teto XXV., gfc, 74
t »rav.iiätvo: Ljubljana, Puccinijev» «LS.
fi i\ i „t. 37..;-:, 3». 3 .24.
lEser;. oddelek: Ljubljana, i'uccmijeva aiita Telefon št. 31-25, 31-26.
Podi -... Novo mesto: Ljubljanska c. 42 Izk. ucr.c zastopstvo za oglase lz Italije m inozemstvo: UPI S.A., Milano.
Ba.uui: za Ljubljansko pokr. pri postno-čekovnem zav. št. 17.749, za 06tale kraje Italije: Servizlo Contt, Corr. Post. 11-3118
Poaaebfihf tet bezahlt
LW^m nedelja 1. aprila 1^45
i- L
dan razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 32 lir.
Uredništvo: LJubljana — Pucdnijeva ulica St & Telefon St 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Der WehimadrtbggSdit lit! heutigen »Slovenec* Trdi obratni bo Ji sta Madžarskem
Zopet brezuspešni sovjetski napadi pri Schwarz wasserju in Leobschützu — Ktistrln je podlegel sovražnikovi nadmoči — Nemški protinapadi ob spodnjem Kenu — Sovražnikove oklopniške osti vržene nazaj severnozapadno od črte Uersfeld-Fulda — Novi uspehi naših podmornic iu najmanjših podmornic
Južno od Siegena ter ob vzhodnih obronkih pogorja Bothaar so naše čete v ogorčenih obrambnih bojih s proti severu na-padajočimi ameriškimi oddelki. Hitre sovražnikove sile so prodrle iz področja Brilon-Korbach na ozemlje južno od Pa-derborna ter iz doline Lahna proti vzhodu do črte Bad Wildungen-Treysa zapadno od Fulde. Podvzeli smo protimere. Tako so novo dovedene lastne bojne skupine vrgle sovražnikove oKlopniške osti nazaj severno-zapadno od črte Hersteld-Fulda ter zaustavile tudi njim sledeče ameriške sile. Nemške čete so se obdržale tudi v dolini Kinzig zapadno od Gelnhausens in pri Alzenauu ter uničile ponovno številne oklepnike.
Med tem ko je sovražnik ob Mainu južno od Aschaffenburga prenehal s svojimi protinapadi, se borimo vzdolž reke pri Milten-bergu in v Odenwaldu pri Amorbachu in Buchen». Američani so vdrli v Heidelberg in Schwetzingen, vendar smo jih ob Kenu jugozapadno od tod zopet potolkli s protinapadi.
V	srednji Italiji je oživel topniški ogenj ter izvidniško delovanje od Ligurske obale do gor pri Montesu.
Teroristični napadi ameriških bombniških oddelkov so povzročili težko škodo predvsem v stanovanjskih okrajih Hamburga, Bremena in WilSielsmhavena. Druga letala so odvrgla bombe na veliko področje Dunaja ter na nadaljnje kraje v jugovzhodni Nemčiji. Ponoči so prileteii šibkejši oddelki nad Berlin in Erfurt. Zračno-obrambne sile, pretežno lovci, so sestrelil: 33 letal.
Najmanjše podmornice so potopile med Temzo in Scheldo neko polno natovorjeno oskrbovalno tovorno ladjo s 1500 brt.
V	nadaljevanju svojega žilavega boja proti sovražnikovi oskrbi so j>otopile podmornice iz močno zavarovanih anglosaških spremljav eno pomožno letalonosilko, štiri ladje z 20.000 bif in 3 rušiice.
Fiihrerjev glavni stan, 31. marca (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Mrdžarskem so prest regle naše čete sovražnika, ki je prodrl iz področja na obeh siraueh Nagybajoma na pripravljenih postojankah med Dravo in zapaunim elom Blatnega jezera. Jugozapadno od örmenda in severno od Keszega so bolj-evik,' v trdih bojih dalje napredovali. Severno od Dunava so obdržali naši oddelki svoje postojanke ob Nitri ter Vahu kljub številnim napadom. Ob zapadnih obronkih Visoke Tatre smo s protisunki odstranili sovražnikove vdore.
V zgornji Šieziji so boljševiki ponovno br:-7i; pešno napadli jugozap. od Schwarz wasserja !n južno od Leobschiitza. vendar so lahko z uporabo močnih si! ter z visokimi izgubami vdrli v Ratibor in Katsr her. V ogorčenih obrambnih bojih smo uničili 77 oklopnikov. Vztrajni bra^iici Glogaua so se obdržali nadalje v starem mestu ter v gradu.
Trdnjava Kfstrfn je po tenkem boju 'üegla sovražnikovi nadrooči. Na zapadnem obalnem področju Gdanskega zaliva so se razp'amteli severno-zap-idno od Gdinje siloviti boji za Oxöftcr 1'iempe. Ob zapadnem robu nižine ob Visi! smo odbili mečne napade.
Pri naraščajočem zamočvirjen ju terena je nadaljeval nasprotnik s svojimi napad" v Kurlandiji <=amo severnozapadno od Do-blena. ne da bi dosegel omembe vredne uspehe.
Ob spodniem Renu je nalete) nasprotnik, ki je z močnimi silami prodrl jz področja Stadtlchn—Koesfeld—Diilman in južno otl tod proti severovzhodu in vzhodu na protinapade naših oddelkov. Ob severnem robu industrijskega področja so vdrl* Američani kljub našemu žilavemu odpora v Bottrop. Nasprotnik je izgubi včeraj ni< tem vd ornem odseku 25 oklopnikov.
Slovenclj Slovenke!
T*
1 Iwultfut

Berlin, 31. marca. Na zapadu so Anglo-
amer ian. nadalje močno pritiskali ob spodnjem Renu tei- ob Lahni. Pri poizkusu, da bi prodrli iz svojega spodnjerenskega mostišča je utrpel sovražnik težke izgube. Bri-tart-jiü napadi med Emmerichom in Bochol-tom proti severu so se izjalovili zaradi odpora nemških padalskih lovcev, medtem ko so Nemci s protinapadi zaustavili Američane, ki so vdrli južno od Lippe pri Dor-btenu. Pri teh napadih so Izgubili Američani veliko število oklopnikov. Nemške čete so odbile sovražnikove poizkuse prekoračenja ob Renu med Duisburgom in Bonnom ter potisnile ob srednji Siegi kra-
vrto prodrle ameriške sile s protisuhkom nazaj proti jugu. Na področju Marburg— Giessen so Nemci s protiukrepi ovirali sovražnikove premike. Predvsem so preprečili nemški zaporni oddelki med Haaauom n Gelnhausenopi z energičnimi protisunki učinkovito zavarovanje severnoameriškega jugovzhodnega boka. Med Hanauom, ki ga je sovražnik zaman napadal, in ..Liltenber-gom ob Mainu se je ojačil nemški odpor, tako da so Američandi pri Seligenstadtu le : .alo napredovali, južno od Aschaffenburga pa so jih Nemci s protinapadi zopet vrgli nazaj.
Na Madžarskem so se premestili boji zaradi nadaljnjega močnega boljševiškega pritiska od gornje Raabe na mejo Reicha pri Giinzu. Sovjeti. ki so napadali ob spodnji Raabi, ob Donavi pri Komarnu ter ob Nitri severno od Novih Zamkov, so bili zajezeni na vdornih mestih.
Bitka za nemški bojišeni lok na obeh straneh Ratiborja je bila v znamenju nemških napadov. Nemške čete so tu ospora-vale sovražnika, ki je napadal pri Loslau in južno od Leobschiitza, njegovo nepomembno pridobitev ozemlja Ogorčeni boji za Kiistrin so se nadaljevali z nezmanjšano trdoto. Hrabra posadka je vzdižala vkljub ■ napadom nadmočnih sovražnikovih sil ter je severno od kolodvora. Aitstadt celo uničila neko obkoljeno sovražnikovo bojno skvoiuo. Ob Gdanskem zalivu so se bin v Goi> -lhafenu in Danzigu, na Westernplatte ter v nižim ob Visli ves dan ogorčeni boji za vsako ped zemlje.
S tem, da so bile prepeljane zaščitni ce od Kahiholzer Horna na ozemeljski pas Frische Nehrung so bili zaključeni deset-' edenski boji v jedrn Vzhodne Piusije. V zglednem izpolnjevanju svoje naloge, prestreči in razbiti močne boljševiške napadalne skupine, je prizadejala četrta armada kd ji poveljuje pehotni general Müller, .-sovražniku izredno visoke izgube. Uničila je od 12. januarja toliko oklopnikov, da bi lahko z njimi oborožili 13 sovjetskih oklop-niških zborov. Boljševiki so utrpeli tudi zelo velike krvne izgube. Nemški kurland-sld borci so ponovno dokazali svoj neomaj- j ni bojni duh. Severnozapadno od Doblena | so desegli nove obrambne uspehe ter uni-čili glavnino že več dni obkoljene sovražnikove skupine.
Boj". r?a zapadu
Sliko bojev na zapadu "sta dol čaii v četrtek velika krajevno vezana materialna bitka ob spodnjem Renu ter premikalna vojna med pogorjem Rothaar in Odenwal-dom. Skozi vrzel med Giessenom in Mar-burgom so prodrli hitri ameriški oddelki pioti vzhodu in seveiu. Nasprotnik skuša sedaj z napadi ob spodnji Siegi in v doiici-Kinzaga zavarovat: občutljive boke svojih na prostem področju se nahajajočih napadalnih klinov. Na obeh mestih pa je doži vel občutne poraze. Nemške čete so vrgl-nazaj sovražnikove sile, ki so prodrle pr Wisselu, v dolini K nzig pa so zajezile sovražnika, ki je prodrl do Gelnhausena, tei
Materialna bitka ob spodnjem Renu ter v gornji Šieziji — Britanski ■ -va! na Emir er'ch 'n Bocholt cShit — Protmapadi v severnem robu nd^strijskega podredja ter ob Mainu — Ob spodnji Faabi, Donavi in Nitri presireženi boljševiški napadi — Obrambni uspehi v Kur-
uničile številne oklopnike. S temi uspešnimi boji so bih istočasno ustvarjeni pogoji < za protiukrepe proti sovražnikovim oddelkom, ki operirajo med področjem izvira Ruhre ter dolino Kinzig.
Vsled trdovratnega odpora branilcev Ha-naua ter energičnih protinapadov pri Aschaffenburgu je sovražnik ob Mainu le malo napredoval. Tudi med kolenom Maina pri Miltenbergu ter ob Neckarju so se ustavili Američani ob obvladujočih višinah v Odenwaldu, predvsem pri Michelstadtu in Beerfeldentu
Prav tako kakor so v sredini zapadnega
bojišča vzdržali boki sovražnikov pritisk, so vztrajale nemške čete tudi ob severni in južni strani spodnjerenskega mostišča vkljub močnim sovražnikovim napadom Napadi močnih britanskih sil, ki so hoteli po težki topniški pripravi v varstvu megle iztrgati Emmerich iz nemškega bojišča, so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika ob odporu nemških padalskih lovcev. Tudi Američani, ki so napadli južno od Lippe pri Dorstenu in Gladbachu, so bili krvavo odbiti ter so izgubili številne oklopnike.
Boji na vzhoda
Na vzhodnem bojišču so bile Madžarslka, gornja šlezija ter obrambna področja ob obada Vzhodnega morja težišča težkih bojev. V severnoeapadni Madžarski so pritiskali boljševilki z micčnimi salami z jugovzhoda in vžhicda proti rawrini, ki jo obdajata Donava šn Raiba med Baikoniskim lesom, Malimi Karpati ter pogorjem Leštha. Ti napeidi med zapadniim delom Blatnega jezera in Zalo ter ponovnj sunki med Dravo in Blatnim jezerom so se po majhnem napredovanju zrušili v obrambnem ognju, ne da bi doisegli svictj cilj. Glervna sunek je bil izveden po gornji Rabi, kjer je sovražnik pri Sarvi prekoračil reko ter dosegel preko Steimmairsgerja nemško me;o prt Günzu. Pratli ozikemu vdoru, ki so ga Sovjeti doslej zaman podzkušialli razširiti, so v teku nemški protiukrepi. Istočasni močni napadi ob spodnja Rabi ter ob Donavi pri Komar, nu ao se zrušili v odporu nemških čet. Tudi severno od Komama niso mogli boljševiki .s svojimi napadi, med Nlcivimd Zamlky in Nitro doseči ncibenega predora.
V Tjasprotju s premalkTjivo vodeno obrambno ix>rbo v severnozapadni Madžarski so nadElijnji težM beji v gornji šieziji. Na področju Ratiborja in Jägernd>>ria ter jugozapadno od Leobschiitza se w..iijo proti i
nemškib pretisunikov niso prišlj sovxazii-kervi neipadi do nčiir.ka, tako da so se morali So-.'je ti, mesto da bi dosegli nameravani preidor, zadovoljiti le z manjšimi vdori. Toda tudi prj teh vdorih je imel sovražnik visoke izgube. Ta.ko j« more! jargo»;p idno cd Rosena in pri Bleischwitzu žitvova/ti preko peflovico oklopraikov in skoraj vso spremljajočo pohoto, vendar ni mogel vsled nemšldh protisuinkov obdržati niti pivotr.o doseženih vdorov. Medtem, kio javlja posadka Breslaoa le o majlmib bojih, so branilci Giogama ab južnem robu trdnjave krvavo cid'biüi močnejše sovražniikove napade
Z vzgledtro hrabrostjo se je borite, po-iebno posatTkia trdnjave Kiistrin pr-ot; neprestano napadajočirm bo'jSevficom. še do-oldne je s taikojšnjimi pretisuntoi cdstra-nila več vdorov. Popoldne so nat^ boljše-iki pr> petkratnem navalu z jutga vdrli v središče mesta in s severa v prosdinesAje "uhbrücken. V tem kritičnem trenutku so -vi stale sovražnikove siT.e tudi severno cd -ootadvora Altstadt. Branilce pa tudi to »i j mcfc&o. Potcoiiäi ap ubadajoče bcajše^Sftoe ter i
Sin božji je moral trpeti m Je moral biti križan, da je smrt premagal in vstal ter tako vsemu človeštvu odkupil upanje, da trpljenju sledi poveličanje. Božji Zveličar je s svojim vstajenjem izpričal in blagoslovil pravi smisel trpljenja.
Z živo vero v tega Boga-človeka je slovenski narod dojel smisel svoje trpeče zgodovine in se ohranil do današnjih dni.
Zato so bili, so in bodo velikonočni prazniki za naš narod dnevi najbolj doživete pobožnosti <n iskrenega praznovanja, povezanega z upanjem v rodovitno prebujenje matere zemlje.
Z idejno podkovanostjo vere v Boga, ki so ga i a .-ani bratje razpeli na križ, da je smrt premagal in zablesiel v vstajenju, praznuje naš narod letošnje praznike v stajenja sredi viška boja za biti ali ue biti s satanizmom istega rodu, ki op! ju val, izdal, bičal in križal Dobroto, Pravico in Poštenje. Z globoko dojetim smislom za pomen teh prazn-kov doživlja te dni slovenski narod skrivnost upanja — na križu, kamor so ga razpeli lastni bratje, da v veri okrepljen prestane svoj veliki petek in vstane v sijaju srečne bodočnosti rasti, procvita 'n napredka v tvornosti bratske ljubezni, ki
jo bo ožarjaia s krvjo tisoče* nedolžnih odkupljena svoboda.
Rojaki in rojakinje!
K vsem, prav vsem hitijo prav posebej te simbolične dni moja topla čustva in srčne želje za slehernega izmed vas-V svojih voščilih za lepe velikonočne praznike bi rad priklical poživljajočo tolažbo vsem trpečim in blagoslov božji vsem, ki delajo in se trudijo za obstanek slovenske narodne skupnosti.
Moja najbolj vroča želja je, da bi prav vsi zvesti Slovenci opustili vsa morebitna nerazumevanja in vse druge, v primeri z blaginjo naroda drobcene interese in združili vse svoje sile za svojim domo-branstvom v enotno pripravljenost in skupni udar vseh Slovencev po komunizmu, ki pnhaja v znamenju smrti.
Potem naš veliki petek ni bil zastonj!
Potem bo naš mali narod doživel svoje poveličanje in vstajenje svobode na častnem mestu med — v krvi in ognju preizkušenimi narodi nove Evrope.
To vam, dragi rojaki in rojakinje, ob letošnji Veliki noči želi
Vaš
general RUPNIK.
generalnega Inšpektorja Slovenskega ümi®h$&mtva za Yziik® mc
SLOVENSKI DOMOBRANCI!
Z nastopajočim pomladnim prebujenjem življenja obhajamo spomin zmage nad smrtjo, zmago Dobrega nad zlim, spomin vstajenja Odrešeulka človeštva
Za bogaboječi in Bogu vdani mali slovenski naroti je bil praznili Velike noči vedno globoko občuteni praznik upanja in tolažbe.
V	težkih časih, ki jih preživljamo, nam jc praznik Vstajenja še bolj simbol naše vere v zmago Pravice, Dobrote in Poštenja. V trdni veri v od smrti vstalega Zveličarja dobiva svoj pravi smisel naša vera v zmago resnične slovenske miselnosti nad tujo zablodo satanskega boljševizma. V tej veri je postavljen tudi naš granitni ideološki temelj pripravljenosti za neodjenljivo borbo s komunizmom do njegovega uničenja, ko bo za-blestelo vstajenja slovenskega naroda v vsej sreči in lepoti prav tako ueodjen-Ijivega dela za blaginjo in napredek vseh Slovencev, ki verujejo v to, za kar se borimo in kar daje slovenskemu značaju pristno svojskost:
BOG, NAROD, DOMOVINA!
V	tem smislu želim vsem častnikom, podčastnikom in vojakom Slovenskega domobranstva za praznike zmagujočega
i Boga mnogo tihega veselja, zadovoljno-' sti discipliniranosti borcev in sreče junaške, ki naj jo blagoslavlja vstali Bog Dobrote, Pravice in Poštenja, za kar se borimo, se bomo borili v vseh okoJnostih in bomo tudi zmagali, kakor resničen je Bog, čigar redu je židovski boljševizem napovedal boj.
Zato, domobranci, strnite sile! Ojekle-nite svoje vrste, ker je od vas edinih, ki boste nekoč imenovani najboljši Slovenci, odvisna zmaga in lepša bodočnost slovenskega naroda v svobodi! Utrjujte svoje prepričanje, svojo pripravljenost, disciplino,. vzdržljivost in enotnost, ker je v tem obsežena naša zmaga nad boljševizmom m s tem v vsem, zakaj boljševizem je edina ovira na naši poti v zasluženo in pravično srečo naše bodočnosti.
Boljševizem pa bo končno podlegel tako za trdno, kakor resnično je Bog premagal smrt! In prav tako resnično bo vstal in živel naš narod! Dajmo mu svoje zedinjene sile na ra/polago v zvestem izpolnjevanju svojih domobranskih dolžnosti!
Domobranci, zdravo!
Generalni fn£ general RUP
Titove strahovlade je kriva Anglija
Ugotovitve in priznanja angleškega lista — Komunisti sistematično iztrebljajo srbsko inteligenco — Ljudje beže v gore in gozdove
Ženeva, 31. marca. Cesar niso zmogle grške tolpe, se je posreččlo komunist:čn-m Titovim toipain, namreč doseči popolno vlado v »osvobojenih« delih Jugoslavije, poroča britanski list »Nineteenth Century and Aster«. Značilno za so/vražno razpoloženje Juigeslovai. Ekega naroda proti Titovim tolpami je dejstvo, da jih je v septembru leta 1944, ko so te todpe pivič zasedle Belgrad in izvajale tam svojo strahovlado, prebivalstvo pregnalo, vendar so po treh dnevih s sovjetsko pomočjo Beograd zopet zasedli. Potoki krvi, kä so tem« sledili, ao b% pričetek terorja, ki vlada danes v onih krajih, v katerih sta bofla odpravljena zakon in red in kjer vlada Tito po boljševiških metodah. Angüja je v veliko večji meri kßikicr Sovjetska zveza odgovorna za obstoj
odbili istočasen» napad pri K etzu. Teži-j boji za vsako ped aenuije so se madaijevadi še pomeči.
Kakor v Küstrinu so bi-aniS tudi nemški oddelki v Gdinja in D. nzigu vsako^hdšo in vsak predel ceste. Mcčne boijševiške napade, ki so bili izvedeno s podporo okkpnilkov in bombnikov so piestregli zapadno od črte Gkiinja-Kielau in na. obeh straneh Danziga ter se borijo sedaj pp temeljitim uoičenju hzSkih naprav na Weslcra.pla.te ter ob nižini Visie. Na vzhodni ttrrna Gdanskega zaiova je bila z ocjimilccm nemških zaščiitnic iz Kahfcolzer Ho.na zaključena lOtedensiia težka bi tika v Erail ndu. Tamkaj se boreča. 4. nemška armada je do poslednjega, vzdržala zvez» bojišča ter uničila aii vezala v slkiiadu s svojo nalogo molile sovražnikove si-ie. .Pri teh ixr,ih za vsak meter vzhcoinopi uske zorni je so se borili oddelki vseh vrst orožja ter tudi oskrbo-vofine čete in štabi vedno v prednjih črtah, öe se je kljub ve ''"ika sovražnikovi nadmoči vedno znova p"srečiio zamašiti prehodno nastale vrzeh ter do poslednjega preprečiti ssooražniicov prodor, potem je bilo možno le vsled zadržanja vsakaga posameznega vojaka, njihovega zaupa. r. j a v vodstvo ter požrtovalnega duha v prvih črtah vagled-no se boreč-ih častnikov.
V Kurlandiji vežejo nemški cddelki nadaljnje močne sovražnikove sile. V četrtefk so podčrtali svoje obrambne uspehe vzhodno od Libuiua, severaovzhodivo od Frauenburga in predvsem severnozapadno od Doblena z uničenjem neke vzhodno qd Win-drttta obkoljene sfeuptoe. ki je že več dni zaman p»:fcikušala predrerti dbkoiijeveani obroč*
Titove vlade, kajti samo z britansko pomočjo in propagamlističino podporo je mogel T5to zasesti JugcsSaviijo, deželo, ki komunizem crilklanja in vidi v Titu odvratnega in krutega uzmrpatarja, tirana fci idko-riščevaJca. Jeza prebivalstva je talko velika, da bi lahko prišlo do narodne vstaje, katera bi uničila Tita z njegovimi toOpeimi, če te ne bi več prejemale podpore od zunaj. Kakor vsd večji pokreti fcoflip, eo si tudj Titove tolpe prilastatte znani boljševžiski princip, <Ja ae mana mednarodna vojna spremeniti v državljansko vojno. Zaradi tega je bito do danes umorjenih v Jugoslaviji že brezštevilno ljudi. Tito sastematfočno iztreblja srbsko elito. Preb&vaüsfcvö večjih predelav beži pred to atrathoviaclo v gore in gradove. Po konfereoci v Teheranu je viadaSo zmotno mnenje, da bo gverilska vojna zadostovala za reerpo ogrožanje Nemcev na Balkanu. V tej gverilska vojni je Tito Nemcem zelo malo škod1'!, zato je pa prebivalstvo utrpelo tem strašnejše izgräbe. Istočasno s tem je biii prvič v novejši xgo-dorvini Velike Britanije njen vpliv na Balkanu izključen in Airgrlija stoji pred no-yiroi in grert Srni problemi, ker vojna, ne bo vzgjosbavila evropškegK. ravnotežja.
Moskva seje povsod nemire
Ženeva, 31. marca. Čeprav poizkušajo svetu dokazati, da Stalin nima več namena še dalje šariti komunizem, odnosno uprizoriti svetovno revolucijo, dokazujejo dogodki ravno nasprotno. da sii Moskva še naprej prizadeva zasejati povsod nemire, ki bi ji naj njeno delo olajšali. V deželah, v katerih je frla ta sovjetska taktika uporabljena, » se katastrofalne podecRoe kaj kmalu p<kazale. Rumunija predstavlja zadnji primer. Nesrečni dogodki v tej deželi so posledica iz Moskve zavedno provociranih političnih, socialnih m gospodarskih nemirov kot predznak za bodočo bolj še viško revolucijo. V« R urnimi, ki so bodo proti vili tej revoluciji, bodo likvidirani enako, kakor se je to zgodilo v Bolgariji.
Aretacija rumunskega državnika
Stockholm. 31 marca. Kakor poroča »Tass«
iz Bukare t o	^ —— -—t:—u
nmiin4ce^a
Vojevoda.
so 28.
m'nist
marca aretirali bivšega predsednika Vajda-
Skoz! trpljenje k vstajenju
Velikonohčni zvonovi, v koiikor so še ostali med tolikimi razvalinami in pogorišči slovenskih vasi in njihovih cerkva, nam niti letos še ne poj o veličastne aleluje vstajenja in miru- Se nosimo, onemogel in raz-bičan narod, križ svoje usode na Kalvarijo, »goro Ipbanj «o Nesmiselno bi bilo zakrivati oči ali mašiti ušesa, pred trdotami položaja, v katerega so nas pred štirimi leti pahnili tisti, ki ao zakrivili, da smo bih potegnjeni v vojni vrtinec. Proti volji ogromne večine našega ljudstva nam je bila vsiljena zakrinkana »direktna akcija« v interesu mednarodnega židovstva in še bolj v interesu mednarodne rdeče revolucije. Nihče še ni mogel napraviti bilance vseh žrtev in iz,-gub, vsi pa vemo, da smo doživeli največjo katastrofo v naši narodni zgodovini.
Velika noč pa ni samo praznik vstajenja, te najvišje zmage duha nad snovjo, duše nad telesno smrtjo. Velika noč je tucH praznik trpljenja. Za vstajenje Božjega sina je bilo treba njegovega trpljenja in ponižanja, to je veliki nauk, ki nam ga daje ta vzvišeni praznik, to tolažbo si šepečejo naše trudne in vendar odločne, v borbi z slotn prekaljene duše v teh pasionsirih velikonočnih dneh.
Zaman je ves čar prebujene vigredi z njenim svežim zelenjem in ljubkim cvetjem. Samo nekje daleč od nas, v svetu, ki se je kot otok pogreznil v morje, zvone velikonočni zvonovi. Tako se zdi človeku, Id ga je utrudil čas. Toda ljudje močne duše se niso nikdar dali uspavati od čustev, ki more slabiče. Ljudje jasne glave in borbene volje dobro vedo, da zemlja ni paradiž in življenje ne praznik; da je, kakor je spoznal že stari modrijan in kakor je lepo in globoko poudarilo krščanstvo, »boj oče vsega«. Vse si je treba priboriti, vse odkupiti s trpljenjem. Usoda ni nikdar naklonjena tistim, ki ne vedo, kaj hočejo, in ki čakajo prekrižanih rok njenih ukrepov.
Samo skozi trpljenje vodi pot k resničnem vstajenju, k pravi svobodi in iskrenemu človečanstvu. To je moral do dna izkusiti tudi mali slovenski narod. To je notranji smisel njegovega pasiona. To je vzvišeni nauk velikega petka naše zgodovine, če smo Slovenci imeli nesrečo, to je biia prihranjena tolikim drugim majhnim evropskim narodom z mnogo bolj razčlenjeno socialno strukturo, t. j. z večjim nasprotjem med bedo in bogastvom — nesrečo, da smo poštah objekt komunistične revolucije, nas je prav to trpljenje začelo očiščevati in dvigati. Naš narod je postal za cele rodove zrelejši. Naučil se je v bridki šoli zgodovine, kaj je dom, kai je narodno občestvo, kaj je skupnost krvi in zgodovinske usode. Prelita kri, boji za golo življenje, sa glavo ln streho, za košček bornega kruha — vse to nam je pokazalo, da pomeni življenje veliko tveganje in da je bodoča skupna sreča mogoča samo ob skupnem trpljenju, skupnih naporih in žrtvah za to, kar nam mora biti najdražje in kar je tako pomenljivo izraženo v geslu: Bog, narod, domovina!
Sredi največej nesreče je tudi naš narod j doživel v paslonu svojega trpljenja dih bodoče Velike noči. Dcž;vel ga je v tistem trenutku, ko se je začel upirati uničujočemu zlu, ki ga je hotelo vprečl v voz mednarodnega komunizma. Doživel ga je tedaj, ko je nasproti komunističnemu uničevanju in komuniptienim pokoljem, ki naj bi pripravili socialno revolucijo, postavil čvrsto in borbeno falango svojega domobranstva. Tedaj se je v njem zganil življenjski sok nove narodne pomladi, tedaj je ziačui na svojih razdejanih tleh udarni korak rk>-mladnega junaka sv. Jurija. Tako se skozi naš pasion že sliši oznanjanje vstajenja, ki je dano ljudem trdnega kova in močne volje, dano narodom, ki si s trpljenjem delom ln bojem kujejo lepšo bodočnost.
