Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDN1STVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
I
m
Leto XXXVIII. - Štev. 24 (1904)
Gorica - četrtek, 12. junija 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Verouk v šolah Slovenska skupnost pri ministru Vizziniiu najde da se d™..
Že večkrat smo poudarili, da za Tržaško in Goriško ne more biti nobene spremembe glede verouka na OSNOVNIH ŠOLAH. Pri tem smo se sklicevali na določbe konkordata, ki je bil sklenjen med italijansko republiko in Apostolskim sedežem. Pri tem nismo sami, ker se za isto borijo tudi v Trentu in v Bocnu — še bolj odločno.
Iz Rima pa so prišle razne okrožnice, ki se žal na to niso ozirale. Razumljivo je zato, da je nastalo negodovanje, pa tudi nejasnost, kako postopati ali kaj narediti.
Gre pa za to: kdor noče verouka, naj se odjavi; dve uri verouka v rednem šolskem urniku; verouk poučujejo kateheti, katehistinje ali laiki, ki sami niso redni razredni učitelji; zagotovljene so učencem brezplačne veroučne knjige. To so naše pravice in temu se ne moremo odpovedati!
Šolske oblasti so obljubile, da bo ostalo pri starem in da bodo dana potrebna navodila še pred koncem šolskega leta.
Ko naš list tiskamo, še ne vemo, kaj je bilo sklenjeno in določeno. Vsekakor čas za prijavo nli odjavo traja do 7. julija.
Tržaški škof Bellom! je imel pri Sv. Ju-stu po evharistični procesiji dolg govor, v katerem se je dotaknil tudi šolskega verouka. Poudaril jc misli, ki smo jih na raznih krajih že slišali: šolski verouk je potreben, saj je potrebno versko znanje. Pa tudi verska vzgoja. Šola mora posredovati tisto znanje, ki je potrebno za današnje čase in 2a naše delovanje v družbenem življenju. Sem spada tudi poznanje cerkvene zgodovine in nauka, ki usmerja Cerkev v njenem delovanju za rast in napredek vsakega človeka.
Dijak in dijakinja, ki sama izbirata in odgovarjata, kakor tudi starši, zlasti če sami odločajo, naj se tega dobro zavedajo. Poskrbijo naj za obogatitev svoje osebnosti In okrepitev svojih idealov za resnico in dobroto tudi s šolskim veroukom.
Težav res ne bo manjkalo, a z dobro voljo in vztrajnostjo bomo le šli po pravi poti.
LOJZE ŠKERL
Cossiga na Irskem
Predsednik italijanske republike Cossiga je pred obiskom Kanade (od 10. do 16. junija) preživel na Irskem štiri razgibane dneve in imel vrsto pogovorov z irskimi državniki, predvsem s predsednikom Irske Patrickom Hilleryjem in vlade Fitzgeraldom. Preteklo nedeljo je bil pri maši v semenišču sv. Patricka v Maynoothu ter se sestal s svojimi rojaki, ki živijo na Irskem (2.400 jih je) ter z njimi proslavil 40-letnico italijanske republike_Drugi dan se je Cossigi pridružil še zunanji minister Andreotti, kateri se je sestal z irskim kolegom Barryjem. Oba italijanska državnika sta tudi prisostvovala odprtju obnovljenega veleposlaništva v Dublinu.
■ Neapeljsko sodišče je izreklo 15 dosmrtnih kazni tamkajšnji skupini rdečih brigad, ki je sejala nasilje med leti 1980-83, 48 članov te skupine pa je bilo skupaj obsojenih na 700 let zapora. Med tistimi, ki so bili kaznovani z dosmrtno ječo, sta tudi dva »zgodovinska« voditelja italijanskih rdečih brigad Barbara Balzerani in Giovanni Senzani.
