljan	Ivan Klun
Zaključni račun gostišča »PRI LOVCU«, Vrhnika
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 19G0	i PASIVA
Z^P	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zpp	Naziv postavke	Znesek v 900 din
A Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	330	l Sklad osnovnih sredstev 3 Drugi viri osnovnih	418
L Denarna sredstva osnov-		sredstev	20
nlh sredstev	104		
		B. Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe	
porabe		3 Sklad skupne porabe	-
1. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne		skupne porabe	i—
porabe	-	C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	7
C. Obratna sredstva		8 Drugi viri obratnih	
S. Skupna obratna sredstva	1,531	sredstev	—
		D. Rezervni sklad	
O Izločena sredstva		ln drugi skladi	
I- Denarna sredstva rezerv-		1 Rezervni sklad to drugi	
nega sldada to drugih		skladi	
skladov	6	t Viri nerazporejenih	u«
t. Denarna sredstva neras-		sredstev	
porejenih sredstev		E. Viri sredstev	
B. sredstva v obračunu		v obračunu ln druga pasiva » Kratkoročni krediti	
ln druga aktiva		za obratna sredstva	411
S. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva	31	10	Dobavitelji to druge obveznosti 11	Druga oaalva	1,030
Skopa) 1	2,002	Skupaj 1	2,062
			
Računovodja	Predsednik tJO	Direktor
Franc Vošnik	Drago Murovec	Drago Murogec
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Borovnica
Zaključni račun Obrtnega podjetja »MESAR«, Kočevje
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASIVA
Za,P	Naziv postavke	Znesek 9 000 din	Zap	_	, §t	Naz. v postavke	Znesek 9 000 din
A Osnovna iredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1 Osnovna sredstva	40,333	L Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih	40,910
t Denarna sredstva »snov	3,301	sredstev	5,984
nlh »red štev		e viri sredstev skupne	
O. sredstva skupne porabe		porabe 1. Sklad skupne porabe 1. Drugi vtri sredstev	1.701
S. Sredstva skupne porahe L Denarna sredstva skupne		skupne, porabe	—
oorabe	397	C. Viri obratnih iredates 4 Sklad obratnih sredstev	2,004
C. Obratna sredstva		t. Drugi viri obratnih	3,049
L Skupna obratna sredstvi	16,232	sredstev	
		D. Rezervni sklad	
0 izločena iredstva		In drugi skladi	
1 Denarnu sredstva rezerv nega sklade ln drugih skladov • Denarna sredstva nerar	2,761	1 Rezervni sklad to drugi skladi « Viri nerazporejenih sredstev	2,297 44
oorejenlh sredstev	44	E Viri sredstev	
		» obračunu to druga pasiva	
e. sredstva e obračunu		1 Kratkoročni krediti	7,900
ln druga aktiva		za obratna sredstva	
S. Kupci In druge terjatve 1 Dmga aktiva	9,444 10,382	is. Dobavitelji to druge obveznosti n Draga oaslve	10,652 '8,351
»kopali	82,894	»kopaj	82,894
Računovodja	Predsednik DO	O rektor:
Francka BrenčiC	Jakob Petelin	Meta Cerk
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960
PASIVA
Zap.
6t
Naziv postavke
Znesek	Zap.
v 000 din	St.
Naziv postavke
znesek
v 000 din
A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva	5.232
Denarna sredstva osnovnih sredstev	498
B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe	
Denarna sredstva skupne porabe	244
C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva	5.208
0. izločena aredstva Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih sldadov	161
Denarna sredstva neraz porejenih sredstev	-
B. Sredstva v obračunu ln druga aktiva Kupci ln druge terjatve	7.159
Druga aktiva	360
S k u p a J1	18.862
A Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev I. Drugi viri osnovnih sredstev
B.	Viri sredstev skupne
porabe
S Sldad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev skupne porabe
C.	Viri obratnih sredstev 1. Sklad obratnih sredstev 4 Drugi viri obratnih
sredstev
O. Rezervni sklad In drugi skladi l Rezervni sklad in drugi skladi
« Viri nerazporejenih sredstev
E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva
9	Kratkoročni krediti za obratna sredstva
10	Dobavitelji tn druge obveznosti
11	Druga pasiva
S k ti p a J i
8.132
509
671
1.374
170
7.946
10.862
Računovodja;	Predsednik UO	Direktor;
Goršič Mirko		Spiletič Anton
Zaključni račun »STEKLARSTVA«, Kočevje
AKTIVA	BILANCA na dan Sl. decembra 1960
i'rtsl VA
Zap
91

postavke
Znesek	Cap
v 000 dir	«1
Naziv Dostavke
Znesek v 000 dtn
A. Osnovna sredstva i Osnovna sredstva l Denarna sredstva osnov nlb sredstev
B Sredstva skupne porabe
j Sredstva skupne porabe I Denarna sredstva skupna oorabe
C. Obratna sredstva i Skupna obratna sredstvi
o Izločena sredstva i Denarna sredstva rezerv nega sklada to drugih skladov
• Denarna sredstva neraz oorejenlh sredstev
B Sredstva v obračune to druga aktiva s Kupci tn druge terjatvi S Druga aktiva
593
11
2.917
10
40
256
A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstet l Drugi vtri osnovnih sredstev
U Viri sredstev skupne porabe
i. Sklad skupne porabe i Drugi viri sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev t. Drugi viri obratnih sredstev
D Rezervni sklad ln drugi skladi i Rezervni sklad to drugi skladi
i Viri nerazporejenih sredstev
B Viri sredstev t obračunu ln druga paalvs 4 Kratkoročni krediti za obratna sredstva is. Dobavitelji to druge obveznosti u Druga oasiva
606
.	242
1.693
10
216
1.062
H k u p a J i
3.829
9 II u p a ) i
3.829
Zaključni račun gradbenega podjetja »ŠENTVID«, Ljubljana-Šcntvid’
Podgora 32
PASIV^
BILANCA na dan 31. decembra 1960
Zap
5t
Naziv postavke
Znesek v 000 dtn
Zap
St
znese*
Naziv postovke	v gol) o 19
A Osnovna sredstva I. Osnovna sredstva S. Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	sredstva skupne
porabe
8. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva
t Skupna obratna sredstvi
D izločena sredstva I. Denarna sredstva rezerv-nega sklada ln drugih skladov
I. Denarna sredstva nerai porejenih sredstev
E. sredstva v obračunu to druga aktiva (. Kupci ln druge terjatve 11 Druga nasIvB
S K u p a i
17.914
1.022
790
1.043
29.007
3.430
772
00.978
561
110.117
A Viri osnovnih sredstev t Sklad osnovnih sredstev t. Drugi viri osnovnih sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
s Sklad skupne porabe i Drugi viri sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 1 Drugi vtri obratnih sredstev
O Rezervni sklad lo drugi skladi i Rezervni sklad In drugi skladi
« Viri nerazoorejenlh sredstev
E Viri sredstev » obračunu ln druga pasiva » Kratkoročni krediti za obratna sredstva lo Dobavitelji In druge obveznosti M Druga oasiva
s k n pa11
27.224
599
20.224
2.622
4.06«
12-32«
Računovodjai
Dclač Miha
Predsednik UOj
Arko Milan
Ort rek tor
Kordiš Ivan
Računovodja:
Nada Iliršman
Predsednik (JO) Franc Koželj
171 rek tor
Karel Dolničar