To bodočnost si tudi mali slovenski narod res kuje s požrtvovalnostjo svojih borcev, z neizmernim trpljenjem svojega ljudstva. In prav zaradi tega si svoje bodočnosti ne da vzeti, zaradi tega zagrizeno varuje svoj prostor na soncu, svojo sveto pravico do življenja v boljše urejeni in pravičnejši Evropi, ki mora priti in bo prigla. Danes ve vsak naš človek, ki občuti na sebi posredno ali neposredno vso grozo in vso nesmiselnost komunistične revolucionarne akcija, da bo mogel živeti kot Slovenec samo tedaj, če bo Slovenec Slovencu brat in brat bratu človek, ne pa volk. Naša narodna skupnost bo slonela na resnični solidarnosti vseh slojev in stanov, na spoštovanju verske tradicije in preizkušenih moralnih zakonov. Strniti moramo vse dragocene moralne energije, ki so nam jih dale borbe naših dni, ter načrtno pripravijatrl poleg materiahie tudi moralno obnovo slovenskega človeka, kajti samo moralno prenovljen človek bo omogočil našemu narodu njegovo resnično vstajenje.
Morda je prav letošnja Velika noč najprimernejši trenutek,. da se ob pomanjkanju vsega lahkotnega, idiličnega, zunanjega okrasja velikega praznika tem globlje zamislimo v bistvo pasiona, v smisel vsega, kar je naš narod doživel in pretrpel v zadnjih štirih letih. Tedaj nam bo jasno, da naš problem ni samo v materialni oorovi, v omogočenju boljšega in pravičneje urejenega socialnega in gospodarskega življenja, ampak da mora vzporedno z maieriahio obnovo, iti tudi moralni preporod. Obnova- po-i štenosti, nravnega reda in duhovne discipK-j niranosti so cilj, brez • katerega bi bflo vse I drugo zgrajeno kakor na pesku. Najboljši , možje in žene našega naroda so poldicani, j da prispevajo k temu ne le besede in nrsii, ! marveč predvsem to, kar je najučinkovitej-1 še: dobre vzglede, če ne bi mogli in znaH izkoristiti silnih moralnih energij, ki nam jih je vzbudila doba trpljenja in bridkih preizkušenj, tedaj bi bile vse žrtve zaman. Toda mi verujemo v zdravje in v moč slovenskega ljudstva, zato tudi verujemo, da bo potem, ko bo odvrnjena uničujoča nevarnost komunizma, uspešno reševalo in rešflo vsa pereča vprašanja svoje materialne tn moralne obnove. Tedaj bo tudi Velika noč zopet praznik čist- radosti, sončnega prebujenja, simbol velike duhovne povzdlge.
Prispevajte za velikonočno zb?rko socialne pomočil
»JUTRO« St. 74
Nedelja, 1. IV. 1945
razglas slovite t
podlagi poziva, ki ga je izdal Höherer i und Polizei/öhrer im Wehrkreis XVIII, SS-Obergrunpeaiührer und General der Polizei Rösener, se morajo vse neporočene ženske v starosti IG do 45 let javiti na vpisovanje in to na istih zgiaševališčih, kakor so bila določena za moške.
Javiti se morajo (po začetnih črkah svojih priimkov):
dne 3. aprila 1945 A—G;
dne 4. aprila 1945 H—L in N";
dne 5. aprila 1945 M, O, K, P;
dne 8. aprila 1945 S—ž.
ZGLAŠEVALIŠCA poslujejo v teh dneh od 7. ure zjutraj do
20. ure zvečer in so naslednja:
Okraj I.: mestno središče in Bežigrad.
Ta okraj je znotraj sledečih meja: železniške proge na Kamnik, Gorenjsko in Trst, Erjavčeva cesta., Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg, Ljubljanica, Resi jeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica, proti severu pa mestna meja.
Zglaše vališ Se: Miklošičeva 20, — sobi žt. 200 in 201.
Okraj n.: Udmat—Moste.
Obsega vse preb.valstvo znotraj sledečih meja: Real jeva cesta, Črtomirova ulica, RL ci. Dečkove ulica, mestna meja proti ao ver: vzhodu do Ljubljanice prj Fužinah ia Ljubljanica do Resljcve ceste.
Zglaševal šče: Duča Ani«n, šlajmerjeva cesta 1.
Okraj IH.: Poljane-Kodeljevo-Štepanja vas.
Znotraj sledečih meja: Proti severu Ljubljanica od Tramostja do Fužin, proti vzhodu mestna meji .do vrha Golovca, preti jugu Golovec, cestno križišče Dolenjske železmce B Kradeckega cesto, Grajska planota. Grad, Mestni magistrat in Stritarjeva ulica do Trcmostja.
Zglaševaliišče: Lauter Jogk«, Poljanska
cesta 21.
Olu-aj IV.: Stari trg-Prule-Trnovo-Rakovnik
Znotraj sledečih- meja: Ti-omciatje, Stritarje a ulica, Mestni magistrat, Grad, križišče H: ideckega ceste z Dolenjsko železnico, G -lovec, blok proti vzhodu in mestna meja preti jugu (vključno kraj Črna vas), proti ve hodu do Malega grabna in vzdolž njega do Zelene poti, od tam čez Kopališko, ulico, G:> daščic>, Gorupovo ulico, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg in Ljubljanico nazaj do Tromostja.
Zglaševališče: liažem Zoran, žabjek S.
Okraj V.: Rožna dolina—Vič—Brdo.
Meje: Proti severu R.c«nki, Dreniikov vrli, Ši5c-nski vrh, grad Tivoli, Erjavčeva cesta,
proti vzhodu: Gradišče, Gcrupovo. ulica, Gradaščim, Kopališka uäica, Zelena pot, proti jugu Mali graben, proti zahodu mestna meja.
Zglaševališče: Hr°vatin Maks, Rimska
cesta 24.
Okraj VI.: Šiška—Dravi je.
Meje: Zeleznišike proge r.a Kamnik, Gorenjsko in Trst do križišča z Erjavčevo ce.=»to, grad Tivoli, šišenski vrh, Drenikicn-vrli, Re-žmk preti zahodu do mestne meje ir zatem ao kamniške žel. proge.

B4
kzmmaiem lu demokracija
Ne poznamo ideologije in družabnega sistema, ki bi bil tako brezoseben jn proti-oseben, ki bi tako zanikal svojstven ost osebnosti, ki bi tako usužnjeval človeške-ga duha snovni bitnosti, ki bi propovedo-val tako popolno k ol ekti vizaci j o in mehanizacijo .človeka v nekaki »masovni duši«, ki bi tako zanikal vse prvine individualnega življenja, kakor osebnost, družino in narod, ki bi bil tako protinaraven in ki bi zato tako malikoval nasilje v politični in socialni borbi, kakor to dela komunizem. Prav tako pa tudi ne poznamo sistema, ki bi kljub temu hotel veljati za bolj '-demokratičnega-;, kakor hoče veljati prav isti komunizem.
O demokracij i in demokratizmu bi se dalo povedati marsikaj. Dejstvo je. da je vel k del človeštva nad njima razočaran, čeprav ju je nekdaj postavljal med svoja najvišja načela in ju še danes rad navaja za svoje geslo. A to je zadeva, o kateri v tem članku ne mislimo govoriti. Na tem mestu nas zanima geslo demokracije v toliko, kolikor ga komunisti neprestano zlorabljajo za svojo slepilno agitacijo. Malo-kr.tero besedo imajo namreč zlasti v zadnjih letih tolikokrat na jeziku in malcka-toro tako zlorabljajo kakor besedo »demokracija«. Istočasno, ko v praksi povsod, kjer so že na oblasti ali se zanjo šele borijo, zanikajo in gazijo načela, ustanove in postopke demokracije, imajo stalno na jeziku demokratične svoboščine poedincev in narodov, svobodo vesti in prepričanja, svobodo govora, tiska in združevanja, samoodločbo. tajne in svobodse volitve in kar je še podobnih krilatic. Komunisti gredo ce;o tako daieč. da jim niti beseda »demokracija« sama več ne zadošča. Oni hočejo biti več kot demokrati. Oni niso samo za ljudovlado ali vlado ljudstva, kar be-coda »demokracija« pomeni, marveč so za nekaj višjega, za »pravo, pristno, dosledno, nepotvorjeno, novo« in ne vsme kakšno še »ljudsko ljudovlado«, kakor da demokracija ne bi bila načelo.
V resnici je komunizem is to va'en s pojmom najhujšega nasilja ne samo v pogledu svoje politične metode, kako poruš-ti vsak njemu nasprotni družabni red in priti do oblasti, marveč tudi v pogledu njegovih trajnih in skrajnih posledic, to se pravi, ne samo za časa revolucije, nego tudi po izvedeni revoluciji. Komunizem je ne-pmroden, zat-o pomeni nujno in trajno nasilje. On more uspeti le z revolucijo in se obdržati le z diktaturo. V svobodi se ne uveljavi in s svobodo propade. Ne poznamo zgodovinskega primera, da bi komunizem uspel brez nasilja tudi tam, kjer je užival popolno svobodo delovanja, in ne veAijemo. da bi se mogel obdržati na oblasti, ki jo je dosegel z nasiljem, čim bd dopustil svobodo.
Kjer in kadar zahteva komunizem zase svobodo, kjer in kadar se sklicuje na dr-
Zglaševahšče: Sane Jurij, Gosposvetska
(Celovška) 72.
Vse mejne ulice spadajo v okraj, kjer se prvič imenujejo im sicer: Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg, Rešujeva cesta, Črtomirova ulica. Dečkova ulica — vi. cikrej.
Hradeckega cesta, Stritarjeva ulica — v III. okraj.
Zelena pot, Kopališka ulšca, Gorupova ulica v IV. okraj.
Vse pozvane ženske naj se javijo na zgiaševališčih pravočasno, da se bo moglo vpisovanje gladko in čim hitreje opraviti. — Javiti se morajo vse neporočene ženske navedenih letnikov razen tistih, ki so že v delovni službi.
Dne 17. marca objavljene nove odredbe o obvezni delovni službi so v vsej zavedni in uvidevni javnosti našle najboljši odmev Prvotni strah, ki so ga nekateri še morda imeli pred obveznim delom, je minil zlasti tudi zaradi tega, ker prihaja pomlad, s katero odpade večina vremenskih nevšečnosti. Zdravi, zagoreli obrazi, ki jih dan za dnerri srečujemo na ulicah, pa so še dokaz več. da delo, ki ga pionirji opravljajo za dobrobit skupnosti, ni tako težko in naporno, marveč včasih celo prijetno in zdravo
Pojasnila, ki jih' je naše časopisje prineslo ob priliki objave novih odredb o obvezni delovni službi in ki so se tikala takrat predvsem moških, veljajo v polni meri tudi za ženske. Pozvani moški so razumeli potrebo časa, enako pa tudi čutili dolžnost do vseh tistih, ki jim bodo novi vpoklici pripomogli, da se po mesecih dela zopet vrnejo v svoje poklice. Predvsem pa je naletelo na popolno razumevanje pojasnilo o potrebi zamenjave za poljske delavce in kmete, ki jih čas kliče na njive, da bo tako zagotovljena bodoča prehrana našega naroda in s tem seveda tudi mesta.
Po obvezni zglasitvi, ki so jo opravili v preteklih dneh moški, je prišla sedaj vrsta na neporočene ženske od 16. do 45. leta. Poziv neporočenim Ljubljančankam, ki prihaja ob uri velike nevarnosti, preteče od boljševiškega sovražnika, je poziv na skupno delo v varstvo domovine. Prepričani smo, da bodo pokazale ženske enako razumevaje, kakor so ga pokazali moški in kakor so ga pokazale že tudi vse žene in dekleta, ki so bile pozvane na delo že pred tedni in meseci, med njimi tudi mnoge poročene žene. Tem bo, sedaj omogočena zamenjava in se bodo mogle vrniti k svojim rodbinam. Neporočene ženske, ki se bodo prijavljale v prihodnjih dneh. bodo torej opravile tudi lepo socialno in člo-večamsko dolžnost Tem lažje bo to, ker stopamo v pomlad, ko bo veselje delati in se gibati na prostem.
Vsa pojasnila, ki so bila objavljena ob priliki priglaševanja moških, veljajo, kakor rečeno, v splošnem tudi sedaj, ko je izdan poziv za prijavo žensk. Prijava ne pomeni, da bodo takoj poklicane vse ob-vezanke. Vpoklici bodo sledili postopoma, kakor se bo pokazala potreba. Prijava pa je potrebna, kakor za moške tudi za ženske že zato, ker se bo morala vsaka izkazati s potrdilom, da se je res prijavila.
Prepričani smo, da se bodo pozvane ženske, upoštevajoč vse navedene razloge, rade prijavile in tako prispevale svoj delež v prid domovine
žavljanske demokratične svoboščine, tedai zahteva to svobodo le zato, da jo zlorab; za uničenje nje same. Zato ni večje prevare, kakor je komunistična igra z demokracijo. Komunizem in demokracija sta dva pojma, ki si popolnoma nasprotujeta in drug drugega izključujeta. Komunisti le predrzno špekulirajo na nepoučsnost ljudskih množic, ko si dovoljujejo to protislovje. Kljub vsem komunističnim prevaram, h katerim so se zatekli po zadnjem kon-^ gresu kominterne, ki je dovolil in celo nasvetoval komunističnim strankam da taktizirajo s programskimi načeli, ostane resnica le ena, da črno ne more biti nikdar belo.
Z demokratskega stališča je težko razumeti in razložiti n. pr. sledeča, doslej še nepreklicana dejstva:
Program komunistične internationale, ki je obenem obvezen program za vse komunist ene stranke sveta, pravi: »Komunistična internacionala, mednarodno združe-ženje delavcev sveta, se bori... za ustanovitev proletarske diktature po vsem sve tu.« V Stalinovem »Leninizmu« čitamo: »Proletarska diktatura ne more biti popolna demokracija, demokracija za vse.« Ne, drugem mestu je Stalin napisal: »V naši deželi ni tiskovne svobode za buržuazi-jo. ■. Nikdar nismo imeli namena, dati tiskovno svobodo vsem razredom, nit i namena, da bi osrečili vse razrede ...« Ob objavi nove sovjetske ustrve, ki jo proglašajo komunisti za »višek demokracije«, je Stalin izjavil: »Glede popolne svobode drugih političnih strank, razen komunistične, ne more biti govora.«
Ta načela so vzori tudi slovenskih komunistov in vendar hočejo biti »demokra-it«. To je vsekakor zeio težka zadeva. Nu kraju se bodo komunisti že morali sprijazniti tudi v svoji taktiki, da je komunizem komunizem, demokracija pa demokracija, da ni to eno in isto, marveč dvoje. Do istega spoznanja pa bodo prej ali slej prišli tudi demokrati, ki so se povezali v neprirodno jvezo s komunizmom.
58
nezikance
Stockholm, 31. marca. »Times« jasno izraža svoje nezadovoljstvo nad najnovejšim razvojem v Rumunija. Opozarja, da so se v Jalti sporazumeli, da bodo trije zavezniki vodili skupno politiko glede postavljanja vlad v zasedenih deželah. V Ru-muniji je nastopil takšen' položaj. Toda kaj se je zgodilo? Moskva je poslala v Bukarešto znanega krvnika Višinskega in Radescu je moral odstopiti ter prepustiti svoje mesto vladi demokratične narodne fronte pod vodstvom Groze. V Rumundji je dobila s tem politično nadzorstvo v roke agresivna komunistična manjšin?, taiko da Velika Britanija in Zedinjene dr-žive niti niso imele priložnosti, da bi upo-. rabile na tem področju dogovor iz Jalte.
Uvedba poletnega časa
Dne 2. aprila se uvede poletni čas tudi pri nas. V noči od 1. na 2. april se ob 2. zjutraj pomaknejo vse lire za eno uro naprej. Ne pozabite tega storiti tudi vi! Poletni čas'velja za vse javno ih zasebno življenje.
Zatemnitveni čas
za teden, ki začne 2. aprila 1945 in teče do vštetega 8. aprila je
od 20.25 do 6.20
Pri. določitvi zatemnitvenega časa je že upoštevana pomafiinitev ure za 60 minut naprej.
Obratovalni čas v trgovini,
cM in üdJiistr ji
šef Pokrajinske uprave je z odredbo VID. št. 1172-3 z dne 30. marca t. 1. predpisal novi obratovaüni öas:
1.	Obratovalna čas v 'ndustrijsikih in obrtnih obratih se določa dnevno (razen nedelj in priznanih praznikov) cd 7. do 11. ure in od 16. do 20. ure. V primerni letalskega aiar-nia se delo zopet prične 20 m t ut po danem predtilarmu eiko znak pade v delovni čas.
Prednja določbo, ne velja za obrate:
a) ki delajo ponoči, b) ki delajo v treh posadah, c) ki so po določbah letalsko zaščitnih obiasti zavezani delati med alarmom in d) za dela zunaj delavnic (pil naročnikih na zgradbah i. t. d.). Za te obiate m dela veljajo desedanje določbe.
2.	Obratovalni čas v trgevskih. ok patih, zasebnih zavodih in pisarnah se določa dnevno (razen nedelj in priznanih piazmkov) od 7. do 11. ure in od 15. do 19. ure.
3.	Prednje določbe stopijo v veljavo dne 2. aprila t. 1.
S tem je razveljavljena odredba Vin. št 1172-1 z dne 23. marca t. i.
Američ&fisi
Ugleden nemški publicist, ki službeno biva v Ljubljani, nam je dal na polago naslednji zanimivi in za nas tudi informativni članek:
Prasfafa teksf..'InUi izšeflcov
Po odredbi Vrhovnega komisarja z»i operacijsko ozemlje Jadransko Primorje je za Ljubljatusko pokrajino dovoljen nadaljnji kontingent tekstilnih izdelkov za prodajo na posebne nakaznice oz. oblačilne izkaznice.
Zadevna odredba šefa pokrajinske uprave bo objavljena v prihodnjih dneh.
Nove cesse
za vožnjo 5 tramvajem
Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je odobril Maioželezniški družbi d. d. v Ljubljani sledeče najvišje cene: i vožnja 1.50 lire, vsak komad prtljage ali psa 1.50 lire, mesečni vozni listki za določeno progG 90 lir, neomejeno za vse proge 180 lir, dijaški vozni listek 40 lir, delavski tedenski vozni listki (4 vožnje dnevno) 13 iir, bloki z 10 voznimi listki 13 lir, kazenski listki 5 lir.
Gornje cene stopijo v veljavo s 1. aprilom 1945.
VetikoEfcena številka ,Slovenskega dcsns&rasastva'
Izšla je velikonočna številka revje slovenskega doanobransLva. V običajni okusni opremi se je uvrstila v vrsto po opremi in vsebini pestrih in zanimivih števiSk te priljubljene revije, po katerih zelo rado sega naše občinstvo.
Izišla 16. .številka je po svoji rosi ovni in sledečih Uv \inih straneh, polnih slik velikonočnih prizorov, idil a velikonočnega na-strojenja. Uvodnik »Brez zmage ni miru« je napisal urednik revije g. Ljenko Urban-čič. V njem spor-oöa slovenski velikonočni pozdrav, kj se glasi: »V skvenskem dorno-banstvu za generalom Rupndlkoan v boj, da si pribor.mo zmag// in z njo tudi — mir.« Za člankom »Naša velikonočni običaji« sledita dve pesmi, ki sta ju pnspevala Nikolaj Jeiočnik in Milko šušteržač. Naslednje strani revije so p.svečene vojaškemu in političnemu položaju, ki ga izpopolnjuje še prispevek »Prvi in odloč.lni pogoj«. Pietre-sujoče so slike, ki jh xevija objavlja o nedavnem terorističnem letalskem napadu na starodavni stiski samostan. Poleg poučno-zaibavne beletristič ie vsebine ima velikonočna številka tudi obširen pregled degod-kov doma in po svetu. Uspe1© Številko zaključuje pcjzv v besedi in sliki: Naša zemlja naa kliče!
V zaporih v L. sedijo ta čas nekateri Američani. Nemške policijske čete so jih ujele v borbah s tolovaji. -To so sestreljeni zračni gusarji. Marsikateri dan so se p: ej v skupinah po šest ali sedem letal pielc-tavaii čez Primorje, Kranjsko in štajersko v Nemčijo, kjer so se iznebili uničujočega bremena in se vrnili po isti poti. Morda jim je bil to, kakor marsikaj v njihovem voje-vanju neke vrste nadomestek športa in lov za rekordi. Lepega dne pa jih je nemška krogla snela iz iastne varnosti. Letalo se je razbilo, sami pa so dobro odnesli in pristali s padalom v enem izmed velikih gozdnih področij v Južnih Alpah, kjer ni nič drugega kakor drevesa, kamenje in tolovaj-. Preden so se j'h mogle polastiti zasledujoče nemške patrole, so lctalci našli pot do svojih »zaveznikov«, tolovajev, in so kajpada bili tega nemalo veseli. Počutili so se kakor Robinson, ki je našel svojega zamorca Petka. Toda ne za dolgo. Prišla je zima, mraz, meter visoki sneg. Predvsem pa so nemšk' zasledovalci prišli ban-ditom na sled, spravili so jih iz njihovih skrivališč in jih preganjali tedne in mesece iz enega kota Alp v drugega. S tem je bila robinzonada brž pri kraju. Lakota je grozda, prav tako bela smrt in vselej in vsepovsod so naleteli na vztrajne nemške in slovenske zasledovalce.
Zdaj so Američani za železnimi rešetkami, dokler ne bodo odvedeni v pristojno ujetniško taborišče. Godi se jim »very good«, kakor sami smeje se zagotavljajo, pri čemer pa bržčas sami ne slutijo, kaj bi se jim bilo zgodilo, če bi bili prišli v roke n. pr. gorenjskim kmetom, katerih vaški mir in starinsko posest so nesmiselno in zločinsko razbili. Eden izmed njih je ameriški Nemec. Z njim se lahko po nemško prav dobro porazgovorimo. Ako hočemo od njega zvedeti, zakaj je prav za prav v vojni, skomigne z rameni in zagotavlja, da res ne ve kakega pravega vzroka. Ogorčen bi rad vedel, kdo in zakaj je izumil »partizane«. Ti 3o docela odveč. »V Ameriki jih tudi ni!« Ko smo njemu in njegovim tovarišem razložili, kako gledamo Nemci na vojno, na nje vzroke in sovislosti, je bilo kakor v šoli, kjer nepričakovano prevzame pouk nov, zanimiv učitelj. Vse napne ušesa in pozorno in napeto gleda govorniku na usta.
Nikoli niso ti visoki, življenjsko nevarni mladeniči čuli tako strnjeno govoriti o svojem najvažnejšem življenjskem vprašanju. Tudi oni stavijo na koncu nekatera vprašanja, vendar opaziš, da jim je vsa reč res popolnoma nova, O vsem tem morajo zdaj najprej nekoliko razmišljati. Bodočnost v taborišču jim bo za to dala dovolj priložnosti.
Drug primer: Pri nekem pohodu nad tolovaje se je prijavilo pet ameriških prebež-nikov pred nemško črto. Izkazalo se je, da so ti možje nekje pobegnili in polni pričakovanja izginili v gozdu. Tudi ti so si bržčas življenje tolovajev čudno predstavljali. Vsekakor so bih po nekaj tednih tako do kraja »knock out«, ne da bi sploh bili neposredno delovali v borbi, da so sami z vsemi sredstvi poiskal: poti do nemških čet, ne glede na posledice.
Tretji primer: Pred nedavnim časom je prišel do besede neki zastopnik ameriškega časopisa »Time«, potem ko se je vrnil v Ameriko po dveh letih bivanja v Evropi, kjer je živel pri ameriški armadi. Zanimivo je, da tudi on sodi, da je eno izmed najbolj pogostih (in tudi eno izmed najtežjih) vprašanj, s katerim si ameriški vojaki v Evropi stalno ubijajo glavo; da bi" vendar
že izvedeli, zakaj se prav za prav borijo. »
Dejstvo je torej, da široka množica onkraj velike luže resnično ne ve prav, zakaj je bila potegnjena v sedanjo vojno. Marsikaj je sicer o tem zapisanega v velikih listih, hrupno in v oči bodeče. Toda le rnalo iih je, ki bi to razumeli, res razumeli in pritrdili. Kaj takega prepuščajo — res demokratično — vladnemu šefu. Zaradi tega so mu vendar nedavno podaljšali uradno dobo. človek bi mislil: ta pa vendar mora vedeti, saj si je pri svojem vojevanju moral nekaj zamisliti in gotovo o tem tudi dnevno razmišlja. Tako bi sodil človek! In tako so menili tudi ameriški vojaki, dokler so še bili »onkraj«, na oni strani velike luže. Zdaj. na bojiščih, se jim vzbujajo prvi rahli dvomi.
V družini ameriškega prezidenta pa oči-vidno ne sodijo vsi skupno in složno o pre-zidentovih pojmih glede pomena in nujnosti te vojne. Vsekakor si pripovedujejo — kakor to ameriški listi že delj časa po- i smehljivo namigujejo — o Rooseveltovih i
de na to, da sta oba tako naglo dosegla znatno vojaško stopnjo.
Toliko čuta za pravilni vrstni red se je
torej še onranilo med ameriškimi vojaki! Moraa so si ga na n-vo pixlobih meu reg-ijanjem sti -juic m v ognju giusrsat. Razen U:ga končno pričakuj* a-iier^i demokrat kaj posebnega od otiok rz tak.j »dobre h,-še«, od katerih se nadeja česa vzornega iti zglednega. Ali mar pre.sene*ia, da so ameriški vojaki v tem primeru tako razočarani?
T.Uio je tx^rej z otroki ameriškega prezidenta!
Njih gospa mama se je nedavno prav tako üjav-la -.a ne docent: nedvoumen način in sicer o taiko imenovani b ološki aočnosti di"ugiii narodov. Stor.la je to pred žumalistkami 3v e dežele In je čila prav tako prenagljena kakor njen mož, ko se je viril od teoretično že ta!te> p?.jk>lne zmage v JaJti, poln zampanja. Kakor ca, k~že tuu. ona nepiemag.jiv nagib, da daje predpise majhnim in sipkim i.tuodom. Po njeni li' nazorih marajo biti evgen-čni izgiedj teh narcaov načelno slabi. Tega vprašanja se caia loteva ne ir.ko, kakor to delajo resni znanstveniki s tem, da mino in stvara~ upoštevajo porast in v padam je v krivuäjah nazpioda, marveč — docela po amerikan-Ona ravna r.&jbolj nedemokratično kar more storiti demokrat: ona vsiljuje tujim ljudem svoj lastni naz:r kot etir.o pravilno navoailo, povrh še celo »a poa-iOčju, ki strp. najmaag sile. Saj vendar n.č ni tako prepuščenega svobodni odločitvi človekovi kakor rasplod, — pa bodi že, da se tudi tu p-drediš »sodbi vajših zakonov«. Toda tega res nj mogeče trj.ii 0 izjavah go.ipe prezidentove. Saj ona zastopa, značilno ameriško stališče, da mora ja biti porodi po tej voj/.i pridržani tistim, iti imajo denar v ta namen. Ona izjavlja nič več in nič manj — in ker to počenja gospa Ro.ee-veltova, učinkuje to na Američane korikor toliko avtoritativno — da mora. vlada poskrbeti za to, da se siromašni naiodi odvadijo vzrejatl v svojih družinah pr ved otrok. Samo tisti, kj lahko t>. k bla;ro .ov primerno vzdržuje :in gospoda! sko podkrepi, ima po njeni sodbj pravico d;> njoga. Ne-dvoumi o je gospa Pvooseveltova pri tem
—	kakor vedno — mislila v prvi vrsti nn zB.gu všečno deželor, kakor Američani skrajno domišljavo imenujejo svojo Ameriko. Statistika pa no, rob>3nem drugem področju ne govori o tolikanj nasprotnih tendencah; kajti v Ameriki je «istem enega ali dveh oU-"k v navadi. V marsikateri, doslej gospodarsiko šiibki deželi je število citr.ik v popo/lnem oprečju z denarnim mešnjičkom. Toda če je že toliko tega po-sta'o v amerilkanizmu luksuzna zadeva, klicaj to ne bi bili tudi por dä? Morda so tam evgeniki in zdravniki že na delu, da iznajdejo neboleč način poi-ajainja. A bi-ž-čas se tudi Američanom ne bo posrečilo, da bi odstranili vse nevšečnosti tega postopka, ki je peč po Stvarnikov! volji zvezan z znatno mero žrtvovanja in bolesti. Zdravi, priroidni narodi so še vedan znak. retudi niso z dolarji blagoslovljeni, vpiav na tem področju premagati ce;e gore "u—a./
s čvrsto vero v sv-jo bodočnost.