Na sedežu vsedržavnega vodstva Italijanske socialdemokratske stranke v Rimu se je v sredo 4. junija sestalo odposlanstvo deželne Slovenske skupnosti, ki so jo zastopali deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin in podtajnik Gradimir Gradnik z ministrom za dežele Vizzinijem.
Med dolgim razgovorom je minister orisal svoje stališče o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji kot ostalih vladnih sil do tega vprašanja. Potrdil je, da želi izpolniti nalogo, ki mu jo je lani poveril predsednik Craxi. Poudaril je, da je zanj zaščitni zakon izredno pomembna priložnost za zagotovitev temeljnih človeških in državljanskih pravic slovenskemu prebivalstvu.
Po prvih stikih s predstavniki vladnih strank je že lani sestavil predlog osnutka zakonskega besedila, ki naj bi služil zgolj kot osnova za razpravo v vladnih vrstah. Ob kritičnih pripombah predstavnikov Slovenske skupnosti glede besedila je minister ponovil že izraženo misel, da gre le za delovni osnutek, ki ga je pripravljen spreminjati in popravljati pred predstavitvijo v parlamentu in med parlamentarno razpravo. Potrdil je tudi obvezo, da se bo pred izdelavo dokončnega osnutka ponovno sestal s Slovenci.
Minister Vizzini je v prijateljskem in sproščenem razgovoru še omenil težave, zaradi katerih je vsa zadeva že več mese-
WiMhein - mul infeeMk Mie
Avstrija si je preteklo nedeljo izvolila novega državnega poglavasja. In to je storila brez oklevanj: svoje zaupanje je izrekla dr. Kurtu VValdheimu, ki je bil 12 let glavni tajnik Združenih narodov, v zadnjem obodobju v času volivnega boja pa močno osporavan in napadan s strani mednarodnega židovstva, češ da je bil kot
Naša čast in naš ponos
28. maja so v Torontu javna občila sporočila: škof Alojzij Ambrožič je bil izbran, da nasledi kardinala Emmet Carterja kot duhovni voditelj preko milijona katoličanov, ki žive v torontski nadškofiji.
Kot škof naj večje in najbol j vplivne škofije v Kanadi bo mogel postati najvplivnejši cerkveni dostojanstvenik države. Papež je podpisal to imenovanje, ki daje pravico škofu Ambrožiču, da nasledi kardinala Carterja, ki je star 74 let in ima še eno leto na voljo, predno ponudi svoj odstop. To se bo verjetno tudi zgodilo in škof Ambrožič bo avtomatsko postal nadškof. Kardinal Carter bo ostal cerkveni knez, toda izgubil bo pravico voliti papeža, ko bo dopolnil 80 let.
Po rojstvu Slovenec iz Jugoslavije je škof Ambrožič poznan kot teolog konservativne usmeritve, zelo blizu papeževih stališč v zavračanju marksizma in posvetitvi žensk za duhovnike ter do poročenih
duhovnikov. D nižina Ambrožič je prišla v Kanado leta 1948 v septembru po treh letih bivanja v begunskih taboriščih na Koroškem. Škof Ambrožič je zapustil domovino, ko je bil star 15 let. V Kanadi je takoj stopil v semenišče in postal duhovnik junija 1955. Pomožni škof je postal maja 1976 in je bil odgovoren za različne etnične skupnosti.
Torontski Slovenci smo presrečni ob časti, ki jo je dosegel naš rojak. Kljub visokemu položaju pa naš škof še vedno najde priložnost in čas, da pride med nas ob večjih slavnostih. Kot znano, vedno rad obišče rojake po svetu in je celo v uredniškem odboru Celovškega Zvona.
To visoko imenovanje je potrditev tega, da za uveljavitev našim rojakom v izseljenstvu in zamejstvu ni treba odvreči slovenske zavednosti in demokratske odprtosti.
Dr. Peter Urbanc
častnik Hitlerjeve vojske udeležen pri deportacijah in umorih judovskega prebivalstva na Balkanu.