*
Pravi iztorulhi veselja Szzvencvajo v a- ic-riših öesnilkih in časopisih že let:-, sem vsakokrat, kadar se posreči zbiti kak..-uo nemško mesto. Tam imenujejo to s s..ru-kovnim iznazom »precjzijdko bomba, di-ranje«. To pa nikakor ne izključuje, da ne bi »precaija« kdaj pa. kdaj tako te.a:-lüto izjalovila kakor nedavno, ko so : po poemeti« zadeli ne samo Basal, marveč celo Curih. Toda tudi preko takšne smole gi to
—	uradno in ir-csuraidno — nag'o in s -migom ramen. Kdaj pa kdaj ;sraženo •>-žaiovanje je nameroma cenenih, vendar naglo popusti v tečaju, ak;, se pogostokrat upuaaiwja. Tudi najbolj d^brodu-imo svetov-no javno mnenje počasi ne mara vej verjeti
v »neprijetne pripetljaje«, *
Kdo se med to kat<=g rMo IJudü še fcoiSko<r toliko izp:tsna? Tu se r;Kbi.a.jo vsl doslej veljavni zakoni dušesiovia. Ta človeški i« je poln nasprotij in je konec komcev ne-preiaičunljv. Ataehčs sam bi rad v-.-^ai za »nekaj novega«, ko. nekaj, »česar še ni biio« Mnogi Evropci .ki so zavoljo stuf.nj šli. čez veliko lužo. so Američanom b.ez-mis^lno prisojali to svojstro kot »mlad st-»Cist« in Ameri/ki je to b-5o všeč. Mar n. la. iodba. piav take napačna kakor tista, p » kateri so pred desetletji v liberatssi dobi j>o sodni'1! dvoranah posebno ctosirno soaiii in cpix>ščai: zločince zaiadi tega. ker še niso b ii pe'noletfri ? Kdc- se m veselil doore
sinovih in njihovem izletu v Evropo take i n^o	., ,. .	, TA,.„
reči. da je kaj takega celo za ušesa ame- i mere drzo.itosta m paglavstva?
• w m ,«	• •	-	—	Vvi
NezaRssSjavcst angrešfce psvGčevalske Ltetzse
ženeva, 31. marca. V britanski spodnji zbornici je izjavil poslanec Davies, da bi bili morali zavezniki celotno nemško armado že trikrat ali štirikrat pobiti ali zajeti, če bi se hoteli zanesti na poročila britanske radijske družbe! Informacijski minister
Brandon-Bracken je odgovoril, da ne vod. i Italiji nista marala poseči v britanski radio nobene statistike o sovražni- I jevništvo, se razume takole po sebi. Rajši kovih izgubah, temveč podaja samo razpo- j sodelujeta v vojni za fronto s tem, da v ložljive Jtevilke. Ta izjava pomembno osvet- ! zaledju uganjata neumnost!, kar je znano Huje zanesljivost britanskih uradnih vojnih j vsem ameriškim vojakom. Na fronti jima poročil.	1 kratko in malo odrekajo vojaščino ne gle-
pa ne počneta nega, neai ieiikanskega. Zamenjujeta bivak ' z weekendskim šotorom, gumijasto kopalno kad, ki jo imata stalno s seboj, pa z luksuzno kabino, in špartansko vojno nujo s svojo siceršnjo, udobja vajeno vsakdanjostjo. Da pri tem že v Franciji in v Južni
frontno bo-
• I14LI*
KmmnMlčm telsvap na Dolenjske! m' NGtraitls&esn sv Imeli v marcis 839 mrtvili
ijfk*
Cepruv na Dolenjsikem in Nolranjskem v marcu ni bilo večjih bojev domobrancev proli komunisličr.im tolovajem, je bil vendar prav redek dan, da domobranske edinice pri svojih obhod.h ne bi kje udarile po tolovajskih krdelih. Izid spopadov je bil tak, kakršen je že dolgo običajen, namreč ta, da so tolovaji bili povsod pognani v beg in da so v.*lej utrpeli občutne izgube. Poleg domobrancev so jim zadali več hudih udarcev tudi oddelki srbskega dobro/oljskega zbora. Po dosedaj znanih podatkih so znašale tolovajske izgube v mesecu marcu in zadnjih treh dneh februarja okoli 800 mrtvh. Precej tolovajev je bilo ujetih, občutne pa so tudi njihove materialne izgube, ki so jih pri spopadih utrpeli Ti udarci so zn komuniste tem bolj boleči, ker v zadnjem času vedno težje nadomeščajo izgubljene opremo, posebno pa izgubljeno moštvo.
'Domobranske čistilne akcije v marcu so vobsegale predvsem področja Žužem-berk-Trebnje-Primukovo-meja. Velike La-Šče-Ribnica ter novomeški okoliš. Boje na prvo imenovanem področju so izzvali komunisti sami. Hoteli so si za vsako ceno izsiliti dostop do Štajerske, da bi tamos-njim tolovajskim edinicam spravili v roke nekaj oskrbe, ki jim je silno primanjkuje; sami pa bi dobili z one strani nove prisilne mobilizirance. Tudi drugače komunistične komandante zelo grize, da so jim domobranci presekali zvezo s Štajersko. Zaradi tega so zbrali za svoj napad kar vse brigade svojega »VII. korpusa«.
Njihovi napori pa so se klavrno izjalovili Po večdnevnih brezuspešnih poskusih so se morali umakniti nazaj v Suho krajino, v kočevske gozdove in v južni smeri proti Beli Krajini. Domobranci so jih še potem povsod zasledovali 1er jim še med potjo zadali občutne izgube. Pot svojega bega so komunisti obeležili s tem, da so odnesli kmetom, kar so le mogli odvleči s seboj.
Domobranska udarna skupina iz Velikih Lašč se .je v prvi polovici marca spopadla s tolovajsko »XII. brigado« in »dolenjskim odredom«. Obe krdeli je pognala v beg ter ju močno zdecimirala. En sam tolovajski oddelek, ki je v začetku bojev štel 180 mož, je izgubil 68 pripadnikov.
Prva domobranska udarna bojna skupna, ki je bila .na čistilnem pohodu proti Lučarjevem kalu, je sredi marca na Kremen jaku naletela na večji tolovajski oddelek. Po šesturnih nepretrganih boj h so se morali komunisti hitro umakniti. Na bojnem terenu so pustili 74 padlih.
Po obsegu manjši, čeprav tu in tam tudi zelo srditi spopadi so bili okrog Žužemberka in Stranske vasi, pri Preplah v Suhi Krajini, pri Ambr-usu in Zviičern. pri Brezovem ter na področju širše novomeške okolice. Tudi te borbe so bile zaključene povsod s porazom komunističnih oddelkov.
Tako noti marec zi komunist-tolovaje na naših tleh ni Ul mai j ; . < i prejšnjih mesecev.
l^ezni«. Ta je pogubna ne samo v dr ■ :n •n družbi, marveč tudi med narodi, saj b.m kakor tu docela prevrača pravila človeške ikupncstl	, ,
Dokler le pmerižM »novi človek« ostal zr-nej »bie/jkončnegaj kontinenta«, dokler jc z dola: ji rabit prihajal sam: na cöäßke v Evrvoo, "V-mo ga lahko imeli za öiw-iva. Danes ne vre. ' Danes nastopa pri nss z brezmejr to zaiietvo, da bi ne le sam laao. vse prav, marveč, da bd on sam bii etnai pravičnik Takšno je naličje njegovo demokracije. Tisti »etneriški poba«, ki so se mu nekateri v miru oddaleč smehlja J, Je odvrgel krietko in naan haže svoj dot obraz. Pri tem pa je najbolj neva.iv to, da mti malo ne sluti, kako bi-atalno pUkapava pod seboj zgodovinske danosti tisočletij, ka t urna dejstva naj\nšjih vrednot, kratko rečeno: vso duhovno hierarhijo, na n>em> mesto pa brezobzirno postavlja svojo novo o ; -st.
In še se np. idejo ljudje, zlasu v ma , r.r. zarfetih predelih stere Evrope, ki se od tan »osvob- iditeljev« nadejajo, da bouo upoštevali niih lastno vredi.«st, ca, in c -U) želijo njih .-v oga prihoda. Kdo ne bi tu pomislil m. Gothejevega »Čaiwn.l:o -r^ga učeoca«!	-	H3».
k?t£isk'2ga nasuta
Wansing, 31. marca. Dne 20. marca se je l^ričcla v Nankkigu tridnevna konferenca zastopnikov kilajfkega naroda. V prisotnost' zunanjega ministra Čuminija, vojnega m:ni-tra, -"t-fa kitajskega generalnega štaba in 52 odpo-='rnecv je otvoril Ccngkungpo kcpifercnco v z:< r-.tvu državnega predscdn:ka. Sklenili so, da boj') med drucim zahtevali, da umaknejo zavezniki svoje čete s kitajskega ozemlja in da bodo prorestiraii preti ameriškemu bombardiranju.
Nankin'ka lista »Min Kuo -T:-h Pao« m »Ohung Tac« poročata h »konferenci kitoj-skega rvaroda«: Ni dvoma, da se ne bi Američan1' nekega dne izkrcali na kitajski celini in da ne bi kita ski narod zaradi tega mnogo trpel Da se beda ne poveča, moramo poizku-ü'ti preprečiti izkrcanje in Cninkinško Kitajsko pozvati, naj preneha z uporom v korist srp!osnega miiu. Nadalje ie vaSno. tia smo si Da insnem, kako bi invazijo r.enrečiii in kako bi ' istočasno urcr.ij'li cnoln 'i in življenjsko pr©-i osnovo k tajskega naroda.
»JUTRO« St 74
3
Nedelja, 1. IV. 1
Domobranstvo, klicat
našega vstajenja
štiri leta potekajo, ko smo bili po vojaškem zlomu Jugosiav je na Veliko noč leta 1941. tudi Slovenci pahnjeni v vrtinec posledic, ki jih je to dejstvo povzročilo. Danes, na prazi-ik Vstajenja in pomladi, ko vse brsti v novo življenje, se oziramo na pretekla vojna leta, ki so bila za nas Slovence še prav posebno težka. Poleg težav, ki jih prinaša vojna že sama po sebi, smo morali Slovenci prestati in tudi še danes prestajamo neprimerno težje breme — breme domače, cd sinov lastne krvi povzročene bratomorne vojne.
Kot ognjeni plaz so po letu 1941. švig-. niii po naši ožji domovin; zublji boljševiške revolucije, odeti sedaj v to, sedaj drugo agitacijsko. geslo, noseč pa v sebi vedno le eno — smrt našemu narodu, Tisoči so padali za neke utvame ideje, goreli so domovi, ruš ie so se cele vasi. Narod je trpel do obupa.
ZloveSče sile, ki so grabile po našem narodu, so se pri nas počutile popolnoma varne. Narod, ki je ječal pod savojsko okupacijo, je moral doživeti tudi to, da sta se dva njegova največja sovražnika znašla v prisrčnem sodelovanju in vsak s svoje strani zadajala narodu globoke rane.
Vse to je mcralo roditi posledce. Izzivam in trpinčeni narod, ki so mu pod krinko svobode in iepše bodočnosti prinašali zasužnenje in pogin, je hotel živeti. Zato se je uprl. Iz svoje srede je rodil borce in maščevalce. Iz majhnih skupin in skupinic, ki so stopile v borbo za očuvanje osnovnih človeških in narodnih vrednot, se je rodil kmalu široko zajet pokret, čuvar slovenskega življenja, imovine, krščanskih in človečanskih izročil, in stopil v neizprosno bo: ^ z vsemi, ki so mu te vrednote r a tili in uničevali
Tako se je rodilo slovensko domobranstvo, klicar slovenskega vstajenja, maščevalec vseh grozot, ki so jih zakleti sovražniki našega naroda povzročili njemu, najmanjšemu, a najbolj izpostavljenemu v tem delu Elvrope.
Domobranci, ki so po savojsk: kapitulaciji pod novimi razmerami na poteptani r : ii njivi zaorali brazdo boljšega, mirne. ga in srečnejšega življenja našega izmučenega ljudstva, danes na praznik Vstajenja lahko s ponosom gledajo na svoje delo. Sicer kratki čas njihovega nesebičnega prizadevanja za biagor očetnjave je poln uspehov na vseh področjih. Uspelo jim je, da so prekvasdi narod, ki je bil že na robu obupa, mu vlili nove volje, novega žviljenja in ga popeljati kvišku, iz mračnih globin k svetlobi, soncu.
Domobranci, ki so kot spontana reakcija narodax na našli ja in grozodejstva, ki so jih povzročali komunisti in domači izprijene; posegli po orožju, da tako ubranijo življenje in imetek sebi in svojim, vsemu narodu, n:.-j ostali samo pri tej ozki nalogi. Niso pri.ili samo kot nosilci reda in miru v našj kaotične in razburkane prilike, niso sa pojavil samo kot jez nevarnosti, ki je rretlia uničili vse, kar nam je še pre-c.-talo, marveč so svojo nalogo pojmovali mogo širše. V g'obcki zavesti, da narod ne pot:.; tuje samo krepke udarne sile, ki j uniči sovražnika njegovega obstoja, marveč da naravnost hlepi tudi po zdravniku, tolažn ku in propovedniku, ki bo poželi a. il ve-ike duhovne rane, ki jih je povzročil vojni čas s svojimi razkrojevaiaimi revolucionarnimi idejami, se je domobranstvo globoko predalo tudi tej vzvišeni ln vo' ■ "i nalogi. Tudi na tem področju nje-£••>73 delavnosti se kažejo veliki uspehi.
Dom >branstvo je danes propovednlk novega čaj a, svobode in lepše bodočnosti n i.-ga naroda. Ono je glasnik strpnosti, solid.maosti in edlnstva vseh pozitivnih sil, gdasr. k duhovne in moralne obnove, ki nam je tako zc ■ •. potrebna. V smislu te visoke naloge je r .v kvasilo svoje vrste, našlo pa je globokega odmeva tudi izven njih. Oč tki proti domobranstvu, ki so se si šali v začetku, ko je šele nastopilo svojo ne-lahko pot, so potihnili. Danes se Slovenci zavedajo, kaj prav za prav domobranstvo zanje pomeni, kaj jim v bistvu predstavlja in koliko hveležnost so mu dolžni za njegovo neseb'čno požrtvovalnost, ld presega vč:.-..h vse meje človeške zmogljivosti.
Poleg brezkompromisne borbenosti proti '•••..>. .'..nizmu in njegovim pomagačem, poleg duhovne in moralne obnove pa pomagajo domobranci tudi še na drugem področju, a področju tvarae obnove, ki je za nas Slovence tudi pereč problem. Tisoči požga-■ in porušenih domov, neobdelana polja a poškodovane prometne žile naravnost kviče po delovni roki, ki naj zagrabi ln po-.: .-avl, poz da, obdela. Tudi tu domobranci r.iso držali rok križem. Marljivo so pomagali povsod, kjer je bila potreba največja,
Blagoslov rodsse zemlje
Pesem dela zveni z nafih vrtov, poljan in goric. Ze je za nami marec, mesec setve in saditve. Kar koli je bilo v marcu zamujenega, naj bo dostorjeno v aprilu. Vreme je naklonjeno, prvo pomladno sušo je omočil blagoslov z neba, zemlja je prhka. Posevki so v najlepšem razvoju, sadno drevje je zgodaj vzbrstelo in je marsikatero drevo že v cvetju, pa tudi vinogradnik zadovoljno stopa v svoj mali paradiž, da pogleda, kako se solzi trta. Veliki in mah gospodar, kmetovalec in skromni vrtnjnar z zadovoljstvom motrita razvoj v prirodi in sleherna družina marljivo sega po orodju, da pomaga, kjer koli je treba pomagati v smislu ene same zapovedi: preskrbimo vsemu narodu kruh njegov vsakdanji!
Ni še bilo dobe, ki bi bila tako trdo potrkala na vrata našega kmeta z zapovedjo, da stori, kar more storiti, in da sleherno ped plodne zemlje izkoristi z enim samim ciljem, da bo pripomogel k prehrani vsega naroda. Kar pa je bilo treba posameznih koristnih navodil, ki so potrebna z vidika splošne ljudske prehrane, so jih pristojna oblast va že pred pričet-kom pomladnih del upotila našim kmetovalcem. obenem pa so se potrudla. da so jim v pomoč z vsemi potrebščinami, ki jih naš kmet nujno potrebuje in v kolikor so v današnjih časih pač dosegljive.
Velika in trda je šola, skozi katero mora obdelovalec zemlje v sedanji vojni. Toda nedvomno bodo tudi posledice te šole ostale trajne. Ves naš narod se je tako rekoč pregledal do obisti, natančno je premotril svoje potrebe in primanjkljaje. Marsikateri gospodar je nabral v sedanji vojni docela nove izkušnje, h katerim so ga prisilile: pomanjkanje obdelovaln.h pripomočkov, pomanjkanje delovnih moči. prav posebno pa vrhovna narodna zapoved, ki naroča našemu kmetu, da do skrajnosti in vsepovsod zastavi sile za oskrbo prehrane.
Treba je, da prizadevanje slovenskega obdelovalca zemlje vrednotimo ne samo po njegovih vidnih uspehih, ki so celoti v korist, marveč prav posebno tudi po moralni globini, s katero si je slovenski kmetovalec ne le kot prvi borec proti komunističnemu uničevanju, temveč tudi kot delavec na polju resnično zaslužil častni naslov rešitelja slovenskega naroda. In prav tako je treba med pridobitve sedanje vojne, ki so v knjigi naše dobe sicer neprimerno bolj skope kakor izgube, zato pa častne in razveseljive, vknjižiti čudovito poglobljeno ljubezen do rodne grude, ki jo vidimo izpričano pri neštetih majhnih in velikih družinah v mestu kakor na deželi, koder se mali in veliki v vsem svojem'prostem času — ob najugodnejših urah in pogostokrat do trde teme — vba-daio na svojem koščku zemlje, po vseh zmožnostih skrbe za olajšanje lastne prehrane hi obenem črpajo pri živem viru
zdravja in življenjske radosti Ze v mirnem času je veljala beseda: kar je doma pridelanega, tekne najbolje Vsaka taka pametna beseda in izkušnja iz mirne dobe se je v vojnem času pozlatila.
Marsikatera panoga našega gospodarstva, ki doslej še ni bila dovolj upoštevana, se bo poslej uveljavljala, kakor je treba. Za zgled naj oman mo samo naše sadjarstvo. Sadja pridelamo v naših krajih še vedno premalo. Ako bi sadovnjake obdelovali tako vestno kakor njive in vinograde, bi pridelali gotovo več in lepšega sadja. Spomladi tekmujejo kmetje, kdo bo prej obdelal njiv«, a sadjarstvo se je doslej v našem naprednem gospodarstvu vendarle še zanemarjalo. Delo v sadovnjaku — pri tem mislimo seveda le na mnoge kmetske sadovnjake — se opravlja mimogrede in precej površno. Seveda, ko bi vsako drevo zraslo v enem letu, kakor rase sončnica, potem bi z večjo vnemo delali tudi po sadovnjak'h. Toda če hočemo, da bodo naša sadna drevesa rodovitnejša in da bomo pridelali dovolj in lepšega sadja, tolikanj potrebnega za našo zdravo prehrano in še zlasti za razvoj naših novih rodov, bo treba opraviti vsa dela v sadovnjaku pravilno in ob pravem času.
Zemlja pravi: deri t.i mene. če ne. bom jaz tebe! Srečnega se mora počutiti človek, ki ima lastno zemljo, da jo lahko obdeluje, saj je zemlja tako hvaležna za vsako delo in nam ljubezen do nje pravično povrne. Kakor še nikoli, smo v sedanji vojni začeli prav ceniti darove z naše zemlje, četudi je po večini zelo skopa in jo le s pridnim obdelovanjem prirr.oramo, da nam povrne s primernimi pridelki, kar smo ji nudili z obdelovanjem in gnojenjem. Brez dela ni jela, pravi naš sfari pregovor, a ša starejša je višja zapoved: *V potu svojega ob roža si boš služil kruh!« Kdor se ljubeče trudi s svojo rodno, četudi marsikje nerodovitno zemlio. jo bo skušal izboljšati in ljubezen mu bo popkčana. Tisto zemljo, ki jo že imamo, je treba ohraniti potomcem. Res. svet je velik, a vendar marsikdo nima prostora, kamor bi stopil na sveje. legel v senco lastnega drevesa, utrgal z njega sad in jedel zelenjavo s svojega vrta. Res je z zemljo mnogo dela, a to delo nam nudi največje veselje, zadovoljstvo in mirno življenje. Zemlja nas nikoli r.e sJepari. Naša zemlja pa naj kaže tudi tujcu, kaj se da s trudapolnim delom in dobro voljo d-oseči Opozarja naj zanamce, da so bili predniki pridni, razumni ljudje, ki so ljubili rodno zemljo :n se niso otepali dela, marveč so izkoristili vsak prosti čas, da so izboljševali njeno rodovitnost, ki nam vrača toliko, kolikor ml zemlji nudimo z rigolanjem. prekopavanjem navažanjem, oranjem, obdelovanjem in gnojenjem. Pesem dela, ki odmeva z naših vrtov, poljan in goric, je najlepši pomladni pozdrav in naj tak ostane sleherno Veliko noč.
vem letošnjem četrtletju pni uafl opravi
darovali 11.950 lir. Darovalcev je b:lo 40. Dobrotnik z najvišjim zneskom je zabeležen s 600 lirami, z najnižjim pa s 50 lirami
Samo malo manj kakor za slepo mladi-| no so Ljubljančani darovali za Dom slepih. V ta namen je bilo v prvih letošnjih treh mesecih zbranih 11.300 ür od 37 darovalcev. Najvišji darovani znesek je znašal 1500 lir, najnižji pa 50.
Mestni reveži so meščanom tudi vedno pri srcu. Za stare in onemogle v mestnem zavetišču je b.lo položenih pri »Jutrovi« blagajni 9450 Ilr od 27. darovalcev. Dobrotnik z najvišjim zneskom je zabeležen s 1000 lirami, najnižji darovani znesek pa znaša 100 lir.
Za Socialno pomoč je v »Jutrovi« upravi položilo denar 9 darovalcev, ki zarad: pomanjkanja časa niso sami utegnili izročiti prispevkov naravnost v pisarni Socialne pomoči. V ta namen je bilo zbranih 2750 lir. Najvišji darovani znesek je znašal 1000 lir. najnižji pa 150 lir.
Dobrotniki so se v posameznih primerih spomnili tudi drügih pomoč, potrebn h. Dobrodelnemu društvu grafičnega delavstva je bilo poklonjenih pri naši blagajni 500 lir. Rdečemu križu 1000 lir. viškemu otroškemu zavet šču 1200 lir, otroškemu zavetišču za Bež.grjdom 300 lir, za marja-nške šolske otroke 200 lir. za Dečji dom 1000 lir, za sirote 350 lir. za vojne invalide 200 lir, za reveže v Cukrorni 300 lir.
Kakor smo že v uvodu omenili, je bilo od 263 dobrotnikov pri uprav] »Jutra« v prvih treh mesecih letošnjega leta zbranih 155 684 lir v dobrodelne namene. Nabrana vsota je brez dvoma prepričevalen dokaz dobrotljivosti Ljubljančanov.
Ik&rot!]ivo$t nalili meščanov
m

Naša poezija m muzlka
Iz bežnega pogovora z nekim skladate ji:..n pcsn&maro, da domači komponisti pogrešajo v mladi slovenski poeziji pri--<t : ega grabiva za samospeve. Ce so p-srni metrično in. ritnv'öne» primerne za ug . si i te"/, — in nedvomno ni primerna v,&a<ta. sicer kvaJtetna pesem, — pa imajo to napako, da so premüge.
Vsekako je zamniivp vpraša/-öe odnosa med današnjo poezrjo in muiziiko. V mne-gih pesmih opažamo izrazito nruzikalne ei. nte: zdi se ti, da stihi pojo sami, fco-i-l o je v njih skrite godbe. S tem pa ni reč.oo,.da so take pesmi tudi najprirner-nege za samospeve. Kajti ž.vljenjski živec ve Ime te'oh stihov je iziazito subjektiven, med' ni ko samospev, ki hoče učinkovati s skuaoir. -">lj,o med besedilom in napevom. zahteva neko trdnejšo, objekt; vrejšo, po-slušolčevi d'miš:; i is in njegovemu čustvu dostojneišo snov. Mnoge izmed najbolj značilnih pesmi te vrste bi laže navcBShariie instrumen-alno skladbo, kekor pa vokalno; tako je na pr. znamenita Mallarmšjeva pesnitev »Apr£s — rnidi d' un Faui e« in-spi.liraJa Dcbumyja. v slovenski proizvodnji samospevov, k: jih je posebno gojila generacija »Novih akordov« (Lajo-vic, G jmir K-ek i. dr.), je nastal neki zastoj ki je nemara bolj kvalitativen kakor kvantitativen. Nedvomno samospevu, tej najpopularnejši glasbeni formi čitalnišike dobe, ko se je tudi pri nrs mo-?no razmah. rtt primanjkuje ne samo posebno prikladnega pesniškega grad'va. marveč tud»': sddft-dateljske ambicije, kj doseza v drugih oblikah hvaležnejše uspehe, ne v zadp^ mori
Ljubljana, 31, marca.
Naj ne ve levica, kar daje desnica, je naš lep pregovor. Ne bomo se pregrešili proti njemu, ko v naslednjem podajamo kratek pregled daril, ki jih je v prvih treh mesecih letošnjega leta prejela uprava »Jutra« ln jih potem poslala tja, kamor so bili namenjeni Ob neštetih priložnostih 90 Ljubljančani dokazali da imajo dobro srce in usmiljene roke. Kadarkoli je someščane zadela večja nesreča, vselej so se pozivu na pomoč raci odzvali mnogi, ki so mogli pomagati trpinom Radodarni pa niso bili samo za potrebe ožjih rojakov, ampak so priskočili na pomoč tudi deželi če je bilo treba. Dokaz za to je bila v zadnjem času Borovnica, ko so najbolj prizadetim oškodovancem po bombardiranju tudi Ljubljančani priskočili na pomoč z denarjem in oblačili Najsi darežljlvost Ljubljančanov po povprečni sodbi ni prav vzg ledna, vendar so dejstva drugačna.
Zanimivo bi bilo imeti zbrane podatke vseh dobrodelnih in podpornih društev, koliko Ljubljančani p±x>sto voljno prispevajo v enem letu. Kra tak pregled, ki nam ga je bilo mogoče sestaviti iz zapiskov uprave »Jutra«, kjer so se ljudje navadili izročati poklonjene zneske in kamor jih
prijeli so za lopato in koso, plug in vajeti ter povsod zastavili svoje s ie.
Danes, na dan Vstajenja vstaja počasi lz svojih tvarnih in duhovnih razvalin ves slovenski narod. Vstaja v lepše, mirnejše ln boljše čase. Na čelu mu koraka domobranstvo — klicar njegovega Vstajenja...
pa mu manjka občinstva. 2e zbecoväko pat je je tako zasenčilo samospev, ki&ikor so orkestralne kompozicije postavile v Ozadje viol'nske in druge skladba, razen klavirskih,- ki imajo še največ dboimstva in ki često nadomeščajo orkestralne. Vzl/c vsemu pa samospev ni tegnbd p ariee do j obstoja, še vodno ima in bo tudi imel svoje skladatelje, ki si morajo kaikor čebele s a travniku poiskati na lehah lirične poezije najlepše in nrjisilaiše cvetove za med svojih kompozicij. Nekatere Oatorčeve, škrja.n-čeve, 'švarove skladbe kažejo, da sa tudi med najnovejSo subjektivističn,-. liriko ln novim skladate! jiskirn stiiom ug!" d o rami ja nekako »izbirno soiodstve*. V najnovejšem času pa je to p"ka®a;l J. Osana s svojimi uglasMtvaimi tako težkih stihov, kalter so Balantičevi
potem pridejo iskat pooblaščenci posameznih društev, pa daje precej jasno sliko, v kakšne namene najrajši darujejo'naši someščani Zbrali smo podatke za prve tri mesece tekočega leta. V tem času se je pri blagajni i-Jutra« nabralo v dobrodelne namene nad 150.000 lir. Povprečno se Je zbralo na mesec okoli 50.000 lir in na dan nad poldrugi tisoč. Podrobnejša razporeditev zbranih prispevkov je naslednja:
Za oškodovance po angloameriškem terorističnem letalskem napadu 9. marca je bilo zbranih 85.560 lir. K tej vsoti je prispevalo lastništvo »Jutra« 10.000 lir, ostanek pa je darovalo 52 drugih dobrotnikov, izmed kat«rih znaša najvišji pokionjesni znesek 10.000 lir, najnižja postavka pa Je 100 lir in je tudi samo enkrat zabeležena. Prve darove za oškodovance letalskega napada je prejela uprava »Jutra« 12. marca, nadaljnja darila pa so sledila v teku meseca. Pomembna vsota, ki je bila doslej zbrana samo na tem mestu, je gotovo prepričevalen dokaz, da nesreča ni šla neopa-ženo- mimo mnogih Ljubljančanov.
Razen za bombardirance so ljudje najrajši darovali podpirancem Društva slep h. V ta namen je bilo v teku prvih ireh mesecev letošnjega leta vplačanih pri blagajni »Jutra« 16.645 lir. K tej vsoti je prispevalo 57 dobrotnikov. Najvišji p klon jeni znesek je znašal 1000 lir, najnižji pa 100 lir.
Nu tretjem mestu so darovi zn gluhonemo mladino. Zbranih je bilo 12.079 lir. K tej vsoti je prispevalo 32 dobrotnikov. Najvišji poklonjeni znesek je znašal 1000 lir, najnižji pa 100 lir.
Tudi slepa mladina ima mod našimi meščani mnogo podpornikov. Zanjo £o v pr-
Velikcrtočni koncert naše Opere
Za letošnji velikonočni te len je Državno gledališče pri p: a vil o prijateljem koncertne glasbe velik koncert v unlonski dvorani. Značilnost te prireditve je za razliko z drugimi ke-ncerti zadnjega časa nastop pevskega zbora — že dolgo nismo slišali v zvezi z orkestrom zborovskega koncertnega petja — in velikemu tednu ustrezajoč pasionski značaj spereda.
Predvsem j'e treba omemti, da pomeni naš tu 1 i ran je in izvedba tega snoreda lepo afirmacijo mladega dirigenta Sama H u -b a d a , kj je s tem konceitom opravil svojo največjo in najtežj'o dosedanjo dirigentsko halogo. In opravil jo je v največje zadovoljstvo Vseh, ki so z umetniško ran. ločutneštjo sprejemali ol lično izvedbo ne posebno dolgega, vendar tehničho Izredno zahtevnega sporeda. Ne samo, da je s trdnostjo. kakor je nismo vajeni na slehernem simfoničnem koncertu, povezal in notranje zlil sestavne dele razširjenega orkestra in dosegel nadpovprečno öklalnost godal in pihal, marveč je vpletel v to precizno
D. & Meredtkovafct] — O. K.
It^tajenje
Pod zemljo bobni in hraje, tili Seiest, šepet se čuje, troblje glas z neba doni: »Vstani, sodba nas budi.«
—	Ne, temnö je še pod rušo. spal bom, brat, spal s polno dušo, molči, ne vznemirjaj me,
krsta se ti ne odpre.
»Ne zaspiš več, je prepozno, klic je zadonel pregrozno, btkui, taleč že hite Iz ra7palinjene zemlje, kot matere telesa, imtvi, vstaii od pa-resa.«
—	Nimam volje, ne moči, nemo s^-m zaprl oči,
čut slepil« ne verjame, nečem, neiVm več iz jfme; Brat, od stida bi se skril, ves prstčn, smrdeč in gnil.
»Brat, Boga ne preslepimo, jhz ln ti, vsi se zbudimo v strašno Sodbo za nočjo. Že prestol tam zlat neso keriibimi, serafimi, glefe: in Gospod je z njimi, vstani. hitro: rad — ne rad, hočeš.nočeš, vstaneš, brat-«
Prispevajte za velikonočno zbirko socialne pomoči!
Olajšajte bedo revnim!

t
Vb
Je med nami mož, ki se vedno zadovoljno muza Smeje se v miru, pa se grohotno reži tudi v vojni. Gotovo radovedno vprašujete, kdo je ta nesramnik. I nu, saj ga sami prav dobre poznate, zlasti zadnji čas odkar skoraj ni rineva. se vam ne bi sam predstavljal v besedi in sliki. Mož. ki se vedno smeje in muza, je gospod POTRATA.
Ah tako. saj res. boste pri tei omembi tnkoi prikimali Nemara bo ta ali oni nejevoljno pristavil: Kaj n?s niti za praznike ne pusti v miru? Ne, d agi moj vprav za praznike je ze!p primerno, da izpregovorimo o gospodu POTRATI neka j več besed. Kajti če o kem lahko o njem rečemo, da .ie zlata vreden človek. Namreč tistega žlsta, kolikor ga neprestano ugrablja in krade našemu ljudstvu. Krade ga podnevi in poroči, v miru in vom' Do v vojni prav posebno, a zelo zelo tudi v mirnem času. Res takrat, kadar je vsega v obilju, ne občutimo tako trpko sleherne izgube, še zlasti če ne z?dene toliko posameznika kakor celoto. Toda v vojnem času, ko nam stopijo naše življenjske razmere tako blizu pred kakor da bi jih gledali s povečalnim steklom, prav v taki dobi, ki nas vse do kra ja pregnete in pre-kvasi, je treba črpati koristni pouk za bodoče. srečnejše čase, ki bodo — še ne km a. lu, a nekoč vendarle — vsakemu trpečemu naiodu prav gotovo do lei ten! v povračilo in plačilo za tolikšne vojne grozote in stiske.
Pred sedanjo vojno se ni d življenjem nismo mogli pritoževati. Ob količkaj spodobnem zaslužku in prizadevnosti je bilo tisto, kar je za življenje neobhodno potrebno, lahketno dosegljivo. Posamezna obdobja, kj smo jih proglašali za čase velike svetovne krize, ki je oplazila tudi našo bivšo državo, se nam z visokega razgled-nika vojnih let zdijo kar malenkostna. Zadovoljno življenje je kajpada razvadilo ljudi ln ko je začela vojna v svoji dolgotrajnosti privijati viiak, je marsikio začel ob. upavatj v prepričanju, da hujših časov še i m bilo na svetu. Kdor tako gevori in sodi. I je v zmoti. Besede- o lepih sta1 ih časih spadajo v bajko, še prav posebno zgodovina našega naroda ima tolikšna trpka in črna poglavja, da se človek zgrozi, ko se poglobi v to žalostno knjigo, obenem pa črpa novo vero v koreniti obstanek slovenskega rodu Turški vdori v naše kraje, reformacija, gospMovanje grajskih valn-tov, tlakovanje in desetina, sušna leta in uime — vse to je še živo v naših starih lzrcčdlh. Stiske po napoleonskih vojnah so zlasti tudi naše kraje do skrajnosti obubožale. Na veleseimu smo pred leti lahko videli znameniti kcrec z goreniske g ne, s katerim so v letih najhujše lak~<te 1818/17 delili tako imenovano »rumfordsko juho«, iz različnih zelišč skuhano polivko, ki io ie bil < zu mil lorl Rumfcrd. da bi pomagal evropsko prebivalstvo prevleči skozi sot \sko med lakotno smrtjo in življenjem. še!e dobrih sto let je kronrnir tur naš odreSenik !n zaščitnik pred lakoto. A zapiski potovalcev. ki so pred nekaj več ko ?to leti potovali po dolenjskih in drugih naših vinorodnih krajih, priča.io o tolikšni beli. da se človek zgrozi in čudi, kako da pomor ni bil še večji in kake da so mnogi reveži celo učakali visoka leta. Prgišče suhih hrušk je bilo, kakor nam pripovedujejo ti popotniki, marsikatero pomlad
¥

J
edina dnevna prehrana siromašnih vinogradnikov.
Neekonomično gonnodnrstvo. nepravilna razdelitev dob in in* nepravični socialni red — to s-. b:Ii prejšje čase vzreki pomanjkanja. Iz tistih žslortnih časov pa so tudi ostalj mnogi zg'edi marljivosti in štednje. ki sta mars'kcmu pripomogli ne samo do poštenega obstanka, nrnrveč celo do blagostanja. Naš narodr.i zaklad premore mnojo dragocenih rekov in pregovorov. ki pričalo o trr-kih. a koristnih življenjskih izkušnjah. Da pripomore kam on do kamna k palači in da velikega vreden ni, kdor malega ne časti — o vseh teh preprostih modrostih povmim skrbna slovenska mati svojega ctroka ž? v njegovi nežn: dobi ko trm dš poljubiti drobtino, ki se mu je oddroM'3 od kosca kruha.
Klor je pred sedanjo v'jno potoval po Nemčiji, ie 'lahko po vlakih in na tramva. jih vsepovsod opazil napise: »Boj potrati!« široko izveden' pokrit no vsej" nemški državi. še zlasti po šo^ah. je pripomogel k občudovanja vredni štodljivo^ti vsega naroda. Nobena prazna kon:;ervna š!"lf_ ni bila zavržena, marveč je šla v zh'rko' starega železa. Nem "kj narod ">e znol in zna štediti z vsemi svojimi dobrinami saj drugače ne bi mogel toliko lat vzdržati bremen velike vojne. Naša las'np 70",dovi-na in pa nemški zgled nnj slovenskemu ljudstvu vcepita zdravi smisel zu štedmo, ki je potrebna na vsrh kancih in kra;ih, v vojni kaker v miru. Mil ii eni lchko gredo, v izgubo 7. lahkomiselnostjo in potrntnost. jo milijoni, ki nam bolo tako kiyn.vo potrebni za našo gospodarsko, socialno in kulturno cbnevo. Naj si nikdo ne utvoria, da bosta z nastopom miru takoj potekla mleko ln med po naših strugah in da bodo naše krušnice čez r^č nabite z belimi pogačami. Vse n»§e sedanie neko!-mje bo moralo trdo poprijeti, da si zagotovi skromen obstanek. Z naporom tvp bo mcra'a stopati vštric noša skrajna šte^ljivos*:. Za. to podoba in beseda, k; -o vsako jutro zagledate v listu, ni odvišna vojna lekcifa, marveč geslo in zapoved ki mora poslej in vedn~- veljati za vse in vsakogar: boj POTRATI!
z vlak&sn
mislite vedno na to: če je zaradi nevarnosti letalskega napada odrejeno, da se vlak izprazni, potem tako hitro kot le mogoče bežati posamezno, ne v skupinah, vsaj kakih 800 do 400 m daleč stran od vlaka. In poiskati krit je v gozda, pod drevesi * ali za grmovjem. Ce to ni mogoče, izkoristite vsako globel v bližini in se vržlte v njej na tla. Temna odeja ščiti pred mrazom in zakrije ob enem morebiti kričečebarvno obleko. V splošnem pa: mir, dokler nevarnost ne mine! Potem verjetno tudi obvez, ki j?h je priporočljivo Imeti na potovanju vedno pri sebi, ne boste potrebovali
harmonijö instrumentov še ubranost človeških glasov, bodisi solistov, bod .si zbora.
Izvajanje Beethovnove 1. 1801. Dastale oratoTijske skladbe »Kristus na Oljski go. n« — dela, ki nikakor nc sodi med vrhunske kompozicije tega mojstra, a je nič manj beethovensko značilno — te "že samo upravičilo koncert in s svojim umetniškim rezultat ran pop1 ač slo nevsakdanji tru! vseh sodelujočih. Medtem ko je naš delavni in dovolj vgranl gledališki o ke-eter. ki je nastopil v razširjeni In največji svoji sestavi, pod dirlgentovim na zunaj umerjenim in stvarnim, vendar pa skrbno preudarjen-im vodstvom sam-- potrdil svoja priznane kvalitete, je rrlelaišk' zbor v tej koncertni sestavi djol lz sphe tisti pevs'd maksimum — glarovnj takisto kot tehnični in estetski — kakor smo ga vajeni v gledališču le ob Izrednih prm.cr h. ~ Tako je tudi v tej obMkl pokazal, da Imamo v njem iz-edno izeoa.*on in izurjen pevski korpus ki zmožen velikih nalog tudi izven gledališča.
Kot sollst; so v Beethovnovem orateriju past pili mladi tenorist Ru lolf Franci (kot Jazi«), basist Julij Betetto (Peter) in sopranistka Milica Polajnarje va (Sarafin). Basovska vloga, — kakor je bilo pričakovati — močna ln učinkovita v svoji na-fboliši zasedbi, ki je Se vedro pri nas mogoča zlasti če uvažuie. mo kulturo petja. 1e kvantitativno näj-manišl deležnik. Težišče solističnih paitov ie v tenorju in tu se je — prvič v večjem koncertnem nastopu — uveljavil s svojim 'eplm, prijetno barvarvm In že dokaj kul-tivi: anim gin som mladi tenorist Franci. Nedvomno lahko od niega pričakujemo še novih vzponov: njegova pevska pot je trdna in uspešno pre:zkušena v operao. ^amafčnih prav kakor v koncertnih nastopih. Sopranistlčni delež gdč. Polajnor-jeve, ki jo ž»l preredko srečujemo na odru dasl je pokazala prikupne kvalitete. je bil tudi izdpten in pevka je s svoii' nikakor ne Izrednim, vendar formalno do. bro se prileewjoč;Tn pettem pripomogla k učinku celotnega o^atorija. Tako 1e Beethovnova skladba s svojhn Instrumental-
n1m prav kakor z vokalnim delom v tej
zasedoi dovolj izčrpala svojo umetniško vsebino in zapustila ustrezajoče globok vtis skrbno pripravljene cratorijSke umet. nine.
Spričo tehničnih In gla.fbeno-umetndSklh značilnosti Beethovnove skladbe je prva točka sporeda, odlomek iz Wagnerjevega »Parsifala) (Car velikega petka) učinkovala kot sijajen razpoloženjski uvol v glavno točko spo:cda in je seveda ostala le fragmentarna Izpopolnitev programa.
Koncert v četrtek je bil prav dobro obiskan. Dirigent Hubad, solisti, orkester in zbor so bih deležni navdušenega priznanja vseh. ki so s primerno srčno zbranostjo prisostvovali izvedbi dveh duhovno vzvišenih, nekričečih, v notranjost naperjenih glasbenih mojstrovin.
Dular in Šarabon
V zadnjem letu smo dobili Slovenci toliko novih* pesniških zbirk da se bo zgodovinar slovenskega slovstva, ko bo preučeval našo proizvodnjo med največjo vojno v svetovni zgodovini ,upravičeno zamislil v ta značilni in razveseljivi pro-cvit najsubtjlnejše in najosebnejše slovstvene umetnosti Tako so nam zadnji tedni prinesli zbirko Mitje Šarabon a »Nema bolest« in knjigo Jožeta Dularja »Trepetajoča luč*.
Dular jeva »Trepetajoča luč« (Izdala založba J. Žužek, natisnila Narodna tiskarna) je druga pesniška zbirka tega nadarjenega pripovednika, ki je prav posebno i opozoril nase z romanom »Krka umira«. Ze v fcnjrgi Dularievih pesniških prvencev »Zveste menjave« je bilo opaziti pesnikovo nagibnost k objektivni liriki, njegov slikarsko in muzkalno zmenv. zato pa v marsičem plastični ln refleksivni lirizem. Kakor kaže zlasti prvi del sedanje zbirke, se je Dularjev pesniški j jezik medtem nekoliko sublimiral ki obli- i
kovanje liričnih doživetij dobiva sedaj individualno izrazitejši umetniško rahlejši jzraz. A tudi v tej zbirki se Dularjeva lirika očitno bori z močnejšim epičnim nagibom, tako da se zdi kakor da je pn njem lirska pesem samo zarodek bodočega epskega pesnika. In zdi se, da bo v prihajajoči dobi' zopet naraslo zanimanje za epiko, posebej še za baladno tvorbo. Najnovejše delo Dular jevega vzornika Alojzija Gradnika je značilen zraandlec časa, ko bo lirična emocialnost zaradi elementarne sile, dramatična napetosti in dinamike življenjskih pojavov prehajala sama po sebi v poezijo epskega značaja, v »junaško« pesem, v nadosebno balado, v poezijo, ki bo bližja občestvu kakor pa ndividiju.
Dularjeva zbirka, ki jo je slikar Mnkslm Sede j opremil s tremi, plastiki Dularjeva pesmi se prilegaj očimi risbami je razdeljena v tri dele. V prvem (Tiha svetloba) je Dular lirično najčistejši in delno izpoveden, vendar je prav v tem izredno zdržen in tako malo oseben, da subjektivnost njegovih razpoloženj jn čustev kar izginja v obče vel j a vrnem izrazu pesnikovih liričnih navdihov. Ostala dva dela »2a~ lostni parteli« in »Črne sence«, sta posreden ali neposreden odziv na vna-je dogodke in polna podob iz naša življenjske stvarnosti (razfcdla in požgana vas, razrita planjava, zapuščen mlin. razdrto ognjišče, pepel pogorišč, utopljenec v vodi. večer pred razbitim hramom itd.). V »Črnih sencah« prehaja ta še vedno izrazito lirični razpoloženjski ton v epično slikanje, kar kaže zlasti daljši spev »Mati«, ki opeva življenjsko žaloigro slovenske Primorke, ob koncu zbirke Da zazveni bodrilni toni, češ, »sredi pogorišč že zlato zrnje v nove zarje klijec. ali pa: Vso žalost raztresWo v sonce / in veter do dna nas precej, /
•»JUTRO« št. 74
4
Nedelja, 1. IV. IS =5
Velikonočna akcija Socialne pomoči
Velikonočna nedelja in ponedeljek bosta nabiralna dneva v Ljubljani, po deželi pa je organiziran nabiralni teden
Socialna pomoč neumorno m nesebično nadaljuje z borbo proti bedi. Reševati mora zmeraj težje pdobieme. vejna ji nalaga zmeraj težje naloge, zmeraj več je ljudi. M se v stiski zatekajo k tej ustanovi z najrazličnejšimi prošnjami Izg anci. pre-bežniki, povratniki in slednjič bombardi-naoici so deležni njene pomoči Mnogo pa je tudi drugih revežev. mKgo primerov tühe bede, mnogo takšnih, ki so brez lastne krivde obubožali zaradi bolezni in diuglh nesreč.
Letošnja zimska akcija Socialne pomoči je doslej dosegla izredno lepe uspehe Nad 10.000 oseb je ustanova popolnoma ali vsaj delno oblelela in obula. Takšnih podpor so bili deležni predvsem begunci, izgnanci itn bombardirane! Obleko in obutev. ki je bila razdeljena med najpotrebnejše, so aii darovali imovitejši sioji aii pa so jo nakupili v nakupovalni c: Socialne pomoči. Sploh je bd!l v tem pogledu v nedavno ustanovljeni nakupovaluici, ki se je izkazala kot zelo korstna ustanova, izredno živahen promet. Preaiinogokrait se je zgodilo, da je bila obleka ali obutev, komaj kupljena, žs obdana v potrebne roke.
Poleg obleke in obutve ter drugih predmetov je Socialna pomoč med najpotrebnejše razdelila tudi primerne količine -ivi!. Živila so prispeval^ slovenski kmetje, ki so se lepo odzvali nabiralni akciji a; živila, kj je biia organizirana po pokrajini. Z živili je bilo obdarcvanih nad 1500 oseb.
V razmeroma kratkem času je Socialna, odnos'üo Zimska poioč v okviru letošnje dcfbrodelne akcije obdarovala skupno nad 40.000 eseb. Slehernemu je bila nudena pociicč v obliki, ki je bila najbolj učinkovita. Posebna pozornost pa je biia v novejšem ee<su posvečena vsem, Id so biii prizadeti po sovražnih letalskih, napadih. Do 9. marca t. 1. je Socialna pomoč pomagala mnogim bomardirajncem z dežele, po tem za Ljubljano usodnem dnevu pa je ostalo brez strehe in vsega imetja tudi mnogo Ljubljančanov in Ljubljančank, ki
ao sedaj vsaj delno navezana na poapore. Doslej je Socialna pomoč poine g al a samo v Ljubljani nad 300 osebam, ki" so bile oškodovane od letalskih upadov. Med temi podpiranci je tudi mnogo Takšnih, ki so prej prispevali za Socialno pomoč, a so v nekaj trenutkih izguMi vse. Morali so se zateči k Socialni pomoči ki je njihovo stisko takoj razumela .n takoj po. magala.
Glede na naraščajoče potrebe bo ScciaJ-na pomoč priredile letos veiikoocöno nabiralno akcijo z namenom da bo Se v večji meji lahko pomagala potrebnim. Veliiko-nočna nabirka se bo vršila v nedelje m ponedeljek ves da;:.. V ta namen bodo aa pomembnejših mestnih krži&čih stajalič-ča. kjer bodo pooblaščenci in pooblsščenk; Socif-iaie pomoči sprejemali* denarne prispevke. Stajališča bodo pred glavne pošto, pred kavarno »Evropo« pred magistratom, na Rimski cesti pred g'stilno v Pri Lovcu«, pred Šentjakobsko š:0o. pri stari cerkvi v Šiški in pred "erkvro sv. Perra. Nabiralj pa bodo tudi drugod po mostu, po cerkvah :n po javnih lokalih. Vaiifcono-čna nabiralna akcija na deželi bo ti«1ala od Velike noči ves teden po praznikih tn je namenjena predvsem nabirki ž:vil.
Doižoarist vseh je, do. v mejah možnosti v najvišji meri prispevajo za velikonočno akcijo Socialne pomoč.. Ne bi smelo biti nikogar, kj bi se tej dolžnosti odtegoval Vsakdo naj bi pocriiöiül, da s tem korist' skupnosti in, če koristi skupnosti. Korist tudi sebi. Slovenaki narod bi moral b:ti cib takš dh prilikah kakor ena družina. Kakor sem,o imeli priliko videti ob priliki letalskih napadov, bombe ne delajo izjem Naj vsak, ki ga nesreča še ni zadela, po. miisli, da bo lahko čez noč ali pa čez dan ob vse. öe se bo v to dejstvo vživel mu bo postala dolžnost, ki mu narekuje, da pomaga sočloveku v stiski, vsaj tako prijetna, kakor mu je prijetna »dolžnost«. da si koiptči imetie
%r
•9-'3 f-9 g?
s» y i*
Mestna pl'narna mora omejiti proizvodnjo in oddajo plina na najnižjo mero, da bo čim dalje izhajala s sedanjimi nizximi zalegami. Ni dvoma, da so te omejitve zelo boieče, postale pa so neizogibne. Talcih omejitev nima le Ljubljana; v drugih mestih so odredbe še strožje, zato še bolj boleče. Izredne vojne prilike so prinesle tudi te težave. V' interesu vseh je, da se ukrepov za štednjo strogo držimo, kajti s š"ednjo bomo dosegli daljše >bra^ovar.je plinarne. V največji meri lahko štedijo plin. ski odjemalci sami, kar pride končno njim v prid. posebno tudi pri ob-ačunu porabe. Kako se varčljivo ravna s plinom, je plinarna poučevala' že v mirnem' času. Ne bo odveč, če glavne smernice za to ponovimo.
Kuhalna priprava, bodisi da. je to štedilnik aii kuhalnik, naj bo vedno čista, gorilce je treba enkrat na teden dobro umiti in okrtačiti s sirkovo krtačo. Na dnu kuhalnika se ne smejo zbirati ostanki prekipelih jedi. S polnim plamenom se ku. ri ie tako dolgo, dokler vsebina v loncih re zavre. Za nalaljnje kuhanje zadostuje žs zmanjšani plamen, ki porabi le četrt množine plina pri polnem plamenu. Dokler kuhamo s polnim plamenom, ne smejo konice plamena segati preko dna lonca. Presežek je potrata. Mnogo plina se priš<edi tudi, če kuhamo v »stolpu«, čim zavre vsebina dveh enako širokih loncev postavimo enega na drugega in zmanjšam-m nla. men. Vsebina obeh loncev se_ bc na enem majhnem plamenu skuhala, "*sziti pa moramo pri tem, da v kuhinji ne vlada prepih, kajti zastonj bi potem čakali da bi se jedila v zgornjem ioncu skuhala.
Se Tanja kratko odmerjeni čas za kuho kosila v splošnem zadostuje, p-av posebno, če si pred pričetkom kuhe gospod'-nja že pripravi vsa liviia, tako da lahko takoj, ko se cb pol 11. uri plin odpie, prične s kuho.
Prav izboren pripomoček za varčljivo kuho so kuhaini zabojčki, ki jih lahko ujx»rablja vaaka gospodinja, oodčsi, da kuha na plin premog rji drva. Ta priprava je pri nas vse premalo onana in cenjena. Mnoge gospodinje v uspeh ie ne verujejo. To pa le zato. ke: je niso še preizkusile. Prav posebno priporočamo nabavo teh kuhalnih zabojčkov ; "inskim cdje-malcem za pripravo večerje sedaj, ko "je večerna oddaja plina po odredbi višjih obla-stev ukinjena. Jed za večerjo se med opoldansko kuho pripravi in zavre ter nato s pokrovkami pokrita postavi v kuhaini zabojček, kjer se bo jed v popol.lansKih urah sama skuhala. Svarimo pa pred 'adoved-nostjo; kuhalnega zabojčka v popoldanskih urah ne smemo odpirati, jed bi se shla-dila. Če pa smo se prevesili proti temu skoro edinemu pravilu, potom moramo cel postopek ponoviti: jei moramo zope* zavreti in ponovno postaviti v zabojček.
Kuhaini zabojčki so LfPko različno napravljeni. Bistvo pa je vedn «nako Z dobro toplotno izolacijo moramo preprečiti ohladitev loncev. To dosežemo z mehkimi oblogami, ki dobre drže '•"■nloto. Najpri-mitlvneiši, vendar pa svrhi popolnoma ustrezajoči kuhaini zaboie- «vo i zrini' in ga vsak, ki se za to zanima, lahko dobi v plinarni. V ta namen nam zaiostuje star zaboj .'ek z dobro pri lagal o čim se pokrovom. Notranje stene obložimo z dvema legama starega časopisnega panoja, v vogale p:itlačimo na ozke trake zrezan mehak papir in ga dobro stlačimo. Ns ta način bo notranjost zabojčka dobila ovalno obliko. Na dno- zabojčka. ki je *udi pre-lepljen s papirjem, da s tem zamašimo vse špranje, položimo 10 do 15 cm debelo izolacijsko plast izrezanega papirja ali pa blazinico, napolnjeno z morsko travo ali papirjem. Na tako pripravljeno ino postavimo pokrit lonec z zavreto vsebino in ga dobro ovijemo in založimo z izolacijsko blazinico, ki je prav tako napolnjena, bodisi z morsko travo ali papirjem. Kot izolacijsko blago nam služijo lahko tekstilni odpadki, ki so nas svoječasno branili
PREREZ ZABOJČKA
i * * izolacija dna tO cm * . --dolžina ftOcm-
P0GLE.D OD ZffORAj
zdaj v novo življenje stopimo / in svetlo živimo naprej! — Vsekako se zdi, da Dular v liriki ne bo dosegal tistega vrha, k; ga nemara čaka v epskem oblikovanju, bodisi v nevezani, pripovedni formi (predvsem), bodisi v vezani besedi. Lepo natisnjena in opremljena knjiga zasluži živo zanimanje.
Skromnejša po obsegu je druga lirična zbirka Mitje Sarabona »Nema radost« (založba Ljudske knjigarne, oprema Rka De-benjaka). V nji je zbranih dvajset pesmi; razen ene (motta) so dvokitične, trikitične, metrično zelo sorodne, formalno še bolj dognane kakor v prvi zbirki in tudi po svoji čustveni, doživljajski in meditativni snovi enovit ej še. Tudi Šarabon sodi med tiste mlade pesnike, ki jim je Gradnikova pesem kakor repatica pokazala pot v mavrično deželo poez.je. Po svojem pesniškem tipu, ki šele dobiva trdnejše individualne poteze, je izrazit lirik subjektivist. ki počasi premaguje mladostno razklpelost in spreminja prvotno zagrenjeno (pesimistično življenjsko občutje v osebno izpovedno poezijo svetlejšega toda. V tej zbirki se erotična doživetja družijo z nastroji iz narave, ki pa ima seveda močno zabrisane subjektivne poteze in z razmišljanji o življenju; vsekako se zdi najpristnejši v erotiki. njegove refleksije o življenju in o sreči (na pr. Morda pa sreča je samo v iskanju) so bolj osebno značilne kakor miselno ali umetniško pomembne, Čutiti pa je, da lirik Šarabon raste in da se zgo-ščuje njegova lirično kreativna moč. Vzrajnost, s katero gradi svojo umetniško osebnost, bo nedvomno šele obrodila naj-žlahtnejši sad. Morda bo tedaj našel večje sozvočje tudi z življenjsko stvarnostjo, z dogodki vnanjega sveta, pred katerimi ga zdaj malone hermetično zapira njegov subjektivistični lirizem. Po knjižici bodo ^xarnp segli vsi prijatelji domače poezije.