Sam je te obtožbe z ogorčenjem zavračal, pa tudi avstrijski volilec jih je nevoljno odklanjal. In tako se je zanj na drugem krogu predsedniških volitev izreklo 53,9 % volilnih upravičencev, za protikandidata dr. Steyrerja (iz vrst socialistične stranke) pa 46,1 %.
Waldheim je prvi od dosedanjih šestih predsednikov Avstrije, ki je zmagal na listi Ljudske stranke (ki je krščansko opredeljena). Vsi ostali so bili doslej socialisti. Waldheim je svojo srečo poskusil že leta 1971, a takrat ni uspel. Do sedaj noben od predsednikov v prvi predsedniški dobi ni prejel toliko glasov. Presegla sta ga le Scharf in Kirchschlager, ko sta kandidirala drugič. V tem oziru bo zlasti Kirchschlager ostal edinstven. Drugič je namreč prejel 79,9 % glasov. Bil je med drugim zelo odprt do koroških Slovencev in znan po svoji vernosti.
Waldheimov uspeh je imel raznovrsten odmev tako znotraj Avstrije kot v inozemstvu. Kancler Sinovvatz, ki je bil na čelu socialistično-liberalne vlade od leta 1983, je takoj po izidu volitev odstopil. Nasledil ga bo dosedanji finančni minister Vranitzky. Ta naj bi v slabem letu popravil podobo socialistične stranke, ki jo prihodnjo pomlad čakajo parlamentarne volitve. Socialisti so na oblasti že 16 let; ni čuda, da se je v njih vrstah pojavila korupcija, kar je premnoge od njih odbilo. Dosedanji kancler Sinowatz pa je prevzel vodstvo stranke, da jo reorganizira in da novega zagona. Zadnje volitve pomenijo gotovo alarmni zvonec za vse avstrijske socialiste.
V inozemstvu so volitve na splošno sprejeli kot izraz svobodne izbire Avstrijcev in kot njih notranjo zadevo, tako tudi v Beogradu. Moskva je celo označila židovsko gonjo zoper VValdheima kot gonjo zoper ustanovo Združenih narodov, katere glavni tajnik je bil VValdheim vrsto let. V Franciji je bilo rečeno, da bi bilo zaenkrat neprimerno, če bi obiskal državo, v ZDA pa, da se mu v svojstvu diplomatske nedotakljivosti ne more preprečiti vstopa. Še najbolj se repenčijo v Izraelu, kjer grozijo, da bodo zmanjšali svoje diplomatsko predstavništvo na Dunaju. Toda kdo bo imel od tega večjo škodo? Brez dvoma Izrael, ki že tako nima v svetu dosti prijateljev.
cev ustavljena. V vladni koaliciji namreč ni soglasja o zaščitnem zakonu, zato vprašanje ni še prišlo na dnevni red ministrskega sveta. Sam je med nedavnim preverjanjem vladnega programa na petstran-karskem zasedanju v Rimu opozoril na nujnost rešitve dolgoletnega problema in izpolnitve obveznosti ter obljub. Pismeno je pozval vladne stranke k opombam in stališčem glede delovnega osnutka. Ponovno bo sedaj urgiral in še ta mesec bo sklical predstavnike vladne koalicije, da preveri, koliko so dozoreli sklepi. Potem bo pač potegnil svoje zaključke in poročal vladnemu predsedniku.
Deželno vodstvo SSk se je ministru Viz-ziniju zahvalilo za stvarno poročilo, ponovilo je nekatere bistvene slovenske zahteve in potrdilo namen, da v najkrajšem času nadaljuje z razčiščevalnimi razgovori s partnerji deželne vlade in večine.