»Planinski vestn k«
Z zamudo, ki jo opravičujejo izredne razmere, je izšel 7.—12. zvezek »Planinskega vestnika«, tako da je zaključen tudi letnik 1944. Obsežni in obilno ilustrirani zvezek priznanega in priljubljenega glasila SPD ie uredil dr. A. Brilej, ki je prevzel uredništvo po dolgoletnem urecbvfcu dr. J: s Tami.išku čigar ime pa srečujemo zopet med sodelavci revije in sicer prav v tem zvezku. Izmed gradiva, ki ga prinaša druga polovica letnika, raj posebej omenimo Bogdana Jordana »Zimski vzpon po severni steni Mojstrovke«, Marijana de Reggja »V Višavah nad Blokami«, pokojnega B risa Zarnilka »Prvič na Triglavu«, Vlasta Kopača »Severna stena Turške gore po--zimk, Marijana Lipovška »Naša Sveta g;>-ra«. dr. Jcis. Tamdinška »Gorski vodruik Simon Pinter«, F. S. Finžgarja ^nku Müa-karju posvečene spomine »Tvar in lik«, Mlakarjeve hudomušne vrstice ob lastnem jubileju »Ob sedemdesetletnici« in Borisa j Rezka članek ob dvajseti Obletnici smrti j ideologa in vzornika mlade generacije slovenskih alpinistov dr. Klemeota Juga. Mimo teh daljših in. krajših doneskov v slovensko planinsko literaturo ao objavljeni nekateri nekrologi, med drugim članek o dr. B. Zamiku, in češkem prijatelju slovenskih ptem dr. Jif-iju öertmäku, dPlje članki o jubilantih iz vrst plairiimškth pisateljev (Wester, Mlakar), nakar se vrste poročila o novih knjigah, ki so v zvetzt z našimi planinami. Urednikova skrbna im izkušena rdka je dala zvezku vidimo, ki tudi v teh težkih časih dostojno predstavlja slovensko planinstvo hi njegove vzore. Vsekako je Slovensko pteadnsflco društvo v zadnjih letih prav s svojima edscSJaoai (fejnfiige io »PJgntaskl vestnSk«) mnog» pr*ipomng4o, da-ae a&še že kar t>«3MiPQa%K) se&n&oje
pred mrazom: Tudi nad lonec položimo slično pripravljeno- izolacijsko blazinico, nato pa zabojček pokrijemo s pokiovom.
Glavno pri tem postopku je, da so lonci tesno ovita. Priporočljivo je blazinice, s katerimi ovijemo in pokrivamo, tik pred uporabo o.greti. Koliko časa naj se je; küha pred postavitvijo v zabojček, je Telo različno. O tem poročajo kuharske knjige. Popisani kuhaini zabojček je primitiven, seveda pa re zabojček lahko p:ipravi tudi boljše in dražje.
Sedanje omejitve v oddaji p.ima 30 začasne. Upravičeno smemo pričakovati, da se bod • 'azrnere izbo! šale in la se bodo potem te omejitve tudi omilile Prav posebno jc to mnenje upravičeno sedaj, ko prihaja k nam zopet trboveljski premog Samo iz tega premega pa bo pl:nirna mogla izdelovati plin tudi le v omejenem ob:,en; kakor e io delala v letih 1913 cio 1925.
Odjemac plina morao upoštevati, aa tuli pl'narna •'j»nes obratuje z mno«-" večjimi nepriJiknmi kakor pred vojno Zato
nista upravičena nezsdovslistvo in brezob zima kritika, ako ni vse tako kakor ri želimo in kr kor sme bil' vajeni v mini' dobi.
Pol stoletja
o
po vzllkzm potresu
Nanesla sta čas in useda, da vprav v največjem letu sedanje svetovne vojne obhajamo 50 letnico dogodka, ki je pretresel Ljubijano in velik del slovenskih krajev Po datumu bo sice: 50 letnica šeie čez 14 dni. ali vendar je umestno ako se logod. ka sopmnimc že v velikonočni številki saj nam bo ob praznovanju gotovo vse bolj živo stopila pred H.ika strahu m groze, ki sta'14. aprila 1895 tako nenade iano zadela Lluhljano. Se med nami lepo število živih or č tjvianjih dogodkov in vse te nam zatrmiejo. da je pol stoletja mini-o kakor bi pihnil. Veri lar p3 ;si ti naši živi pomniki ne pozabijo oripomniti, da se je v razpoku d"be od velikonočnega potresa 1SS5 do vrhunskega leta sedanje vojne 1945 nakopičilo toliko visoko ^rä-mati^rdh in zgodovinskih dog'dkov. k?.kor v življenju le malčkaterega človeškega pokolenja.
Na velikonočno soboto 1S95 je v Ljubljani lilo. Ponoči pa je zariula burja. Nebo se je zjasnilo in velikonočna nedelja -e bila ve l i a in topla. Mesto se je popoldne izpraznilo jn zvečer ro se družbe vračale ži-dane volje, domov Tri četrti pred ooln^čjo pa 3e ie Ljubljana zamajala med gromom in tručfčem! Ljudem je bilo kakor da to na lad ji ki se jim po lira nad glavo. Stene so pokale, omet pe je vsipal kakor gost meg tramovie je ječalo s streh je oobnela opeka, sesiili so se' mnogi limniki. V-^s hrušč je vstal naenkrat, da se liudje niso zavedali posameznosti, dasi so trajale med podzemeljskim bučanjem celih sekund. Ljudje so bili cd prestrašenosti takor pi jani. Vsakdo je i?kal zavetja kakor velel in znal. Nastalo je kričanje in ječanje, ljudje so planili na ulice in trge. Toda komaj je bilo vse izven doma in se je omoti ca izgubila, je zabuča^o zopet in se je zamajalo znova. Na vsakem odprtem prostoru so se zbrale množice, vpe te srovorilo in stokalo križem Vsak je poznal vsakogar, nehale so se vse razlike Potresni sunki in podzemsko bučanje z njimi pa ?crati:tno prasketanje in rožljanje po hišah so se ponavljali vsakih par minut. Zemlja se nI mogla umiriti in ljudje so se bali. da pride Še hujše, da se zruši vse mesto v velikansko grobljo. Nihče si ni več upal spat v hiše. Pogumnejši so skočili v stanovanja ter prinesli ogrinial. biaziin in odej. Vsakdo je poiskal ležišče kakor je najboije vedel in liudje so se tiščali drue drugega ter trepetali od groze in mraza. Proti jutru je začela legati slana. Marsikdo se je hudo prehladil. petem zbolel in nI več ozdravel.
In že se je pojavila še ena grozota, ki velno spremlja take dogodke: or.j tir a vanje in bajka širile so se vedno strašne'"še vesti, koliko je ubitih pod ruševinami. Lahkoverneži so obupavall ob napovedi nekega puhloglavca. ki je trdil: ko vzide sonce, se pogrezne vsa Ljubljana. In na žalost se ie ob svitanju res zemlja vnovič zelo močno zamajala in votlega bučanja ni hotelo bit.i konec. Ljudie so 'avričali kakor blazni. Toda mesto se ni pogreznilo. pač pa je sončna svetloba dvignila pogum in novo nado. Ljudje so se pomirili, četu ii do srede popoldneva v zemlji inT 11a a je i ni bilo mi u. Našteli so 47 hujših in manjših sunkov in stresov. A treslo s» "e še nadalje, bolj poredkoma. manj občutljivo, vendar še nekaj let.
Potres je zahteval človeške žrtv°. neka. teri so uriirli od udarcev, Irugi pozneje za posledicami. Ljubljana je nudila pretresljivo sliko razde-anja. Potre- .....
vrsto znamenitih 9tarinsk'h poslopij, katerih razvaline so sčasoma odstranili. »Ljubljana napra^lja bolj in bolj vtis razdejanega mesta,« 90 takrat pot očali tuji 1'sti. A kakor se je s pogorišč? dvigni1 ptic Fenlks. tako- je na ruševinah st«.re Ljubljane vzklila njena popolna obnova.
Kakor smo lekli. ni bila prizadela samo Ljubljana marveč tudi velik del slovenskih pokrajin. Res je bila Ljubljana po potresu najhuje udarjena, vendar s^ že p"ve vesti vedele poročati da je prineslo podzemeljsko besnenje mnogo škode ne samo v okolišk.h, marveč tudi v zelo oddaljenih k ajih. vse tam ol Trsta m Gorice do zadnjih obodov na Spodnjem štajerskem. Prvi sunek se je raztezal od Adiže do Dunaja, preti jugu pa do Sarajeva. Rahiejše sunke so čutili celo v Rimu.
aa planinstvo ni prekinilo čeprav je rs-clc omejeno na teorijo in na opomine, v katerih pa so tudi že nadeie za prihodnje m.rnc čase	----
Iz slovenskih revij
»Cerkveni Glasbenik«, ki izhaja v redakciji SKladatelja Msgr. Stanka Pieimia, je pravkar izuai prvi četrtletni zvezek svojega 88. letnika. Tu č ramo iz urednikovega peresa načelno značilna izvajanja »K obnovi naše cerkvene glasbe«. Dr. A. Dolinar navaja v svojem »Pregledu slovenske cerkvene glasbe« bibliografijo skladatelja Vinka Vodopivca. Stanko Premrl pise o goriškem komponistu Ivanu Laharnarju, Anion Vodo-pivee pa v Članku Grgar docet« obuja sporn ne in skušnje na cerkveno ljudsko petje v kraju Grgarju. Adolf Gibbming nadaljuje svojo razpravo -Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike«, številko zaključujejo Pre-mrlova koncertna poročila, ocene novih glasbenih edicij in razne vesti.
Mesečnik »Slovenska mladina« prinaša v 2. štev lki uvodnika ->Zdi ava mladina — zdrav narod«, dalje članek primanja dr. V. Meršola »Deset zapovedi za ohranitev zdravja«, sestavek »V naravi je zdravje doma«, Stritarjevo pesem »Bolnik«, članek »Zdrava mladost«, spomine učiteljice »Gadja gnezda v dekliških srcih«, članice »šport koristi zdravju«, »Dekleta, zdravje bodi vaša prva skrb!«, »Zrak in dihanje — naše zdravje«. M. T. poroča o osmih dneh v smučarskem tečaju, A. Kovač!č objavlja črtico »Očetova smrt«, I. Eb. razglablja o vprašanju: »Za zdravje je potreben tudi odmor«, France Dolinar pa pesem »Gnezdeča«. Kakor kaže vsebina, je ta zvezek posvečen predvsem vprašanjem zdravja in zdravstvene skrbi za mladino.
»Naš liste je priobčil v 2. številki narodopisni članek »Našemljeni Kurent« ( z Ilustracijo M. Gasparija), odlomek Marolto-vega zapisa narodne pesmi »Orači«, besedilo lutkovne igrice »Bahač«, Kunavarjeve »Sprehode med zvezdami«, članek o Prešernu, »Obiske pri knjigah«, dopise, ugan-kp ta obi^o drugega gradiva.
»Bila je sreča v nesreči,« pravijo še preživele priče potresa m ljubljanske obnove. Preprosta palliar i .»most se .je ^maknrla novemu duhu nastale so cele nove ulice, kolonije in četrti. Vse to je prinesel Ljubljani potres, ki je razbil starinsko stisnje-nost in omejenost, oiprl nove razgieJe m skratka dal Ljubija.ni več zraka, več sonca več poleta. Okrenil je gradbeno delavnost aa venkaj. Ljubljančan se je odtegnil Kalni in takrat še neregulirani Ljubljanici ter je začei zidati na zračnem svobodnem obrobju mesta. Število prebivalstva ie naraslo cl nekaj nad 30.000 na ponosnin 100.000, razširil se je promet, dobili ali razš.:ili smo mnoge ustanove, da služijo socialnemu, gcspo'.arskemu jn kulturnemu napredku naše bele prestolnice Porod vsakega napredka je združen z žrtvami, odre. kanjem in bolečinami — ta veliki nauk črpamo iz zgodovine ljubljanskega potresa in nam je lahko prav posebno izp'dbu len v današnjih velikih časih
I LJENKO URBANČIČ:
Žetezm phhi
Takrat smo mi miau, stopali nod državno trobojnico s pesmijo na ust h, toda v srcih nam je bilo tesno, kak ur da podzavestno slutimo dogodke in vidimo kri. ki bo tekla kot posledica pustolovskega puča v vseh štirih letih pozneje.« »Iz radijskega govora »Štiri leta pozneje«.)
S čolnom smo se prepeljali čez umazano reko. Na palico smo obesil: bel robec, zakaj bili smo med dvema ognjema. Ko se srečno izkrcamo in prehodimo močvirnat travnik se znajdemo v blatnem mestecu z nizkimi hišami! ki je popolnoma., izpraznjeno, zakaj leži v bojnem področju Le starega musbma-na s fesom na glav: in z vrčem v roki srečamo pri studencu, vse di-ugo so vojaki, topovi in konji Starec godrnja nekaj, kakoi da mu vojna ni všeč.
S tovariši se ustavimo pri vojak h k' imajo prepasane čutare, žejen sem in prosim piti. Ko nastavim na usta n siknem, okusim nekaj kar ni vodeno pač pa nekoliko žge; to je žganje, mehko žganje Tako sem
izmučen m žgana pijača ml dene dobro,
kako drugič v življenju.
V	prazni ruši si preplavimo spalnico. Oni vojak, ki mi je Pil uopoidne ponudil piti, mi je obljuPil in tudi prinesel steklenko žganja, ki ga toč moštvo v neki kleti na koncu mesta kar svobodno, zakaj vsa na-selüxna je ostala brez gospodar ja ln civilist ne pomeni prav nič.
Ko natočim v skledico žganja m pogoltnem požirek se mi pri tem ostanek zlije, da se razširi po sob prijeten vonj. Ker sem močno izčrpan in nisem alkohola vajen, se mi začne v glavi vrteti, v želodcu mi postaja slabo, vendar oruhati ne morem.
Ostali v sobi spijo in tema je giuna. več-nostna.
Silen pok strese okenska stekla: pionirji minirajo most Naslednjih pokov se kar privadimo. Slabost v glavi m želodcu se mi poleže in zgubim se v spanju.
Zjuttaj me zbudijo strojnice Topovi se živahno pogovarjajo z onimi onkraj reke.
V	možganih se mi vrstijo siike iz prejšnjih dnii korakanje po tiaku, izpraznjeno mesto, slovo od dema in jokanje, pripenjanje šopkov na prsi mladim fantom, potem živinski vozovi na železn ški postaji.
Enakomerno udarjanje kolesja po tračnicah. petje misli na dom in na ženske obraze .. . Saj res, zdaj je Veliki teden. Zvonovi ne pojö, ker so šli v Rim, zato drdrajo rag-lje in topovi tukaj v tem praznem mestu so jih nadomestile strojnice in topovi. Po-i tem mislim na dom. na raizo v kuhinji, na I mater in na očeta ter na potice in na pirhe. In seveda na tisto svetlolasko, ki je tudi meni pripela nageljne.
Po lesenih stopn cah se primaje mlad poročnik. rezervist, študent medicine. Bodalce se mu zapleta pri vratih m pohištvu.
»Dečki, srečno Veliko noč vam želim!« pravi in si potisne šajkačo nad čelo.
Ko mu htimo vzklikati enako, p>odpre častnik voščilo s tem, da seže v žepa dolge vojaške suknje in izvleče iz vsakega jx> en prh. Nekam trdo udarita ob leseno mizo ta dva predmeta, ki pomenita praznik Kristusovega vstajenja.
Ko se sklonim čez končnico postelje, vidim. da sta pirha železna, — dve bombi sta.
Prav res, človek mora b ti sila skromen, da mu taka dva železna predmeta nadomestita Veliko noč.
1912 Ljubljančanov boleha na jel
»s •
j
lili
Med 132G lani umrlimi meščani jih je tuberkuloza pobrala 237 Ln se tako že drugo leto uvrstila na prvo mesto ined vzroke smrti
Ljubljana, 31. marca.
Tuberkuloza se ne varno širi. Ta za vratna morilka, ki je pokosila že toliko naših najboljših mož in žena, zopet zgoščuje svojo smrtno mrežo med mestnim preb.val-stvom. 2e lani smo opozorili na izredno dejstvo, da se je predlanskim med vzroki smrti v Ljubljani uvrstila tuberkuloza po daljšem razdobju zope' na prvo mesto V 1. 1943 je imela 186 žrtev Lani se je število za tuberkulozo umrlih Ljubljančanov zopet dvign.lo: med 1S26 umrlimi jih je tuberkuloza pobrala 237 ali 17.8 %.
Slovenci se lahko pohvalimo, da smo po zadnji svetovni vojni, ko je tuberkuloza posebno ogražala naš narod, mnogo sloriL za omejitev njenih pogubon&snih posledic. S sistematičnim delom, v katerega je znala premišljena propaganda uvrstiti mnogo marljivih in izvežbanih sodelavcev, je bilo mogoče, da je bilo prebivalstvo nazorno in do najoddaljenejših naših vasi opozorjeno na vzroke, ki pospešujejo širjenje TBC. Stalni nadzor nad prebivalstvom, ki je zaradi razmer, v katerih mora živeti, posebno izpostavljeno možnosti obolenja za TBC, je dosegel čudovite uspehe. Že po nekaj letih so se pokazale ugodne posledice Število smrtnih primerov se je naglo nižalo.
Uspeh boja proti jetiki se je posebno očitno pokazal v Ljubljani, kjer je imela tuberkuloza dolgo časa prav ugodne pogoje za razvoj. Višek umrljivosti za tuberkulozo je bil dosežen 1. 1919, ko je na 10.000 prebivalcev 80 ljudi umrlo za TBC! Za mestno prebivalstvo je bila edina tolažba. da so imeli med temi žrtvami dve-tretjinsko večino tujci, ki jih je vojna privedla v naše mesto
Po zaključku vojne se je zato ta zloglasna številka naglo znižala. L. 1920. je umrlo v Ljubljani za jetiko že samo 46.9 prebivalcev na 10.000. Izboljšanje je bilo razveseljivo, ne pa zadovoljivo. Naslednja leta se je število za jetiko umrlih gibalo na približno isti višini, kasneje pa je počasi upadalo. Leta 1924. je umrlo v Ljubljani zaradi jetike le 35.6 prebivalcev na 10.000 Domačinov je bilo med njimi le 14.7. V naslednjih letih je število za TBC umrlih ponovno in precej stalno padalo. Grafična slika umrljivosti ljubljanskega prebivalstva na tuberkulozi kaže ta padec s črto-ki pada do 1933. skoro premo navzdol. Tega leta se je umrljivost za tuberkulozo že znižala na 20 prebivalcev na 10.000. Večji del padca pa je vsa ta leta šel na račun j tujcev. Umiranje meščanov za jetiko je ! bilo precej ustaljeno in se je osem let gibalo med 14. in 11. na 10.000. Sele L 1935. — torej v času nastanka velike Ljubljane — je zdrknilo na 9.1.
V letih neposredno za gospodarsko krizo se je celotno število žrtev jetike v Ljubljani sicer še zmanjševalo, vendar pa ne več tako izdatno kakor prejšnja leta. Najnižjo točko je umrljivost za jetiko v Ljubljani dosegla L 1940., torej v zadnjem za nas mirnem letu. Tega leta je umrlo v Ljubljani med stalnimi prebivalci mesta ie 7.05 prebivalcev na 10.000. Skupno s tujci jih je za jetiko umrlo 12.2.
Med sedanjo vojno se je tuberkuloz* zopet začela širiti. Zadnja 4 leta je na jetiki umrlo na 10.000 prebivalcev samo domačinov 8.52, 14.5, 19 S in 26.3. vsega prebivalstva pa 13.1, 18.1, 23.6, 33.2. Kakor ugotavlja letošnje poročilo mestnega j zdravstvenega urada, je porast umrljivosti | za TBC nedvomno v zvezi z izrednimi prilikami. v katerih živimo. To pa nas ne odvezuje od dolžnosti, da ne storimo vsega, kar je v naših močeh, da preprečimo nadaljnje obolevanje in umiranje za to socialno boleznijo. Število tuberkuloznih bolnikov je izredno visoko. Približen vpogled nam daje število dodatnih živilskih nakaznic, ki jih tuberkulozni bolniki dobivajo od Prehranjevalnega urada in ki znaša 1492 Za bolniške dodatke so Ljubljančani vložili 17.249 prošenj z zdravniškimi spričevali. Na jetiko se je sklicevalo 2997 spričeval.
Lani je umrlo na tuberkulozi 237 stalnih prebivalcev Ljubljane, in sicer 125 moških in 112 žensk. Kakor smo že ugotovili, je • bilo povzročenih po tuberkulozi od vseh smrtnih primerov med stalnimi prebivalci 17.8°/o (v letu 1943 pa 16.9%). Podrobni pregled nam pove, da je otrok do 15. leta starosti umrlo na tuberkulozi 8. Zelo veliko je število smrti med prebivalci starimi nad 60 let (34). Med 15. in 30. letom Je umrlo 46 prebivalcev, 149 pa starih 31 do 00 iet
V	veliki večini primerov (87.3%) je hil sedež tuberkuloze v pljučih. Umrljivost po poklicih nam pa zopet pokaže že dolgo znano resnico, da so tej zavratni morilki najbolj izpostavljeni ljudje, ki prebijejo večino svojega delovnega časa v zatohlin prostorih, med štirimi tesnimi stenami Največ žrtev je tuberkuloza lani zahtevala med pripadniki prostih poklicev, med uradniki, delavci in redovnicami. Med 237 za tuberkulozo umrlimi je bilo lani 89 pripadnikov prostih poklicev. 47 uradnikov, 45 delavcev, 16 redovnic. 15 služkinj, 9 trgovskih uslužbencev. 9 duševno bolnih hiralcev. 6 dijakov in 1 industrijski uslužbenec. Značilno je visoko število smrti na tuberkulozi med duševno bolnim'. Največ smrti je bilo po letnih časih spomladi. Poleg meščanov je umrlo lani v Ljubljani tudi 62 pripadnikov drugih občin. Ti so se v Ljubljani samo zdravili. Skupno je torej umrlo v Ljubljani lani na tuberkulozi 299 oseb.
V	tej zvezi ie treba omeniti delo Protitu-berkuloznega dispanzerja, ki je sestavni del Higienskega zavoda Prostore ima ta važna institucija, kj opravlja veliko nalogo v protituberkuloznem boju. v p*>slopju Zavoda za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti.
Protituberkulozni dispanzer je lani izvršil 16.467 kliničnih, rentgenoioških in drugih pregledov in zdravljenj. V 3637 novih primerili je bila ugotovljena tuberkuloza, med temi 63 primerov odprte tuberkuloze 2e dolgoletne izkušnje kažejo, da potrebuje Ljubljana za uspešen boj proti tuberkulozi še mnogo pomožnih zavodov: večjo bolnico za zdravljenje tuberkuloznih, veliko izolirnico za neozdravljive, okolici nevarne primere odprte tuberkuloze, gozdne šole in slične ustanove za deco v predtuberkuloznem stadiju.
„Zän&eml i" v lastnem ogledalu
»Osvoboditev« je po izkušnji težaven proces in osvoboditev britanskih otokov izpod severnoameriške vojaške zasedbe ne bo nobena izjema v tem pravilu, izjavlja angleški »Observer«. Zasedba je prinesla s se00j izredne trdote za civilno prebivalstvo, številni civilisti so morali zapustiti svoje domove. Vojaštvo je opustošilo najmanj 200 tisoč hektarjev rodovitne zemlje. Britanski otok je pač premajhen za vojaško izobrazbo v modernem mehaniziranem vojevanju. Delna rešitev bi se dala doseči morda s tem, da bi se premestüo izšolanje v gotovih vrstah orožja v domimone, n. pr. v Kanado, kjer imajo na razpolago dovolj zemlje. Na vsak način je ta problem zelo važen. Britanski otok mora biti naravno močno hranjen, toda vsled tega ga ni treba počasi
moriti, zaključuje »Observer«.
*
Newyorški dopisnik agencije EFE poroča, da so v Zedinjenih državah močno zaskrbljeni glede bodočega prehranjevalnega položaja. Smatrajo za neizbežno, da se bo glasilo* dnevno poročilo za Evropo v naslednjih mesecih »lakota in zopet lakota« in dnevno poročilo za Zedinjene države »pomanjkanje in še več, pomanjkanje«. *
V	zvezi z odstopom parlamentarnega državnega tajnil-a angleškega ministrstva za obnovo, Straussa. objavlja »News Chronic-le« pisma med Churchillom in Straussom. V teh pismih je Strauss zahteval od Churchilla. da ga odpusti, ker ne mara več dalje sodelovati v angleški vladi s prijatelji Churchillove politike, posebno kar se tiče Poljske in sploh sklepov v Jalti, s katerimi se je Velika Britanija docela podredila volji Sovjetske unije.
•
»Britanski narod ima malo razloga veseliti se na mir,« piše angleški tednik »Truth«, »kajti najprej mora napraviti inventuro svojih izgub, ki so naravnost obupne. Anglije
ne priznavajo več za svetovno silo.« •
Po poročilu ameriškega zdravniškega združenja se ameriške žene po ukinitvi pro-hibicije vedno bolj udajajo pijači. Medtem, ko je prišlo še leta 1931. na eno pijano žensko približno pet pijanih moških, je znašalo to razmerje leta 1943. že 1:2.
Mirne velikonočne praznike želi svojim odjemalcem
Slaščičarna „ORIENTALM
JusuS Mehmet!
LJUBLJANA, Stari trg 8
»JUTRO« 5t. 74
Nedela, 1- IV. 1015
S ečr e velikonočne praznike vsem naročnikom in čiiateljem žeii
»JUTRO«
Prihodnja številka »Jutra« bo izšla v sr'dc zjutraj, prihodnja številka «Slovenskega naroda« pa v torek zjutraj.
*	Otvoritev poste Begunje pri Cerknici.
P-. direkcija v Ljubljani sporoča: Pošla Bvguuje pri Cerknici prične poslovati dne 3. aprda t. 1. za celokupno poštno siužno.
Zakaj je treba letos saditi več kroni-p: .ju? Potrošniki na ozemlju Nemčije prej-m p za 73. prehranjevalno obdobje name-st > 2 <g kruha po 1 kg mesa. Nekateri bi seveda rajši kruh. ki mu dajejo prednost pi i mesom, pišejo nemški listi. Zamenjava pa ie dobra, kajti 2 kg kimha vsebujeta oKrog 480 kalorij, v 1 kg mesa pa je 1400 k, orij. Res je. da se človek s kruhom prej n: „iti kakor z mesom, vendar se da poma-^p i s krompirjem. Prav zato se vsem kme-
0.	alcem priporoča, naj v letošnji spomlad: ia; adijo čim več krompirja.
75 let šolskega pouka v stenografiji. V današnjem življenju tako rekoč nepo-sn širiva stenografija praa'.iuje lelos svoj 7f -letni jubilej. Leta 1870. je namreč izšla odredba, pc kateri se je stenografija na srt -trijskih šolah začela poučevati brezplačno.
Zapora šol na Japonskem. Japonski mini-'er za prosveto Kodama je izjavil v tokijskem parlamentu, da bodo dne 1. aprila t.
1.	zaprli vse šole, izvzemši ljudske šole. Za-po a to trajala do 31. marca 1946. in naj c }goči mobil zacijo japonskega dijaštva v korist domovine.'
Nad 1000 otrok je spravila na svet Marlin Jöbstova iz Steinzä, ki se že od leta 1SG8. uspešne udejstvuje v babiškeni pouli-"i. Jubstova ie v svoji okolici in svojem nžbenem področju pri vseh priljubljena
*	Pomanjkanje premoga na Portugal-em. Iz Lisbone poročajo, da bodo morale
tugalske železnice skrčiti promet v na-; injih 60 dnevih, ker so zalege premoga na koncu, iz Amerike pa ladje ne pripeljejo naročenega premoga.
SS-nvenvi, Sisvstske!
ki boste praznovali Vstajenje Gospodo v krogu svojih drugih v neporušenih clomovih v še dokaj urejenih razmerah, spomnite se v teh težkih časih številnih trpe-•V ili bratov in sester, ki so jih vojne grozote huio prizadele.
Izkažiia sočutje tudi v dejanjih, pomagajte jim I
Tem v korist bodo zbirali v velikonočnih pr	po ulicah naši požrtvovalni nabi-
ri; i prostovoljne denarne darove.
ii pevajte za našo velikonočno zbirko!
SC-CIALNA POMOČ.
.7 <-»«** A4«
Sidijj iE?« žjžESS
u— N-: vi grobovi. Dotrpel je v 61. letu osi, k.jučavničar g. Ivan Novak. Po-o bo v Ponedeljek ob 1410. iz kapele sv. leza n Žalah k Sv. Križu. — V 82. letu ro?u je dokončala svojo življenjsko pot •i. Rovä Mai cen, rej." Prelesnik, mati . 1 .<• :<a ljub/janskega zdravnika. Pogreb h v Ponedeljek ob %11. iz kapele sv. Jo-v	lah k Sv. Križu. — Ža vedno je
: pustila svcjce gdč. Ana Meterc. Poko-' so jo dne 26. februarja v Trbovljah. " vrla je ga. Nastja Tavčar, po rodu .Lvbinova. Pogreb bo v ponedeljek ob %10. iz kapele sv. "Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naSe iskreno sožalje.
u— Dari l, ka Vdovičeva, ki so jo te dni sv. ro neopazno položili v grob, je zapustila v srcih mnogih znancev in prijateljev topfl sf.onvn. poln otožnesti po preminuli duševni | lepoti, poglobljeni inteligenci in prisrčni > prostodušnosti. Bila ie sestra pisatelja Janeža Rožencveta in pok. Bogomila Vdoviča, cv - h književnikov, ki v svojih delih lepo združujeta sodobni napredek s kultöm tradicije, zlasti s pristnostjo našega jezika in mišljenja. Tudi pok. Darinka je bila osebnost te vrste. V njenem skromnem domu so med toplim podedovanim pohištvom govorile knjige in slike prvih predstavnikov modernega duha. Pri njej- so dobivali dejansko po .nx: in duhovno poživljenje sorodniki in znanci iz daljnih hribovskih vasi prav tako kakor ljubljanski ustvarjajoči izobraženci. Vsakdo je ob njeni topi: besedi in prisrčnem smehljaju čutil, kako je ta žena razumevala in poživljala ubogo človeško srce s tem, da je vzbujala v njem zavest pi vinske povezanosti z našim rodom in smisel za už'vanje kulturnih dobrin. Zato je z odhodom Darinke Vdovičeve nastala med nami vel:ka vrzel. Malo je na svetu takih ljudi, ki bi izžarevali tolik» ljubezni do toplote, kakor jo je ona. Za Darinko Vdovičevo se nam še dolgo ne bo utrnila zadnja solza!
u—- V spomin Angelu ^elčiču, ki je pred r-kaj dnevi legel k večnemu počitku, "star komaj 42 let. so nam njegwj prijatelji po-s:ali naslednje spominske vrstice. Pokojni p!esknrsk: in ličarski mojster si je v kratki dobi pridobil s solicfoostjo in odkrit'.-srčnostjo šir"k krog pos'ovnih :n esetnih prijateljev. Doma iz Istre kjer je bila njegova d"užT.a prizadeta že v prvi svetovna vojni, se je Angelo s kleno väjo povzpel v vrsto najvidnejših ljubljanskih obrtnikov sveje stroke. Žare d: plemenitih vriši, ga danes ne pogrešajo samo starši, žena ta otroika,


temveč tudi širefe krog ttstai, za katere Je
imeä vedno odprto srce. Ni mu b iLo usojeno učakati lepših česov. Prijateljem se krči srce ob misli, da ga na več med njam. Ugledni rodbini naj bo v zadoščenje zagotovilo da sočustvujemo z njimi. V pečašče-nie njegovega spomLna so prijatelji naklonili 1500 lir za slepe otroke in 1500 lnr za
gluhonemo deco.
u_Zadušnica za pokojnim Justinom Ivanom bo 3. aprila ob %S. uri v farni cerkvi na Viču.
u— promocija. Promoviran je bil 22. marca na tukajšnji univerzi za doktorja filozof ;je g. Janez G e r č a r. Iskreno čestitamo !
u— Poroka. Poročila sta se Slavko štrukelj. član Opere, in Božena Abrain. Bilo
srečno!
u— Devetdesetletnico rojstva je obhajala dne 23. marca ga. E^ruiačiška cešnovar. po domače Trajberjeva teta z Viča pri Ljubljani. Devetdesetletnica je popolnoma zwra-va ter s; služi kruh s šivanjem in suče iglo biez naočnikov, še vedno rada izgo-tovi kakšno rarodno nešo ter izvrši deio z nenavadno natančnostjo. Je tuai veiikci prijateljica lope knjige rada bere domače povesti ter z veseljem pripoveduje doživljaje iz svojega življenja. Njen spomin je še tako svež, de ve povedati mnogo star h na-lodnih pesmi, ki jih mlajši rxl ne potzna več. Trajbevieva teta trdno pričakuje, ca bo preživela tudi sedanjo vojno, kar ji vsa od srca želimo.
u_ Stanovanja za oškodovance po vojnih
dogodkih. Kot je bilo že objavljeno, manjka mnogo stanovanj za družine, oškodovane cb letalskih napadih. Ker hišni lastniki m najemniki kljub pozivom nso prijavili prostorov ki bi jih lahko odstopili, bo na novo ustanovljena tričlanska komisija za rekvi-zicijo stanovanj v torek 3. aprila pričela s pregledi stanovanj po mestu. Vsa stanovanja T ki niso dovoij zasedena, bodo rekviri-rän'a in dodeljena oškodovancem po vojnih dogodkih. Hišni gospodarji in najemniki lahko sami naznanijo nezadostno zasedena stanovanja ori stanovanjskem uradu na magistratu in tam sporoče tudi želje, katerim oškodovancem • naj bi se n j. ho vi prostori dodelili.
u— podplrancem Ljubljanskega podpornega odbora. V mesecu aprilu naj predložijo .podpLranci svoje podporne knjižice v naši päsarni v Frančiškanski ulici 61 po abecednem redu. in sicer: dne 3. aprila črka A, B; 5 aprila C. C, D. E in F: 6. aprila G, H; 9. eiprila I, J; 10. aprila K; 12. aprila L. M; 15. aprila N, O, P; 16. aprila R, S. š; 17. aprila T, U, V; 19. epri-ia Z in Ž. Zamudniki vlagajo knjižice dne 20., 23. in 24. aprila. Novi proseči morejo vlögatii pr« ä t;e vsak delavnik razen srede in sobJte. Pödpiranei, ki jim je biia podpora v marcu dostavljena na dom po komerkoli, bodo prejemali podporo na dam t udi v apriiiii in v bodoče.
u— Popravilo perila oškodovancem po b°inbnem napadu. Tvrdka A. E. R., Listnica ga. A u e r s p e r g , Novi trg 5-II, je obvestila Sociallrio pomeč, da je pripravljena za dobo dveh mesecev sprejemati v brezplačno popravilo perilo oškodovancev po fecoTLbnem napadu. Vsi prizadeti, ki se že-Ejo poslužiti te ugodnosti, naj se javijo v pisarni Socialne pomoči, kjer prejmejo posebno nakazilo za tvrdko
u— Velikonočno v°ščilo slepih otrok, ki sa je prejelo uredništvo »Jutra«, je neavo-mno namenjene predvsem tistim našim č-teteljem in dobrotnikom, ki so se niajlbed-nejštih spomnila med letom in ob raznih priložnostih zanje darovali primerne zneske, da jim vsaj netoÄo osvetle večno temo. Vsem tem v imenu hvaležnih slepih otrok voščimo veselo alelujo.
u— Velikonočna razstava slik. V reizstav-rJh oknih salona A. Kes v prehodu nebotičnika je razstavili 25 svogih slik priznani slovenski s»ar Miloš šušteršič. Razstavil je po večini motive iz ožje ljubljanske okolice. Opozarjamo na zanimivo razstavo vse prijatelje dcimačega slikarstva.
u— Nove znamke so prišle te dni v promet pri ljubljanskih poštnih uradih. Zaenkrat prodajajo znamke po eno liro, sledile pa bodo tudi znamke drugih vrednot.
u— Nasuti hodniki. Pred prazniki so zašli mestni delavci ljubljanske občine posipati hodniken ob cestah z rumenim pesk0m. Nanovo nasuti hodniki bodo s tem priklad-nejši za hojo pešcev zlasti v deževnem vre-menu.	,„ ,,
u— Na I. ženski realni gimnaziji se prične reden pouk vseh učenk (tudi onih, ki so bile v mesecu marcu v delovni službi) v sredo 4. aprila po dosedanjem urniku L tedna. Ravnateljstvo.
u— Darovali so: 2» oškodovance letalskega -napada Socialni pomoči tvrdka A. Goreč 5000 lir in nadaljnjih 5000 lir v počastitev spomina Alberta Killerja; tvrvka Zalta & Co. 1500 lir, Jcško 0®et 5000 lir, neimenovana 2000 Er, Matija Marinček iz Noveera mesta 500 iir, dediči Josipa. Vod-näka 2000 lir, Franc Erjavec 3000 lir, v počastitev sipcimiina Antona Bevca uslužbenci tvrdke Bar lic 1100 lir, tvrdlka Barlič pa 1200 lir; mestnemu županstvu Stane Cuz-nar 10.000 Er. neimenovan trgovec 3000 lir. geom. Janez Bresikvar za druži)-|r> pok. Janeza Severja 1000 Er in za družino pok. Jožeta Markoviča 1000 lir, leikir.rnar Baliovec pa 2000 lir; Slovenskemu Rdečemu križu
©passtffl®
Uprava policije — cdJelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani, ponovno opozarja vse hišne i as trnke in hišnike, da morajo biti vsa hišna vhodna vrata med protiletalskimi! alarmi vedno odprta. Vsako malomarnost v tem pogledu bo uprava policije v Ljubljani v bodoče najstrožje kaznovala in sicer ne samo z denarnimi kaznimi, temveč tudi z zaporom-
'tvrdka A. E Skabeme 5000 lir; Inka Stro-janžek 1000 lir- za velikonočne pirfae boln m otrokom otroške bohiašracs, 2o00 br pa v emak namen starim in onemogEm v mestnem zavetišču, diužuia dr. Ferjt.cič.ča 200 lir v počastitev spomina. Janka P1 žgarja.
u_ Srednješolcem (-kam) priporočamo ziutraj pozno popoldne ali zvečer po želji, učenje strojepisja! Učne ure dogovorno Nov: tečaji 3., 4., 5. in 6. aprila: rfChristo-fov učni zavod, Domobranska cesta »t. lo.
u_ Kožice in kunce razdeli tudi letos
društvo »Mali gospodar« med najpotrebnejše člane. Prošnje je vložiti do 15. aprila 1945 v pisarni na Gallusovem nabrežju
u__ strojepisni tečaji se nemoteno vršijo zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. Učne ure dogovorno po želji. Novi tečaji 3., 4., 5. in 6. aprila. Informacije: Trgovsko učilišče »Christoiov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u_ Učite se strojepisja, praktično znanje petrebno in koristno vsakomur! Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 3., 4., o. in 6. aprila. Ure dogovorno. Cluistofov učni zavod. Domobranska cesta 15.
u— Dijaki (-nj«), vso pomoč za šolo nudimo ob najprikladnejših urah. Specinlne instrakcije, Kongresni trg 2.
u— Pogrebno druätw Marijine bratovščine sporoča svojemu članstvu, da se za ne- 1 delio 8.. aprila sklicani občni zlx>r ne n»ore vršiti zaradi nepredvidenih težkeč.
Se Novega e^esta
Butare. Oim bclj se je približala cvetna j nedelja, tem živahnejši je bil trg z butarami. Podjetni ljudje šo se lotili izdelovanja butaric in so bili izdelki zelo lični. Oljko so nadomestili bršljin, mačice in lovor ter pušpanj, vmes pa so bile pobarvane oblanice. Pri blagoslovu je biia frančiškanska cerkev nabito polna otrok s pestrimi butaricami, n? katerih se je tu in tam zasmejal o tuli kako jabolko.
Ne uničujte narave. Razumljivo je, da si človek poželi na mizi šopek vijolic, zvončkov in drugih pomladnih cvetic. Ni pa pravilno, da nekate-i nesmiselno trga. io vsevprek, kar jim pride ped prste, nato pa — zavržejo šopke. Cvetice so zato tu. da razveseljujejo vsakogar, ki jih pogleda. Naravnost zlrčin pa je. jih trgati in metati nato po tleh. To je vandahzem. Upamo in želimo, da se taki primeri ne bo lo ponavljali. Starši naj navajajo otroke k ljubezni do narave. V mladih srcih ie treba že vcepiti plemenita čustva, ki sc na ne izražajo s tem, da se surovo uničuje lepota nabave.
Z Vfhnike
Dobrodelni koncert v prid ljubljanskim bombardirancem. Združeni pevci z- Vrhnike, Verda in Stare Vrhnike pri; ede na Belo nedeljo dne 8. t. m. ob 17. v dvorani Prosvetnega doma na Vrhniki dobrodelni koncert v prid oškodovancem letalskega strahova,lnega napada na Ljubljano. — Prireditev bo pod pokroviteljstvom gg. vrhniškega župana Ignaca Hrena in poveljnika SZZZP majorja Lehmanna.
Iz I&eife
Posledice letalskega napada. Idrija je bila ponovno napadena iz zraka, zadnji napad pa je več idrijskih družin spravil ob vse, kar so imele. Ker je ostalo mnogo ljudi brez strehe in sredstev, se je osnovala v Idriji Socialna pomoč, ki hoče pomagati najtežje prizadetim. Odbor Socialne pomoči ' tvorijo idrijski dekan Janko Žagar, gg. Likar, Novak, Treven, Ptišenjak, Kavč:č, Svet-ličič, Rupnik, kot zastopnica idrijskega ženstva pa ga Justina Mihelj-Kovačičeva. Odbor je takoj začel z delom in razdeljuje med oškodovance živila obleko in perilo.
žrebanje primorske knjižne tombole Socialne pomoči bo v začetku aprila Za izkupiček prodajnih tablic bo Socialna pomoč nakupila v Furlaniji moko zs. idrijske oškodovance po letalskih napadih.
Mestna knjižnica v Idriji je v zadnjem času zaprla svoje prostore ter išče novih lokalov, čim, najde primeren pr-ostor, bo ustanova svoje poslovanje obnovila.
Ljubljana Idriji. Akademija znanosti v Ljubljani je prispevala za idrijsko mestno knjižnico zbirko dragocenih znanstvenih knjig. Knjiga so prispevale tudi ljubljanske knjigarne Schwentner, Kleinmayer & Bamberg ter založba Luč.
Dramatski krožek upokojencem. Dramat-ski krožek bo uprizoril za vse upokojence in njih družine brezplačno predstavo Gre-gorinovega pasijona »V času obiskovanja«. Vstopnice za to predstavo se dobe v Kul-turno-prosvetnem oddelku.
Nove uradne ure so odslej naprej na mestni občini od 7.30 do 10.30 in od 15. do 18. ure.
Z Gsrenfskega
Sprememba pri plačevanja davkov. Sef
civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske je radi poenostavljenja upravnega postopka odredil, da se mora predplačilo davka na poslovni promet izvršiti brez predhodne prijave. Pri nepravočasnem plačilu se bodo računali zamudni stroški v višini 5 %. Ta razglas se tiče področja finančnih uradov v Kranju, Kamniku in Radovljici.
Smrt znane predlee. V Jelovici na Gorenjskem je v začetku marca umrla ga. Ana Potočnikova. Učakala je 83 let. Bila je daleč naokrog znana predica ter dobra in zavedna mati.
S KsstfsJcega
Nad 80 zborovanj in predavateljskih večerov so priredili kmetiiski referenti za Koroško v raznih krajih dežele. Na večini teh zborovanj so pojasnjevali dolžnosti pridelovalcev v 6. letu vojne.
Pošiljanje otrok iz mestnih področij na deželo se je sedaj obnovilo. Večina taborišč za otroke na deželi je otvorila svoje poslo-

FlCtl^SiT!! S
immvm
Silno rad se vezim s tramvajem. Veselje do tr1:« vožnje mora tičati našemu 'oiu nekako v krvi", kajti tudi moj sin je bil kar nor na tramvaj, ko smo se preseHi v Ljubljano, in mojim nečakom je najljubše vezite- za god ali daril« za Miklavža mesečna tramvajska karta. Je pa tudi res lep nž'. vožnja s tramvajem: ..ahko stojiš al; sediš, spredaj, zadaj ali v snedi, včas h čisto po svoji volji al' pa- se lepo, b"ez v?-.kega hitenja premikaš ol vstopšča do izstop«šča. Pri tem se vadiš v vzdržavanju ravnctežia, se obešaš za držaje pod stvo-pom, prijemaš ob steno ali r islcnjala pri klopeh, z eno besedo: vežnja v tramvajskem vozu ti nadomešča telesne vaje, da ostajaš tudi pri današnji prehrani mišičast, slok in okreten.
Posebno veselje imam z vožnjo kadar je voz natrpan. Takrat imaš pol^g telovadbe še druga ugodja seveda, če üh znaš p- pasti in izkoristki. Seznaniš je lahko z marsikom, ce'16 do novih prijateljstev te ute-rne dovesti vožnja v tramvaju. Najlepša pril-'ka, da se sproži pogovo-, je takrat, kada; ti kdo stopi na nogo. V tem pogledu razločujem tri vrste ljudi. Starejši gospodje se <r ravič io z -oprostite, prosim, ni bilo namenoma"; tramvaj je mknil«. Tem verjamem in prikimam: »nič hudega«. Druga kategorija "— in reh je največ — pravi »öpa'ev: in s tem je vse odpravljeno; le če je frklja v ško-njicah, se obenem znreži, kak'».' da ji moraš biti še hvaležen, da te spi c*. jemlje v postev. Tretja vrsta je moška mladina, zlasti asta z za-pestnimi urami. Tak zapestnikar ne reče nr bev ne mev, ampak te prav grlo in očita«: če ošine s pogledam, kakor da ne smeš
Imeti v vozu s seboj svojih neg. In ni dobro zobati češenj s t¥,kim upom naroda. Nekoč sem takemu junaku, ki mi je stal žie skoraj za celo postajo na nogqij, dejai: »Veste, tak odrasel kozčl bi pa že lahko stal na svojih nogah«. Pa me je silovito nahrulil, dasi sem besedo koze", categnjeno naglasil na zadnjem zlogu. Zagrozil mi je celo s tožbo in ni ostalo samo pri grožnji. Kje je izvedel za moje ime, ne vem. Tred sodnikom poeclincem sem se s Pleteršni-kom v raki zagovarjal ž naglašenjem zadnjega zloga, češ, da je kozel neka rastlina. In bi se bi skorai izkopal, da me ni nesrečni prilastek »dorasel« podrl nazaj v jamo. Ta afera je torej zame končala slabo, toda druga poznanstva so se obnesla bolje, eno celo zelo dobro. Naj vam o dveh povem, kako je bilo.
V voz št. 4 je neko popoldne, kmalu po kosilu, vstopil mladenič in burno pozdravil svojega prijatelja z glasnim »zdravo, Bine!« Nekaj sta še manj slišno menila, potem pa potegne Bine iz žena tobačnico, češ- »Povohaj, Dušan, p^avi mčrava!« Zdaj sem napel bobenček v ušesu, obrnjenim proti pomenku, pa sem ujel: »Mile, praviš, da ga ima? Ali še stanuje v Mi-lačevi ulici?« — »Še, toda zdaj v Kremp-ljevi hiši, tretje.« — »Jutra pojdem tja, danes ne utegnem.«
Dovolj sem slišal. Öez uro «nn že bil v Kremplje vi hiši, v tretjem nadstropju.
»Prijatelj Bine me je poslal k vam, kakega pol kilogramčka bi ga kupil,« sem se uvedel pri debelogledu. Nekaj besed sem, nekaj tja, pa sem imel tobaček in papirčke kar za zmerno ceno. Z Miletom kupčujeva še danes in se mu kar dobro zdi, da me ima, starejšega gospoda, za svojega od je-m alea.
Da, na t»a«nvaju se masi kaj vkfl in iz.
ve, le uho in oko mora biti odprto ti na-rčd, da sprejme zvočne in svetlobne valove ol vseh strani, še sreča te utegne doleteti na vožnji, kakor je mene. To pa je bilo takole. Se peljem z naravnostmm, torej z zatrganim listkom proti Viču. Vprav hočem vprašat sprevodnika, če im«a to kak pomen, da je listek zatrgan čez polov-co, kar vstopi čedna, okrogla gospa z rutico na glavi in polno mrežo v roki. V črnih njenih cčeh je sijala dobra volja in živahnost. Da bi mi stopila na nogo sem si po. želel in že jo je potisnilo na moj. čevelj, ko je tramvaj potegnil
»Opala, gospod,« je dejala, »oprostite!«
»Samo prijetno rai je bilo, moja dama,« sem odvrnil.
»Menda ne,« se je nasmehnila In pokazala drobne zobke v rdečem kljuniku.
»Pač, pač,« sem zatrjeval in kmalu sva bila v pogovoru. Na tretji postaj mi je nalašč, pa prav na lahko, spet stopila na nogo, se zvenko kakor drozg nasmejala in izstopila. Tudi jaz Odvzel sem ji mrežo in jo spremil v stanovanje. Prav srekan domek je bil to, prijazen in vabljiv kakor mehka pomlad. Povedala mi je, da je vdova, da je hiša njena last, jaz pa. da sem vdovec in da nimam hiše, kakor bi jo tudi rad imel. Pa sem jo vzel v naročje in ji rekel grlica, ona pa meni petelinček. S tem sva bila zmenjena docela, čer mesec dni sva prosila iz hvaležnosti do tramvaja za priči: jaz naše Malke fanta, kl je tramvajski vozač, moja grlica pa bratranca, ki je tramvajski nadzornik. Oba sta morala k poroki v tramvajskem kreju In trnovska fara je ves teden govo 'la o tem.
Mel poročnim r Er "dorn m -ie Senka še enkrat stopila na nego, potem pa mkoli več.	" S, B.
ZALOŽBA »LUČ« - LJUBLJANA
RAZPISUJE
TRI NAGRADE ZA IZVIREN SLOVENSKI ROMAN AL.I POVEST:
I- NAGRADA II- NAGRADA III. NAGRADA
Lir 30.000.— Lir 20.000.— Lir 10.000.—
1.	Delo mora obsegati vsaj 10 tiskanih pol.
2.	Dogajanje romana aii povesti naj bo zajeto iz življenja našega človeka.
3.	Nagrajeni pisatelj dobi poleg nagrade še običajen pisateljski honorar po tiskovnih polah.
S podelitvijo nagrade in p'sateljskega honorarja so odkupljene vse
mamama	avtorske praviceT
4.	Založba »Luč« si pridiži pravico, da prve nagrade ne podeli, če nobeno delo po njeni presoji ne ustreza v obeh glavnih ozirih, t j. oblikovno in vsebinsko.
5.	Založba iLuč« je pripravljena odkupiti tudi nenagrajena dela, če ji bodo ustrezala
6.	Ce bi založba »Luč« smatrala, da nobeno poslano delo ni vredno tudi ne druge ali tretje nagrade, bo natečaj podaljšala, vendar v tem primeru nima pravice že vposlanih del odkupiti.
7.	Rokopisi naj bodo tipkani v dveh izvodih in opremljeni z avtorjevo šifro. Ista šifra naj bo napisana na ovitku posebne," zalepljene kuverte, v kuverti sami naj bo pa navedeno avtorjevo ime in naslov.
8.	Rokopise sprejema založba »Luč« do 1. julija 1945.
ZALOŽBA »LUC« — LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA ST. 13 III
vanje med 17. in 20. marcem. V. tem času so odpotovali oitoci pod nadzorstvom strokovnih moči z mestnega področja na kmete.
Novi zdravniki. Na univerzi v Eonnu so bili promoviran za doktorje zdravilstva trije koroški rojaki: Gunter Fink, gdč. Ozinii-čeva in ga. Obereinerjeva.
Vajeniške skušnje v Celovcu se bodo vrš-le tudi letos spomladi in sicer bodo končane do 30. aprila. Vajcnci iz trgovinske in industrijske stroke se morajo javiti pristojnemu uradu do 15. aprila.
Smrt med Korošci. V Pliberku pri Beljaku je umrl v 70 letu svoje dobe upokojeni ravnatelj deželnega sodišča v Celovcu doktor Maks Kampfhammer. — V Celovcu so 28. t. m pokopali 49 letno Marijo Novakovo, ženo kurjača — V Sv. Martinu pri Celovcu so v torek 29. marca polož li k večnemu počitku 75 letnega upokojenega vladnega svetnika Antona Sinolnika. — Na celovškem pokopališču je našel svoj zadnji dom Jožef Tarman, ravnatelj mestnega knjigovodstva v Celovcu. — Dne 28. marca so na celovškem pokopališču pokopali zasebnico Jože-fino Janeževo, ki je učakala 77 let
S štajerskega
Zasigiiranje prehrane. Prehranjevalni položaj se je tudi na štajerskem v zadnjem času poostril, ugotavlja višji kmetijski svetnik dr. Franz v nekem svoiem članku. V bodeče se bo morala štajerska v glavnem sama preživljati ter. bo motala v ta namen več pridelali kakor d(,£lcj. V prvi vrstj bo treba pridelati več pšenice in rži, pa tudi koruze in krompirja. Nadalje bo treba 7150 ha vrtov na štajerskem posejati z zelenjavo In zasaditi več oljne repice. Izboljšti bo treba tudi živinorejo, posebej pa še prašičerejo. Reji perutnine pa naj ©e, čim bcij omeji.
Smrt zgledne gospodinje. Iz Rajhenburga je prispelo poročilo, da je 13. t. m. umrla po dolgotrajnem trpljenju in zavratni bolezni gospa Marija Radejeva, zgledna gospodinja na velikem posestvu Zidanici. S svojim možem Jožetom, ki je bil daleč na okoli znan kot kmetovalec in vinogradnik, ki pa se ni nikoli silil v ospredje, je z vso materinsko ljubeznijo vzgojila lepo vrsto otrok in jim oskrbela ugodne življenjske položaje. žal pa so njeno družinsko srečo skalili tudi neizprosni udarci usode, ki so ji iztrgali nekatere njene najdražje. Ljubezniva in dcbrotljiva si je zidanška gospa Marija Radejeva zagotovila trajno lep spomin med prebivalstvom. Uglednim družinam naše sožalje!
BELEŽNICA
KOLEDAR Nedelja. 1. aprila: Velika noč Hugo. Ponedeljek, 2. aprila: Vel. ponedeljek., Oojmir. 1'orek: 3. aprila: P-ihard.
DEŽURNE LEKARNE Nedelja: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43; mr. j. rnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šeienburgova 7.
Ponedeljek: Mr. Bakarčič, sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer. 8v. Petra 78.
Torek: Mr. SuSnlk, Marijin trg 5; mr. Deu-
Klanjtček, Gc^posvetska 10; mr. Bohinjec ded.. Rimska 31.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil mestni zdravnik: dr. Orel Vladimir, Grasselijeva 18; telefon 38-96.
Praznično zdravniško dežurno službo bo vrši! mestni zdravnik dr. Vizjak Pran, Tržaška 42.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERNO GLEDALIŠČE Velika nedelja, 1. aprila ob 17. url: Richard Wagner: Tannhäuser. Izven. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Pölzerja Julija ln basista Betetta Julija. Cene od 100 lir navzdol. Veliki ponedeljek. 2. aprila ob 17. uri: Bernard Schaw: Pygmalion. Izven. Cene od 40 lir navzdol.
OddajnfSka skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 1. APRILA:
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—8.00: Veseli zvoki ra nedeljsko Jutro. 8 00—9.00: Prenos službe božje lz storilce. 9.00—9.50: »Pozdravi iz domovine«. — Radijski orkester vodi D. M. ši-janec, sodeluje Komorni zoor. 9.50—10.00: Poročila v slovenščini. 10.00—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—11.00: Velikonočni sprehod. Sodelujejo: Kellner, E. Joema lu Klaus Behrendt z recitacijami, D. Doubravska — harfa, M. Viher — violina, SI. Korošec — flavta in M. uipo\šek — klavir. 11.00—11.30: Osrednji nemški spored. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00 do 12.30: Napoved sporeda — nato opoldanski koncert. 12.30—12.40: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.40—14.00: Neniški ljudski koncert. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 11.10—15.00: Osrednji nemški spored. 15.00—15.45: Drobni nap^vl. 15.45—"6.00: 15 minut za podeželje — Ing. Viktor Repanšek: Praktična navodila kmetovalcem za april. 16.00—18.00: Koncert za volake. Vmes od 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 18.00—19.00: Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 1D.OO—19.30: Ura pesmi. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 15.15—20.00 KrJ prinafa prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 22.00—22.15: Nemška poro'i ls in napoved sporeda. 22.15—23.00: Raj okoli pirhov. — Zbirka veselih plošč; Izvajajo T. Kdlnar, E. Joema In Klaus Behrendt. 23.00—24.03: Glasba pred polnočjo (prenos).
PONEDELJEK, Z. APRILA:
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—8.50: Jutranji koncert. 8.50—9.00: Poročila v slovenščini. 9.C0—10.00: Domača zakladnica. 10.00—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—11.00: Osrednji nemški spored. 11.00—11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 11.30—12.00: Slovenska ljuc:ska oddaja. 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato prenos osrednjega nemškega sporeda. Vmes od 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini, poročUo 5 položaju ln poročUa v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 1500 do* 17.0Q: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.30: Osrednji nemški spored. 18.30 do 18.45: Glasbena medigra. 18.45—19.C0: šegave besede — Fran Lipah: Vesele ljubljanske slike. 19.00—19.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 19.30—19.45: PoročUa v slovenščini. 1345 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 20.15: -PoročUa v nemščini. 20.15—22.00: Vsakemu svoje — radio zapoje (prenos). 22.00 cl 52.15: Poročila v nemščini ln napoved spo: 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos).
Nova »Vdova Rcšlicka« pojde na pot
Gostovanje ljubljanske gledališke skupine v mestih ia deželi.
Pristojne oblasti so dale pobude, da bi uprizarjalo ljubljansko Državno giedalAšče od časa do časa poleg rednega tekočega sporeaa tudi kako drugo predstavo^ Te naj bi bile naanenejne tistemu delu prob va -stv»3,, ki je b lo vpoklicano v pi :iairsko službo in jo-'vrši v Ljubljani, oziixtna v raznih mestih in krajih na deželi. Da bi tej zahtevi gledališče ugcdSlo, je upravnik v sporazumu z dromoskim vodstv-cm odredi, da ße sestavi skupina, ki bj odgovarjala z *hte-vam prve take uprizoritve. P veni je režijo članu Drame Volu Bnatini.
Tako bo uprizorjeno kot prvo delo Go-larjeva »Vdova R:Sinka« v kateri nastopajo rezen nekaterih izjem (Nade Gabri-jelčičeve, Staneta Raztresa 0, in F. anja Blaža) člani Droirrskegn stud ia in slušatelji Dižavne Glasbene Akn<j n.i je. Znsedna vlog ie sledeča: Vdov« Ros inka-N-da Gi-brijelčičeva. Mamica njena hči-Meta Pug-ljeva, Rozmanov Janez-Jože Ton*.ž*č, Jer-nejc-Franjo Blaž, Balantač-Stsae Raztresen Tončka - Zlata R ooftkova, Gašper-Anton Potušek, pastirček-Braitina mL — Tudi nadaljne uprizoritve naj bi bne wbra-ne izmed del vedrejšega anaea*3. i ako pojde torej predstava »Vdove Rcšl.mke« kot prva r.a pot v slovensko deželo ;-. naj prinese tamošniirn prebivalcem nckoLko razvedrila in odd'ha.
S P O H T
Tek šes m. stm
Voditelji nernkcön fporta so tudi letos no-zvali vse športne edwee, naj posvete posebno pažnjo teku čez drn in stm. Pred več ko tremi desetletji so prenesJi vodilni možje nemškem športa misel o orgr.nRachi tekov čez drn n strn med vsa športna društva. Zanim'-vo je. kaj je že takrat dejal sedanji vodja olimpijskega zavoda v Berlinu dr. Carl Diem o tem posebnem načinu športnega udejstvovanja:
»Med vsemi atletskimi vajami je po mojem tek čez drn in strn najbolj oeve/ten. Ta tdk nas vodi v naravo, preizkuša naše mlade sile, vežba prc/.noet naš;h udov. in vse v prostem, »vežem zraku v zmerom različnih vnanjih okoliščinah. Ta vaja ne snv nikoli postati naporna. Če at'ct teče v laandnem tempu pol ure po prožnih gozdnih tleh sem ter tja poskoči čez jarek ah fiim. Sre tu nekoliko navzgor, tam spet navzdol, potem morajo njegova pljuča delovati dobro, srce pa se nes me preveč obremenjevati ter niti za trenutek ne srne imeti telo občutka slabosti. Kdor tako obvla&ijc <«'oje telo bhko globoko uživa v teku čez drn in strn in ima "bogato zadoščenje po navHezno trdem de'u. n 'egovi čuti se otresejo vt'sov vsakdanjega življenja, sam pa uživa rz virov osvežujoče narave. Öut zmage prešinja njegovo telo. sveže n vese'o. Pomlad, je=cn m zim" nudijo te užitke. Kadar jesenski veter strese listje z dreves, k?dar poganjajo prvi popki ali zamede prvi sn"i? do! in breg. redaj ie gozd naš najljuhS kra j «
Ti stavki eo ohranili s\ojo veljavo de današnjih drri.
Kaj sk??jl šviesrfe?
Ali naj bo to smučanje?
Službeno glasili o š\'ioaa«lie srnuč;rske z.eze objavlja v številki preteklega meseca kratek uvodni članek z msiovom: A.li naj bo to smučanje?«, v kitterum ugotavlja med drugim naslednje:
švicai-ji se posebno radi trkamo na prsa, češ da smo lahko ponosni na visoko stopnjo svojega smučarskega sporia. TocJa. po-glej-11» vendarle resnici v oči! Najprej sedemo na viaik in se peljemo pod goro — s smučmi kot prtljago, palem pa navežemo de^ke in se obesimo na dvigalo, ki nas poteguje v višave. Ko prispemo na vrh, se obrnemo navzdol n potem res — smučamo saani... Ta smučarska igra se natjo- jxinavija zmerom znova, dokler nas železnica spet ne odpelje domov. Ko srmo tam. pripovedujemo na dolgo in široko, kako krasno smo se smučali. Zagunetno? Kaj bi neki jx>-čeli, če bi pri tem poslu ne imel] toliko raziičnijj možnosti za prevažanje? Mo-nda bi se tedaj šele res posvetili pravemu ve-selju na amučeh.
•
Talko, take fskrbl tarejo ta	odgo-
vorne Ijudll okreg- smuönrsk e zv ze v Švici. Za hip se moramo izločiti iz vsakdanjega burnega vrveža, ki nas obdaja po svetu na vseh straneh iniilči e zvezne države, če hočemo doumeti, kam prav za prav merijo jedrnate besede oficielnega kritika o trenutnih razmerah v švicarskem smučarstuv. Potem nam je jasno vse! Sportniki s pročiročja bele opojnosti po-stajaijs tamkaj iz leta v leto udobnejši in če prav sodimo, se pisec nenavadnega opezorila resno boji. da bo prej ali slej v Švici sploh zmanjkalo takih, ki bi za smučanje- uporabljali samo še lastne telesne sile. Kaže torej, da se tudli v športu naznanjajo izredni pojavi, s kmterimi si pri nas še ni treba beliti glavo, vendar je dobro, če vemo, da po tej vojni tud, ca tem področju ne bomo mi'igli nadaljevati dela taimkaj. kjer smo gn pred lati odložili ... Kajti čas je storil svoje tuči v spr:rtu in naša bo naK>ga, da bainio j>ahi-teli za njimi
dtajte in sltrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napa-Sl, ki Izhajajo dnevno v časopisja. Ne poza. tüte r:\ te ibjave ter se točno ravnajte po ojihl
\

UTRO« St. 74
Ntaifcijd, 1.	-----
NAVODILA ZA ODDAJO NABOCILNMJ ZA APJUL
Potrošnik predloži osnovno živilske nakaznico za mesec april takoj, najpozneje pa lo sobote, 7. aprila, svojemu stalnemu trg. veu aH zadrugi (za razna živila), ali peku (za kruh) ali gostinskemu obratu (ako se tam celodnevno hrani). Družine naj red loži jo vse nakaznice naenKrat,
Trgovec odreže naročilnice za razna ži vilg istočasne z naročilnico za moko. pri vsen tistih potrošnikih, ki so se v mesecu ap ilu odločili za nakup moke. Kot naročilnica za moko veljata 32. in 31. prazni šra. firani odrezek v zgornjem levem vosralu odrerkov za kruh. Naročilnica za moko se mora držati naročdnice za sladkor, sol in milo.
Prejem naročilnic za razna živila potrdi trgovec z žigom na zato označenem mestu v glavi nakaznice, prejem naročilnice za moko pa Se posebej z žigom, ki ga priti«, ne poSevno čez sreiino glave nakaznice.
Tisti potroSniki pa. ki so se odločili 78. nakup kruha pri izbranem peku. naj predložijo osnovno živilsko nakaznico temu peku, ki naj sam odreže zgoiaj navedena Srafirana odresska. Prejem te naročilnice za kruh potrdi p"k s svojim žigom, ki ga pritisne poševno čez sredino glave nakaz niče. če se na tem mestu že nahaja kakšen ži?. pek ne sme sprejeti naročilnice.
Potrošniki Tri re hranijo v gostinskih obratih, naj predložijo naročilnice temu obratu kot doslej, naročilnico za kruh pa samo. če bodo nabavlieh kruh stalno pri njemu. V tem primeru potrli gostinski obrr-t s srvoiitn Si/rom prejem naročilnice za kruh enäko kn^nr pek. Odrezk° za lenih, k-- fb	gost "ski obrat med me-
secern. odda ia snre-ti naravnost p^ku.
Trgovci, zadruge >n peki. ki so pobrali naročilnice od sverh stalnih odjemalcev do 7 aprila, bodo odlalj naročilnice Prevodu. Novi trsf 4/II. soba 14. do dne 10. aprila t l
Kdor naročilnic ne N> oddal do 7. aprila t. 1.. kot je to do1očeno v zgornjih odstavkih ni upravičen zahtevati racioniranfi živil oi dobavitelja, čeprav ie vpisan pri mem kot redni odjemalec. P evod, Novi trg 4 TI. soba štev 12 bo sprejemal no 7. aprili? naročilnice za mesec april ssmo od onih potrošnikov, ki se hode izkazali z ži. gom Mestnega preskrbovalnega urada. da. so žrdlske nakaznice prejeli no tem dnem.
Trgovci, zadrusre 'n reki se ponovno opozarjajo, da se pri ureditvi in oddaji naročilnic strogo cb že navodil, ki jih je Prevod <io sedaj objavljal.
BOLNIŠKA NA K A ZA TT. A ZA APHLL
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne, dodatke racioniranih živil, bo boln ški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mesec april vsako dopoldne od 7. do' 10 45 ure v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu:
Od 3. do' 11. aprila bolnikom, ki imajo pravico tudi na meso, tako d» pridejo na vrsto: v torek 3. aprila bolniki z začetnicami A do C, v sredo 4. aprila bolniki z začetnicami D do G, v četrtek 5. aprila z začetnicami H do J, v petek 6. aprila z začetnicami K do L, v soboto 7. aprila z začetnicami M do O, v ponedeljek 9. aprila j z začetnicami P do R, v torek 10. aprila z začetnicami S do š in v sredo 11. aprila 1 bolniki z začetnicami T do ž.	j
Od 11. do 20. aprila drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto: v četrtek 12. aprila bolniki z začetnicami A do C, v petek "'S. aprila z začetnicami D do G, v soboto 34. aprila z začetnicami H do J, v ponedeljek 16. aprila z začetnicami K do L. v torek 17. aprila z začetnicami M do O, v
sredo 18. aprila z začetnicami P do R, v četrtek 19. aprila z začetnicami S do Tin v petek 20. aprila bolniki z začetnicami U do ž.
Od 21. do 28. aprila bo bolniški odsek delil nakazila za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi prej predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto: v soboto 21. aprila bolniki z začetnicami A do D, v ponedeljek 23. aprila z začetnicami E do H, v torek 24. aprila z začetnicami I do K, v sredo 25. aprila z začetnicami L do N, v četrtek 26. aprila z začetnicami O do R, v petek 27. aprila z začetnicami S do T in v soboto 28. aprila dojenčki in bolnilri z začetnicami U do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljej® po nakazila od 3. do 10. aorila.
Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prinesejo .s seboi živilske nakaznice za mesec april. Nakazil brez predložitve živilskih nakaznic urad ne bo izdajal. Zdravniška spričevala za pridobitev bol-; niškega na pazila je treba predložiti mestnemu fizikatu od 1. do ?0. v mesecu.
Upravičenci, ki prejemalo po predloženem zdravniškem spričevalu prvič bolniško nakazilo, nai se z rijim zgla.se na Prevodu, Novi trg št. 4-11. soba št. 12, zaradi potrditve trsrovca.
Bolniški odsek opozarja, da bo delil bolniška nakazila stroeo po objavlienem razporedu.
Ce upravičene' zaradi nepričakovanega preVinienega uradovanja ne bi prišli na vrsto, naj pridejo v urad naslednji dan od 7. do 10.45 ure.
Znova opozarjamo vse one uoravičence, ki imajo na bolniškem nakazilu označeno diagnozo št. S in 9, da prinesejo v urad ži-v;isko nakaznico za mesec april z neodre-zanimi odrezki za 100 g trd*b maščob, vsi oni upravičenci, ki imajo označeno diagnozo št. 13, pa za sladkor "in odrezke za kruh.
No. pasšce za moko naj pišejo trgrvd samo število celih zivulskin nakaznic in "dnevnih odrezkov, preračunale nato na, skupno število dnevnih odrezke v, opuste naj pa pisanje v kilogramih. V seznornu pa moža bati moka obračunana samo na odrezke. ne pa na cele živilske nakaznice.
Po gostinskih obratih nabrane odrezke živilskih nakaznic oo mestni preskrboval ni unad prevzemad v torek in sredo 3. im 4. aprila od 8. do 12. ure v I. nadstropju nekdanje Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10 Tam bodo ti obrniti dobili tudti nakazila za oddane odrezke tako, da pridejo na vrsto v petek 6. api iua gostinski obrati z začetnicami A do C. v soboto 7. aprila z začetnicami č in D, 9. aprila z začetnioaimi E in F, 10. aprila z začetnicami G do I, 11. aprila z začetnicama J do K. 12. eipriSa z začetnico L, 13. aprila z začetnico M, 14. aprila * začetnicami N do P. 16. aprila z začetnicami R do š, 17. aprila z začetnicama T in U ter 18. aprila z začetnicami V do 2.
POZIV MLEKARNAM
Mlekarne v Ljubljani, ki pripravljajo zajtrke, dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4/II do vključno 7. aprila t 1. nakazila za kavne nadomestke. Mlekarna, ki nakazila do tega dne ne bo dvignila, zgubi pravico do njega.
PRIJAVA ZALOG Posebno ooozoriio vsem trgovcem,
zadrugam, pekom, gostinskim obratom in mlekarnam
Opozarjamo vse zgoraj navedene obrate, da oddajo prijavo vsega racioniranega blaga, ki ga imajo na zalogi 31. marca opoldne. Izpolniene obrazce naj pošljejo na Prevod, Gosposka ul. 12)1. soba št. 11 do 5. aprila.
Ker moramo v teh dneh zaključiti vse prijave trgovcev, ponovno opozarjamo vse prizadete, da se "strogo drže določenega
datuma pri oddaji prijav.
ODREZKE živSf^kih in tobačnih nakaznic za marec
bo mestni prcskrbovalnd uiaci od trgovcev, pakov trafikantov prevzema/ teko da pridejo na vrsto v torek 3. aprila cd f do
8.	ure trof;kanti z začetnicami A do Km, od 8. do 9. ure z začetnicama Ko do Pi, od
9.	do 10. me pa trafikmti z začetnicami PI do S. Np.-ti. pridejo ra vrste ist dan oa j
10.	do jI. ui'3 Peki z z?ičeLniceani A do G. i od 11. do 12. ure z začetnicami H do Pe, j od 12. (io 13. ure pn peki z začetn canij Pi do ž. D ie i. a .lila d 7. do 8. ure p.ide.o na vrsto trgovci z četnicanr do BI. öd
8.	do 'J. uie za zaeetucami B" do Ge, od
9.	do 10. ure z začetnicami Gl do Ja, od
10.	do 11. ure z začetnicami Je do Ke, od
11.	do 12. ure z začetnicami Ke do Kre, od 12. do 13. ure z začetncaimi Kri d<> Lu ter v četrt: k -0. ap ila od 7. do 8. ure z začetnicami M do Me, cd 8 9. ure z začetnicami Mi do N, od 9. do 10. ure z začetnioaimi O do PI, od 10 do 11. ure z začetnicami Po d- Se. od 11. 'o 12. ure z začetnicami Si dc> Ti, od 12. do 13. ure pa trgovci z začetnicami To (io ž. Dnevni obrok riža je v mesecu marcu veljal 100 g. Trafikanti, peki, trgovci, pi>3iv taiko tudi c,mi trgovci, ki so prodajali masi:- za otroke in noseče žene * ia osnovne živilske nakaznice, mo>ajo vse racionirene pi edmete obračunati le na. predpisanih tifetocivimaih. Trgovci obračunajo aa mesec marec zg:-raj predpisane dni samo prvo oddajo naoke, za drugo oddajo b:do pa ojrezke živilskih naikeisnc oddajali pozneje. Pazijo naj. da od prve od<iaje odda.jo vse odrezke. ker v bodoče mestni prcskrb^valni Uiad ne bo pozneje sprejemal nobenih odtiezkov več,
saj mu dvojno štetje vz-me preveč časa.
fl®8ipOiiaV3iVO
Omejitev uporabe potniških avtomobilov na bencinski pogon
President pokrajinske uprave div. gen. Rupnik je na podlagi člena 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske poktajine in v zvezi z odredbo št. 182 o dovolitvi prometa. z motornimi vozili z dne 19. dec. 1944. (SI. l:st 96) izdal naslednjo odrelbo:
1.	Od dne uveljavljenja te odredbe je prepovedana uporaba potniških avtomobilov na bencinski pegon na področju mesta Ljubljane in za vožnje v kraje, ki so dosegljivi z železnico.
2."	Izjeme ol prepovedi iz točke 1. dovoljuje v posebno utemeljenih primerih nemški svetovalec za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani na predlog šefa pokrajin, ške uprave.
3.	Kišitelji te odredbe se kaznujejo po tozadevnih predpisih.
4.	Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu.
Gospodarske vesti
= Bilance. Združene papirnice Vev^e. Goričane ln Medvode objavljajo bilanco 21 preteklo leto. Pri glavnici 11.4 milijona lfre m rezervah v višini 15.1 milijona lire zaznamuje bilanca čisti dobiček 2.10 milijona lire, s prenosom iz prejšnjega leta pa 2.66 milijona lire. Upniki znašajo 7.2 miliiooa lire, pokojninski in podporni skladi pa 8.03 miliiooe lire. Vrednost tovarn in stanovanjskih kolonij znaša 16.9 milijona lire, zaloge pa predstavljajo vrednost 13.5 m:-lijona lir. Dolžniki za dobavljeno bla#o, razni debi-torji in bančna dobromietra znašaj« skupaj 10.4 milijona lir. — Kolinska hranil, del. družl>a v Ljubljani je pri glavnici 1.52 milijona lir v lanskem leu zabe-
ležila 222.000 lir čistega dob:čka. Kosmati donos pro %izvodnie ie znašal 3.36 milijona lir. — »Union«, hotelska in stavbinska d. d. v i-iubl|ani ie laoi pri glavnici 1.95 milijona lir zabeležila čisti dobiček 345.OOi/ lir. Donos kavarne )e znašal 316.000 iir, donos hotel-170.000 jn donos naiemnin 201.000 lir.
= Pred nemškimi ukrepi /a povečanje davčnih dohodkov. Iz tovora, ki ga j« imel predsednik nemške Reichsoanke, državni gospodarski min ster Funk na nedavnem oočnem zboru Reichs-b&nke, je v nemSki javnosti vzbudilo posebno pozornost napovedano povečanje davčnih dohodkov. V zadnjem letu se davčni dohod'<i Nemčije sicer niso prav nič zmanjšali, vendiir se ne dvigajo vzporedno z naraščanjem vojnih lzdetkov Poleg višjih IzdatKov za oboroževanje so potrebni rastoči Izdatki sa podpore, za oovrači'o bombnike škode itd. Predsednik Funk je dejal, da bo morala vlada ob danem času izdati ukrepe za povečanje dižavnlh dohodkov tudi zar-vdi tega. da se obdrži zaupanje v denarno veljavo ln v sigurnost hranilnih vlog. Kakor poročalo li ti, le predvideno povišanje nepo. rednih davkov, zlasti dohodninskega davka in družbenega ča ka.
= Prehranbeno gospodarstvo na Koroškem.
»Kärtner Zeltung« objaviia članek, v katerem pojasnjuje, zakaj bodo potrošniki dobivali meso kot nadomestek za del krušnega obroka. Koroška dežeia je v znatni meri navezana na dovoz krušnega žita lz ostale Nemčije. V času. ko je dovoz otfžkočen. mora lt.i stremljenje za tem, štedltl s krušnim žitom. Zato je de>elni pre-hranben! urad odredil, da dobi v 73. dode'itve-nem razdobju vsa'v normalni potrošnik dodatno količino 1 kg mesa. namesto 2 kilogramov kruha. Tako povečanje potrošnje me a n" bo šlo na škodo koroške živinoreje, «al je številčno stanja živine po S in pol letih vojne enako kakor pred vojno. Ce se bodo načele reze'-ve živ'ne se vendar ne bo postopale br^z načrt-a Za kritje dodatne potrebe mesa bodo klali samo ono živino, ki za nadaltno rejo nt dosti vredna, bo-dl.-l glede sposobnosti za delo ali glede proiz-roinje mleka. Iz hlevov bodo odstranili ono živino. kj se krmi brez pravega haska. Zmanjšano šte"ilčno stanje živine bo omogočilo zmanjšanje površine, pot-ebne za pridelovanje krme. ln povečanje površine za pride'ovanie krompirja. Ja-retra žita. prosa ln drugih pridelkov za človeško orehrano. Po'ro'niki uri zamen lavi kruha za meso ne bodo na slabšem, ka It' dva kilograma kruha imata vrednost 4G0 kalorij, en kiioeram mesa pa ima vredr.o'-t 1400 kalorij.
= Fremoselpnrt v Franrij' De Gau'lev delovni minister je te dni objavil statistiko o uradno ugotovljenem številu brezposelnih delavcev v Franciji. Dne 15. februaria ie biio v Frruici • 405.000 brezposeln'h delavcev, od teej? 158.000 v Prrizu. V gornjem številu n!«=o upoštevani delavci. ki so le deloma zapo-lonl. Po informacij ameriških dopisnikov pa Je število brezposelnih delavcev dejansko še več.je in znatno presega pol milijona.
«• Novo zvišan ie ameriškega državnega V nobeni drugi voiujočl se državi ne nar^š-a vojni dolg tako naglo, kakor v Zedinjenih državah. Te dni je ameriška reprezentančne zbornica sprejela zakonski predlog za zvišanie celotne zadolžitve Zedinjenih držav r.a 100 milijard dolarjev. Pred pr.četkom ameriškega oboroževanja je znašal državni dolg le 34 milijard dolarjev.
— Grčiji so obe^ti ameriške za-ilne ladje. V Ameriki so do konca le*? 1911. gradili predvsem rasilne ladie tipa -Ubertv«. ki pa se ^e slabo izkazale in so aradn'o takih ladij docela ustavili. Amerika se skuša sedai na lep na^in znebiti teh iadij. ki ?o dobile ime -plavajoče krste«. Grčija, ki le v sedanji vojni izeub'la skoro vso svojo mornarico, je lani prevze'a že seder-' takih ladij sedal na pora "a 1 o iz New Yorka, da ho pre-zela nadaljnje tri ladlc. Kakor zrrano se Aneleži odločno branilo, da b' Četudi po n'zvi odkupni cent prevzeli take lad^e. s kaier;mi no vojni ne bodo n»ogli vzdržati konkurence, čim se razmere v prekomorske-m prevozu več ali manj stabilizirajo.
= Španija je na poti k samooskrbi z bombažem. Zad.ija leta se naglo dviga domača proizvodnja bombaža v Španiji. Leta 1933. je znašala površina bombažnih nasadov 25.C00 ha. Ta površina pa je vsako ieto naraščala in bo letos dosegla 70.000 ha. Pridelek .ie Je še bolj po-.ečal. kajti leta 193G. je znaša! komaj 10.000 bal (po 220 kg), leta 1942 15.000, naslednje leto 20.000, lani 30.000 bal, v letošnjem letu pa pričakujejo, da bo dosegel 40 000 bal. Letos bosta prišli v obrat tudi dve novi predilnici, poleg večje:a števila obratov za čiščenje bombaža. Španska vlada si prizadeva, da bo Španija glede os;:rbe z bombažem docela neodvisna od uvoza iz inozemstva.
T Lot G<>SPO I>IN .1A gre v v i«- pociietje aii zavod io-sp^dičnr,. sredn-.ih iet. Na-itoc takoj. Ponudbe jutru »Večietna praksa«.
<S45-1
PIR1CO za prar>ie doma, s hrano, za c'vak.fit v mesecu. sprejmem. M?slov v Jutru.	696T-U
*	Kt'HARICO c?mostoino gospodinjo, vestno 'in za-neslir?o. k tričlnnski družim, sprejmem. N?>'.ov v Jutra.	667/-la » 15—20 OSE3 spre:menno za hiščenje čebuie in česna. L^hko delo tudi za m'aiše. do >6 let. Zglasiti se t>-Voi v skladišču »Alpa«, Pctraxcova :S. 6532-la URADNIK, diplomatski, iz Zagreba išče opremljeno Itacovanje 2—3 sob. Ponudbe Jutra pod »Odmih«.
70S7-21a
•	DEKLICO, tekačico, 14— 16 letno, spreimem za trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe Jutn pod »Tekačica«. 70^5-la
*	SPREJMEM pošteno in marfvrvo delavno družino (moža m ženo) za oskrbovanje in obdelovanje male kmetije in velikega vrta z rcio nekai živali. Vse po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe Jutro pod »Oskrbnik Notranjsko«. 7055-la » GOSP. POMOČNICO ali sobarico, ki ims veselje do pospravljanja stanovanja, ev. zna malo kuhati, sprejmem k šestčlanski družini. Ponndbe Jutru pod »Sest-clarwka družina«. 7056-la
•	KUHARICO, sredniih let vaieno samostojne kuhe in ki ima veselje do drugih htšn?h <3el, sprejmem. Ponudbe Jutru pod »Samostojna«.	7054-la
•	DELAVEC, starejši, vajen vrtnih del, dobi stalno naineščenje, ev. s hrano in stanovanjem ▼ hiS. Ponudbe Jutru pod »Vrtno delo«.
7057-la
*	POSTRE2NICO 7.1 čiščenje pisarne in stopnišča sprejmem. Oglasiti se v Dalmatinovi 5/1. 7022-la
♦	DEKLICO, 13—15 letno, kot pomočnico pri domačih delih, sprejmem. Hrana io stanovanje v hiši. — Bizjak, Celovška cesta 71.
6875-1 a
*	ŽENSKO, 45—60 letno, spejmem k enemu otroku. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v Jutru. 6879 1 a
•	KUHARICO, vajeno samostojnega gospoctmjstva, sprejmem takoj V dvema osebama. Ponudbe »Jutru« pod »Sn.-žna«. 6758-'a
•	GOSP. POMOČNICO, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem takoj k dvema osebama. Naslov v Ju tre. 6759-1a
VAJENCA za soboslikarsk. obit prejme takoj Martine |w. Zriniskega c<ta 7
697: U
VAIENCA za vodovodno j instalacijo sprejmem proti j takojšnji plači. — Gustav Puc. Tržaško c. 6863-44
sd/T*
ČEVI.TE, nove, nizke, moške, št. -10-41, rjav semiš, staro blaeo, prodam. Pri hišniku, Viiiovčeva ul. 1.
6S99-6
VOZ, dobro ohranjen, nosilnost do dve toni, za eno-ali dvovprego. zameniam oz. predam. Rožna dolina cesta' vil, št. 15. "6981-6 PRODAMO: visoke in nizke omare, otomane, pred-sobne garniture, pregrinjala, rjuhe, kapne. ženske čevlje, suknjiče, telovnike, otroško periio, brušeno zrcalo, gledališko kukalo, preproge in drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3
6865-6
SPALNICO, orehovo, z žimnicami. prodam. 'Naslov v Jutru.	6872-6 FOTOAPARAT AI* Leica 1:2.9 in droge fotoaparate, proda Hinko Privšek, komisvska trgovina, Gradišče št. 7
7013-6
TEHTNICO Berkel do 5 kg, brez uteži, proda Hinko Prrvšek, komisijska trgovina št. 7.	7Ü14-6 POSTELJICO otroško, na novo pleskano, prodam. Litijska c. 39 b. 7000-6 PSA foksterieria, mladega., prodam. Ogled v nedeljo. Sv. Petra nasip 29. dvorišče. (4990-6 FILME 6X9 in male za Leico, zamenjam ali prodam az gotovino. Rudolf , Zore, Ljubljana, Gledališka ul. t2. 6967-6 i KOMPRESOR hladilni — i znamke Zeiss Ikon, zame-I njam ali prodam za goto-! vino. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka nI. 12.
6966-6
NEKAJ SIP za okna, zamenjam ali prodam za gotovino. Rudolf Zore, Ljub. ljani. Gledališka n!. 12.
696^
GNOJ iz greznice za Bežigradom, oddam proti odvozu. Naslov v Jutm.
6958-6
ŠIVALNI STROJ salonski, pogrezljiv, orehova omarica, dobro ohranien, prodam proti gotovini in del' no v protivrednosti. Naslon v Jutru. 7024-6 OMARO, trodelno in kuhinjsko omarico, prodam. Predovičeva 12-11, balkon.
7017-6
PREPROGE perzijske, pi-rotske, bosanske in druge, proda Hinko Privšek, komisijska trgovina. Gradišče št. 7.	7015-6
KOLO. dobro ohranjeno, moško, kot novo. prodam. Ogled do 7. ure zjutraj. Kupim rabljeno žensko kolo. tudi brez eum. Ob Ljublianici 71/1. 7068-6 HARMONIKI, dve, klavir, ski, znamke »Scandalli«, s 4 registri, 96 basi, popolnoma novi. in tricikel, nosilnosti 400 ' ° prodam. — Beliaška 3'	7039-6
TOPIO'N~	-Vzvniške.
prodam	;?ka 18,
II. nadstr.	6675-6
VOZIČKE, tri. športne, prodam. M. Rančigoi.Žmar. tinska 24.	7043-6
: TORBICA, velika, rdeča, 1 usniena, in gramofonske ■ piošče v dobrem stanju 'ugodno naprodaj. Železni-, karjeva 16/L levo." 7018-6 j KOLESA, otroška, za 5 do j 8 letne, ugxiao prod-imo. Merkur, Puharieva 6.
7050-6
j BRUSILNI STROJ ir kom-j presor zelo ugodno proda-: mo. Merkur Puhnn»va 6
7051-6
iKOIO, da-msko in moško, luksuzni modei, s prestavami. ugoc'no p-edamo. — i Merkur, Puharieva 6.
7052-6
JEDILNICO iz orehovega ; lesa, lepo izdelano, dobro ^ ohranjeno, prodam Za Lir 16.000. Naslov v lutre.
6369-6
LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limcn:n ekstrakt »Citrcl«. Stekleničko princ site s seboj. Drogerij.1 Anton Kane, Židovska rlica 1.
6585-6
FROTIRKE (brisače), šest. , KOI.O dobro ohranjeno.
nove, in 1 par novih san-dalet št. 37 prodam. Salon »Vida«. Celovška. 7083-6 RADIO. 4+1, ugodno prodam. Rožna dolina, cesta ITT. št. 7.	7091-6
SMOKING, nov, iz n-aifi
nejšega predvojnega blaga. 1 »Bbliofil«.
kupim. Dam deloma pro-tvredfinst. Ženski kostum iz predvoinejta blaga, prodam. Naslov v Jutru.
7029-7
SIOV. KNJIGE dobre — kupim. Ponudbe Jutru pod
5226-7
ugodno prod?m. Kodelie-o, ; LJRBLJ. ZVON tudi po-
Povšetova 33a.
i APARAT za trajno ondu . lacijo, »Possert Nam«, s j 24 grelci, v odličnem sta-niu, protten. Naslov v Ju-i tru.	6622-6
j VOZIČEK, športni, pied-I vojni, prodam ali d?m za ; protivrednost. Petrič Boži-i dar. Dolenjska cesta, Rudnik 81.	6723-6 i OMARO, kuhinjsko, še do-i bro ohranjeno, in Iinolej v 'premeru 1.5 m prodam. Na-' 'slov v Jutru. 6769-6 FOTOAPARAT, skoraj nov. mjloslikovni, na Leica film. znamke Voigtländer, optik: Scopar 1:3,5, f = 5 cm, z vdelano rumenico in optičnim ikonometrom, prodam. Prednost zamenjava za Fo komat Leitz z optiko. Ogled med 12. in 15. uro ter med 19. in 20. uro. Naslov v Jutru. 6911-6 BLAGO za moško oh'eko ali ženski plašč, temnosi-vo, 3 m, prodam. Naslov v Jutm. 7070-6 MOTORJA, dva, stabilna, 5 in 8 KS, pripravljena tudi na pogon z drvmi ali ogljem, ugodno prodamo. Merkur, Puharjeva ul. 6.
7053-6
GOJZERJE št. 43, v najboljšem staniju, prodam. — Naslov v Jurru. 7071-6 SIV. STROJ, »Grrtzner«, dobro ohranjen in zelo malo rabljen, pogrezljiv, prodam. Pleničar, Miklošičeva 10/IV.	7072-6 SODE, transportne, 24 komadov, za 174 hI, v dobrem stanju, prodam. Ra-dilovič Ivan, Sv. Petra cesta 25. 6478-6 BLAGO za damski kostum aH moško obleko, svelo-drap, črtasto, in modro za damski plašč, vse staro predvojno, prodam, delno zameniam. Mikluš, Wolfo-va 10/L 7073-6 VRTALNI STROJ do 10 milimetrov za transmisijski pogon proda Unitas, Celovška 90a. 7076-6 KOLO, žensko, prodam. Metelkova 5/1, levo. 7077-6 BLAGO, sivo, češko, predvojno, s kompleno podlogo, za moško obleko ali kostum, prodam. Vprašati pri Lapajne, Stari trg 17/1.
7080-6
ČEVLJE, damske, fine. moderne, salonske, št. 39%, prodam. Naslov v Jutru, i	7082-6
GARNITURO, lepo, plete, no, iz španske cevi (miza, dva stola), ugodno prodam. Naslov v Jutru. 6944-6 STIKI, dve, oljnati, znane-
6942-6 : «aroezne letnike
sečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Lj. Zvon«.
5227-7
ZNAMKE kompl. zbirko ali posamezne partije —
ga akad. slikarja Kokoto- kupim. Ponudbe Jutru pod viča, pro-da Servis biro. Še- »Znamke«.	522R-7
lenburgova 4.	6953-6 j KOVAČNTCO, poljsko.
KOLO, moško, skoraj no- , kupim. F. Perčinlič. elek-vo. s svetilko, in temnosiv j tro podjetje, Gospes -etska površnik, predvojno blago, i cesta 16.	6835-7
črno zimsko suknjo, modne | ŠKROPH.N1CO nahrbtno. hlače in klotasto haljo pro- j sadno. 20 litrsko, kur«m dam. Naslov v Jutru.
F. Perčinlič. elektro pod-jeie, Gosposvetdca c. 16.
6836-7
ŽIMNirE tri. stare, s pravo žimo, kupim in plačam za vsak posamezni kom?d do 2500 lir. Lahko je blago slabo. Ponudbe Jutru s
6921-6
ŠTEDILNIK litoželezen. dober za štiri lonce, s peč-njakom, prodam ali zameniam za novejše žensko ko lo Modrijan, Tržna ul. 7.
690-f*
PREGRINJALO, posteljno, I ceno pod »Tri žimnice«.
težko, predvoino. 250X250 j	6867 7
cm, prodam. Grtgorinova BREZOV T.FS kupimo vsa-ulica 10.	6778-6 : ko količino. Podietie usnia
URO. starinsko, stensko, I »Indus«.	6933-7
Bidermeier, krasno, pozi a- • KOLO. damsko. dobro čeno, s četrturnim ponav- ^ohranjeno, kt-pim za goto-ljainim bitiem. 60X45 cm. . vino ali dam protivrednost, in brušeno starinsko sten- P nudbe Jutru pod »N --sko zrcalo, v okvirju, 100 vedoa cene«.	6991-7
X65 cm, prodam. Naslov BI AGO za kavč. boljše, po v Jutru.	6674-6 možnosti v modri barvi
URO za posteljno omarico, pr dvojno. 3 m. kiinim. P^ preprogo 3X2 m. volneno nudbe Jutru pod »Čin»nre:« odejo, ročko za mast. sed
»KRALJICO «Čl« in »Zephir« peč, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Peč«. 7090 " KOLESA, damska tn moška, kupuje tvrdka Promet, nasproti krizevniške cerkve.
6938-7
VOZIČKE, otroške. kupu;e tvtdka Promet, nasproti kr;-ževnišlie cerkve. 6939-7 GALICO. modro, vsako množino, kupim. Gostilna, Cankarjevo nabrežje 15.
6773-7
AVDIONKO Philips ali Telefunken. bateriisfco. po možnosti dvomrefno. kupim. Braune, Pod hribom St. 44.	6500 7
PRFGRINJALI, dve, po steljni. dve prešiti odeii dobro ohranieni, zavese in rjuhe kurim. Ponudbe Ju tru pod »Dobro, ohr.'iie-no«.	6801-7
FOTOAPARAT, format 10 krat 15. kupim. Ponudbe Jutra pod »Dobra ont-ka«.
6984-7
NAKUP in prodiia vsako vrstnih rablienih predmetov. — Trgovina »Ogled« Mestni trg 3.	0866-"
ček za zelje, zamenjam za protivrednost pa tudi prodam. Naslov v lutru
6823-6
UGASKE. premopove. oddamo brezpl -ično poü'ibno količino. »Saturnus« d. d.. Moste.	6822-6
KOVČEG, ročni, pralni, veilk. iz najbo*.jšega
predvojnega usnja, prodam J ST »KF ali zameniam. Star.ičeva ulica 6/1.	6809-6
VOZTČTK. športni. sta:ico odeiico za doienčka in slinčke orodam. Naslov v Tuf-m.	68"= H 6
SKRINJO, železn«. 91 X 47X45 cm. prodam ali zamenjam. Staničeva fi/I.
6808-6
SJ.fRF.KOVO SFME. vsako množino, prodamo po zmerni reni. Prijave pri državni upravi razlaščenih gozdov, Puccinijeva ol. 9/1.
6987-6
/J* <
FOTOAPARATE, fotepri-bor, radio, kompase in slične predmete, kupuje in plača takoj najboljše Fo-totehnika, Dunajska 15.
7008-7
KOSTUM, lep, svetlomo-der ali svetlorjav, za sred-njevisoko postavo, kupim. Škofja ulica 5. Prime.
6995-7
TRICIKEL, otroški, za tri-do šestletnega, prodam. Košarico za doienčka in stajico, prodam. Seunig, Stari trg 7.	6989*7 OBLEKO moško, rjavo m trenčkot plašč, kupim ali dam protivrednost v blagu. Ponudbe Jutru pod »Obleka«. 6964-7 ZNAMKE, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Franko«.
6693-7
POČKF (kante), pločevi n.nte, l upu'C »P'tronafta« A Hr-elak. Liubli'.na. Ci ri'-Metodova 3">a. J 417-7 SLOVENSKO in tuje leposlovje ter ostale izvirne kn'iee in p'evode — kupu;e J-nez Dr'2an — knjigarna, Stritarjevi ul.
407
-ašib starcj'h in ml:':5ih moistrov, kupim. Piidcm na dom. Naslove p'ist^i v upravi Jutr.. ped »Slike«.	T-41Ä-7
S'.'FKiFNICE vseli vrst pletenke. šiviljske padke. pločevinaste aoac vs kcvrsten p.-pir :n tehnične predmete s' lno kupuje ter plači najbolje Metalia. Gos] osvetska 16. tel. 32-88 — nasproti Delavskega do ma.	J-148-7
HRAM Modr< pt co in
KOI.O športno — dobre, rhr.injcno z novo pnevm-tiko, zamenram za št<C pacno kolo. Naslov v Je-t-n.	6992 8
KO'i'EL pralni ozir. kotel za kuho piče za praš:če, 7C27-7 1 zame:i;am za protivrednos"-.
BLAGO, predvoino. fino. moško, zameniam za protivrednost. Naslov v Jutru.
6513-8
SANDALE, nove. Bata, št. 41, zameniam za enake št. 39 ali 40. Holcapflova 7.
6849 ?
FARCEI.E za Be*itrradom. na vzhodni strani in industrijsko parcelo prodam. — Re-litctna pisarna Zajec Andrei. Tavčarjeva ul 10.
6737-20
NEPREMIČNINE h,šo in parcelo v središču ali v neposredni bližini, parcelo v Šiški ali na Miriu in travnik kupim za svoie stranke Ponudbe na : Rea-'itetna p.«arna Zaiec An-Irej. Tavčarjeva ulca 10.
6777-20
PARCELI, obrtni, stavbni, v izmeri cca 7000 kv. m. •ic»'no prodam. Bonča, Aleševčeva 16. 7092-20 PARCELO, stavbno, kier leo'i, znotrai bloka, do 500 tisoč lir, kupim. Gost:lna. Cankanevo nabrežje 11.
6774-20
PARTFLO. stavbno. ali
večje zeml-išče ob Dunaj-sk' cesti kupim. Maslov v Jutru.	6775-20
Bleiweisova 21-1. 698^ 8 DAKIIO, dragoceno, za-menia kadilec. Pm>i.lbe iutru pod »Precizni ča^«.
6986 s
CAT1CO. zameniam nepo sredno vinogrrdn'kom. b0
nn.ibe 1C0«".
J utru pod
druge knjige samo do- I!o<-bro' oh'injene kupti IGRAČE
kniigaina žužek. pasaža.	J 447-7 ROl I-EiriE?: Automat, aparat 6>'6 cm, kupim. Naslov v Jutru. 7066-7 KOLO. žensko, kupim, oz. vzamem v najem. Ponudbe Jutru pod »Proti mesečni odškodnini«.
»Galica 6956-8
POSTELJO, vzmetnico in žimnico iz afiika zameniam. Naslov v Jutru. i 7034-3 '
ČEVLJE. riave, usn ene, ; zelo lepe. popo'noma rove, od- j 38-39, zamenjam za protivrednost. Fonuiibe Jutru pod' »R|avi čevlji«.
704» 8
SPALNICO šr^rapo, ne-plskano. 14 k -"nadov. za- i menj.'lti proti doplačilu za ! -nvo d:msko 1: - lo. Ponudbe Jutru pod iDam^kn ko. ' 6824-8 j krasne otročki
J IVO dam v nijem. Naslov v Jutru. 69u0 17 NJIVO od.'am v micm ob M:lčinskega cesti. Ponud bc Jutru pod »650 kv. m« 6957-17
KOŠVIO na 12.000 kv. m velikem zemli sču ob Cesti dveh cesarjev oddam. Ponudbe Juti u pod »Koir.ii«.
6888-3
RADIO vzamem v najem. Plačam v gotovini ali v naturali'ah. P--«iudbe Jutru pod »Radio«. 7075-17
SOBO s štedilnikom oddam zakonskemu p-ru brez otrok, iko prevzame mestu hišnika. Ponudbe »Jutru« pod: »Trezen in pošten hišnik«.	6974-23
globok voz:ček. volnena oblačila, rabüene čevije št 37 in 42, 'ameniam za ' protivrednost. Naslov v Tu- ! trn.	6928-8
KOLO. dekliško, za 6 do ; 14 letno, prvovrstno, zame- i
SOBO prazno ali sličen prostor za hrambo pohištva, iščem za takoj. Ponudbe Fototehniki, Dunajska 15.	70O7-23a
SOBO. prazno, iščem samo za shrambo nove spalnice. Plačam z denarjem j ali s protivrednostjo. Lahko tudi izven mesta. Ponudbe Jutru pod »Čimprej«.	6802-23a
M , fjt-4/ f/i
KROJNI TEČAJ priredi Jožica Rus Kumelj. Priče-tek 5. aprila. Informacije v Pucinijevi ul. 4-11, levo.
6999-37
ZAPESTNO URO. damsko. »Longines«, s svetlim us-j njenim trakom, sem izgub '..1 127. marca od Kolodvorske ! po Resljevi, Cesti 800 let j Liubljane do Sv. Križa. Ker j ie ura drag spomin, pro-1 s:m najditelja, naj jo proti i nagradi odda na naslov v 1 uprav; »Jutra«. 6859-37 ' UGf.ASEVM.FC (jlafovir-1 jev, Juiäsek ZrinJ kegj I 711 telefon 39-23. KLtVIRJE -«trokovnja • šk,, popravlja in ugla 1 šuje Prva kranjska 12 : deiovfclmca klavirjev j LJubljana. Privoz 10 — i Telefon 33-40 J 402 3T : K0K05 se je zatekla. ; Kam. se izve v Jutru.
7081-37
•DENARNICO z dokumenti 'na ime R. A. sem izgubila 28. marca. Najditelj naj si obdrži denar, denarnico ! z dokumenti pa naj vrže v ijutrov nabiralnik. 7085-37 Vaš ŠIVALNI STROJ je ! treba temeljito prečistiti ali urediti. Oddajte Vaš na-I slov v Jutru pod »Poceni«, pa Vas obiščem n3 domu.
7086-37
PRSTAN, briljanten. v belem aiatu. in briljanten uhan v usnjati vrečici sem izgubila. Ker mi ie drag spomin, lepo prosim najditelja, da proti dobri nagradi odda na naslov T upravi Jutra.	7102-37
«r* 1
KATERO DEKLE bi našlo v svrho ženitve v 26 letnem fantu, obrtno naobiaženem, ljubitelju narave in s srčno kulturo, svoj ideal? Samo resni dopisi z natančnim opisom Jutru pod »Poznejša ženitev«.	6954-25 VDOVEC z enim otrokom išče zaradi ženitve snažno, pridno in pošteno ženo, ki ima veselje do gospodinjstva in gospodarstva. Dopisi Jutru pod: »Bodočnost«. 6903-25
njam za damsko kolo z 7074-7 ! nizki""' kolesi, znamke ~ • 1	-i I Miele ali slično. Ponud- I
be Jutru pod »Miele—Ve- J lox«.	7079 8 ■
brez gum, kupim. Trgovina Koretič, Ulica 3. maja.
7078-7
MOTORČEK, bencinski, za model avijona, kupim ali zamenjam. Ponudbe Jutru pod »Ne kadim«. 7084-7 TEHTNICO, decimalno, do 50 kg. v dobrem stanju, kupim. Ponudbe Jutru pod »Decimalna«.	7088-7
SODE in kadi, rabljene, kupim. Ponudbe Jutru pod »Sodi in kadi«. 7089-7 PREPROGO, pirotsko ali bosansko, kupim. PoruJbe Jutr« pod »Preproga«.
6877-Z
ZAMENJAM dva lepa pomladanska plaščka. klobučke, nogavice, čevlje, vse za 5—7 letne deklice, ženske hlačke iz batista, nedrčke, nove moške srnice, smoking — za kurjo pičo ali drugo protivrednost. Kodcljevo. Povietora 53a. 6943 8 KOLO, damsko, starejjega tipa, zameniam za moderno. Jportno. Raz'iko doplačam. delno tudi ▼ bi reu. j Ponudbe n? Če^ml- Pavel. Gosposvetskr 12^/IIT.	I
6025-8
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije in posredovanja »SERVIS 3 I B O«, šelenburgova ul. 4. tel. št. 21-09
PROŠNJE ^ potovanja, oprostitve, vse druge vloge in informacije: Komerc. pisarna ZAJC Lojze, Gledališka 7.
ZAHVALA
Ob smrti mojega nadvse ljubljenega soproga, gosp.
• BORISA RAJFRJA
t.i je bilo izrečeno sožalje pismenim in ustmenim potem >d znancev in prijateljev. Vsem moja prisrčna zahvala!
Posebno se zahvaljujem vsem, ki so spremili pre-.Ir.gega pokojnika k zadnjemu počitku. Logatec, dne 28. marca 1945.
DRAGICA RAJER.
<erl Uehiiiiann.
«
[iE &AMO ZA ZLATO
tiuuiao
Imeli so ga, malopridneža, ki je bil napravil tisto reč na > ütvi«. Wiegand je bil, ii&ar, prevzetnež, ki se je d: žal zmerom ta-kuJto, Ka.Kor da bi — in cako aaije. Da, Wiegand: Seveda bo morai zdaj nadomestiti vso škodo. In v ječo tudi pojde, za tako stvar dobiš v.saj pet let, če ne več. Jahta bi bila utegnila docela pogoreli. Temu pravijo dandanes ogražanje prevozov. j>Tak nehaj že, saj vse vem.« Mala Aga^a jo je pogledala z velikimi, okroglimi telečjimi očmi.
»Torej — torej je inenda že v listih? Gromska strela, t: pa res nitro delajo. »Planila je iz sebe. Najbrž je imela kje v hiši koga, ki je vedela, da bo hvaležno sprejel to najnovejšo senzacijo.
Heia ni več mislila na Aleksandra Baraya.
Kar iznenada jo je Irl prevzel občutek, da je sokriva tega, kar se je biio zgodilo. To je biio seveda smešno, je takoj rekla sama pri sebi. Kaj je neki mogla za to, da se je Kasch vedel kakor norec!
In vendar--ona je bila vzrok, da je
bil zapustil prejšnje dekle. Ta »vendar« jo je grizel. že zavest, da je, čeprav brez lastne krivde, prizadejala nekomu drugemu bol, jo je bolela. Najrajši bi bila šla k VViegan-dovi sestri in se opravičila. A tudi to je bilo nesmiselno. Kaj bi se le opravičevala? Ali more človek kaj za to, če se drugi ne znajo brzdati ?
Ne, Kasch sam bo moral zagovarjati to stvar pred svojo vestjo. Dasi nikakor ni bilo moči pritrditi Wiegandovemu ravnanju — v tej točki ga je biio treba mileje presojati. Hotei je maščevati žalitev, ki jo je bil Kasch prizadejal njegovi sestri. Da je pri tem segel po napačnem sredstvu, je bilo pač pripisati njegovi mladosti in še bolj njegovi majhni razsodnost:. Ker pa je bil ravnal res neodgovorno, uničil dragocene vrednote in spravil druge ljudi v neposredno nevarnost, nekoga pa celo v krivičen sum, ga je gotovo čakala huda kazen. Torla na zatožni klopi bo sedel sam, čeprav--
A to je moral Kasch opraviti s samim seboj. Zdaj, ko je poznala nagibe, ki so mu bil: vdahnili načrt, da zapusti tvrdko, se ji , je zdelo, da je ta izhod res edini, ki ga more ubrati. Njegov položaj tu v hiši je bil omajan; kaj'.i, in v tem je imel Kasch prav, ozadje zažiga se je moralo kmalu splošno razvedetL
Rada bi bila nvslila na kaj drugega, toda ni se mogla odtrgati od te stvari.
In čim dalj je mozgaia, tem bolj nagnjena je bila, da odbije še edino olajševalno okoliščino, ki je govoi ila za Wieganda.
Mai" to, kar ja bii storil, ni pričalo o nenavadni zavratnosti ? če se je hotel znesti nad Kaschem, zakaj je potem čakal več mesecev? Kajti toliko časa je že bilo, odkar je bil Kasch napravil z dekletom konec.
Zakaj ni bil opravil boja iz oči v oči? Za to je bil najbrže prastrahopeten. Namesto da bi se bil takoj zatekel k dejanju in pozval Kascha na odgovor, mu je bil narobe več mesecev hlin l prijateljstvo in sodeloval s Kaschen, kakor da bi se ne bilo nič zgo-d lo--ne, prav res da ni smela dalj premišljevati o teh rečeh, kajti Kascheva krivda se je krčila od trenutka do trenutka — — izvzemši nekaj: njegovo neobrzdanost in njegovo nepremišljeno ravnanje ... Ona vse kak o ni mogla nič za to. Ko je Agata Möllerjeva, vsa razgreta in še vedno strašno razburjena., znova stopila v sobo, se je biia Hola že dokončno por,.i: i-la, in niti najnovejša, n a j - n a j nove j ša senzacija: da se je bi! baje Wiegand v preiskovalnem zaporu obelil, kakor jc praiil stari Menkel v registraturi, je ni mogla več pre-trestL
Ne glede na to; da najbrže ni bilo res. *
Ob desetih, je Kristijan Weiiencamp 00 navad: sprejel iz tajničinih rok spisek obiskovalcev, ki so se bili napovedali za tisti dan, in je nato odločil, ali jih sprejme sam ali ne.
Wellencamp je bil na oko tak kakor zmerom.
Wiegandove aretacije se ni niti z besed'co dotakniL
»Kapitan Petersen pride ob enajstih?« Začudeno je vzdignil oči. »Je mar telefoniral?«
:-Ne. Včeraj me je naprosil, da sesn ga vzela v spisek.« i-Nu, prav.«
Heia je bila vesela, da nI dalj vpraševal. Seveda je pr'Sel Petersen točno ob določeni minuti. Zamišljena črta se mu je dolbla v obraz, ko je krenil v Wellencamoovo sobo.
s-Zdaj sem pa res radoveden,i je rekei Wellencamp, poliazal na stol in porinil pred kapitana svoje jahte zabajček smotk. »Svetlo, temno, srednjo?«
Petersen je vzel kakor smola črno brazil-ko in jo obšestno prižgal.
»Tesarji že delajo,« je začeL »<3ez tri dni ne bo na ladji niti sledu več o požaru.« Zleknil se je v naslanjaču in prekrižal noga. Brezizrazne oči so mu zbJodile po sobi. »Pa to samo mimogrede. Prav za prav sem prišel zaradi .Mihaela'.«
KINO SLOGA. »Velika nagrada.« Predstave
nes in na praküik ob 15., 17. in 19. uri. KINO UNION. Odlična komedija »Vzorni soprog«. Heinz Rühmaim, Leni Mar,?nbaoh. Predstave danes in na praznik ob 15., 17. ln 19. uri. KINO MATICA. »Afera Roedern«. Pzedstave danes in na praznik ob 15., 17. In 19. un. KINO MOSTE. Tel. 29-18. »Carmen.« (Imperio Argentina.) Predstave v nedejo in ponedeljek ob 15., 17. in 19. uri. Predprodaja od 9. do 11. are.
jr Za vedno nas je zapustila v 34. letu starosti J^ niša dobra hči, sestra m svakinja, gospodična
ANA METERC
Pogreb blage pokoinice je bil v Trbovljah dne 26. februarja 1945. Sv. m.:ša zadnšnica se bo brala v cerkvi sv. Petra dne 9. aprila ob yi7 zjutraj.
Amalija Metcrc, mati; Mam Ložar, sestra..
t Umrla mi je predragr žena
NASTJA TAVČAR
rojena Lubimova
Pokojnica leži na svojem domu na Bregu P/II. Pogreb bo v ponedeljek 2. aprila 1945 ob	z
Žal. kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu, k.er bo zač.soo pohranjena.
Parastos bo v nedeljo 1. aprila ob V<10 v cerkvi sv. Cirila m Metoda.
Ljubljana, dne 30. marca 1945.
Dr. Ivan Tavčar.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalia ob smrti ljubljenega moža in skrbnega očeta, sma, brata in svaka
JELČIČA ANGELA
pleskarskega in slikarskega mojstra
kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, iskrena hvala!
Posebno se zahvaljujemo g. prof. Lušickemu in g. dr. Jamšku, upravi klinike, čč. sestram za posvečeno neso ter vsem prijateljem in mancem, ki so pokojnik» v talco častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena s hčerkama.
Za uredništvo: M ion Zadnek — Za izdajatelja: Stanko Vlrant — Za Narodno tiskamo: Fran Jerair — Za Inseratni del: Ljubomir Volčič