V Rimu so se slovenski predstavniki srečali v prostorih senata s senatorjem Fossonom, predstavnikom Union Valdo-taine, ki je eden izmed predlagateljev osnutka zakonske zaščite, ki ga je izdelala SSk. Zastopnik senatne mešane komisije je SSk seznanil z zadnjimi novostmi o poteku zakonodajne poti v senatu in z razmerami v parlamentu in v vladi, ki se, žal, vse bolj »ohlajajo« kar zadeva odnos do narodnih manjšin, deželne avtonomije in podobnih temeljnih vprašanj italijanske demokratične ureditve.
Otvoritvenih svečanosti in uvodne okrogle mize slovenskih beneških dnevov — Slovenci tam za goro —, ki je bila v ponedeljek v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani, so se udeležili tudi predstavniki deželne Slovenske skupnosti in sicer tajnik Jevnikar in predsednik Terpin. Uvodni referat je med drugim imel tudi član deželnega tajništva SSk Salvatore Venosi.
Burno zasedanje jugoslovanskih pisateljev
V napetem in mestoma tudi burnem ozračju se je v Mariboru končala redna letna skupščina Zveze pisateljev Jugoslavije. Zadnje leto je Zvezo vodil slovenski pisatelj Ciril Zlobec. Združenje književnikov Srbije je za njegovega naslednika predlagalo Miodraga Bulatoviča, znanega po svojih velesrbskih in jugoslovanskih stališčih in večnega nasprotnika slovenske avtonomije. Zaradi svojih ozkih in nestrpnih stališč pa je izzval odpor tudi izven Slovenije, kar vse je pripomoglo, da ni dobil zadostnega števila glasov. Do septembra, ko naj bi se znova volilo novega predsednika, bo Združenje vodilo skupno predsedstvo.
■ Italijanska vlada je odobrila osnutek novega zakona, po katerem naj bi letos v zvezi s 40-letnico republike v Italiji pomilostili kakih 8.000 zapornikov. Prejšnjemu osnutku so nasprotovale liberalna, socialdemokratska in republikanska stranka, ker je bil preveč prizanesljiv do obsojenih. Novi zakon, ki bi ga morali še odobriti obe poslanski zbornici, izključuje iz amnestije vse, ki so bili obsojeni zavoljo terorizma, korupcije in namernega onesnaževanja okolja.
■ V Lizboni, prestolnici Portugalske, se je zaključil kongres Krščansko demokratske internacionale, ki je trajal tri dni. Za novega predsednika je bil izvoljen Flami-nio Piccoli iz vrst italijanske DC, ki je nasledil Čilenca Andresa Zaldivarja, kateri je to funkcijo opravljal zadnja tri leta. Glavni tajnik pa je postal bivši predsednik Venezuele Herrera Campins. Na kongresu je bila sprejeta vrsta dokumentov in resolucij, ki naj usmerjajo delovanje 54 strank in gibanj s krščansko opredelitvijo. Posebej so navzoči pozdravili krščanskodemo-kratske stranke v Cilu, Nikaragvi, Kubi in Paragvaju, ki se morajo neprestano spoprijemati z diktatorskimi režimi, kateri so tam na oblasti.
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Gre za tole: kulturno zabavni program ljubljanskega radia je organiziral in pripravil v Ravnah na Koroškem zabavno glasbeno »fešto« v sodelovanju s sarajevskim radiem. Naslov, ki so ga dali veselici, je obenem naslov tega prispevka. Nastopilo je nekaj slovenskih in nekoliko več bosanskih pevcev in ansamblov zabavne in »jugo country« glasbe.
Tako, da bi bili tako imenovani izgredi v Idriji čimprej pozabljeni, pa da bi bratskim republikam Slovenci pokazali, da ne sovražimo priseljencev iz teh republik. Kot na Jesenicah, v zasavskih premogovniških krajih, v Kopru s svojim pristaniščem in še marsikje, je tudi na železarskih Ravnah že blizu polovica prebivalstva priseljencev. Takle koncert v organizaciji bosanskega in slovenskega radia ob sodelovanju bosanskih in slovenskih pevcev bi naj bil torej manifestacija prijateljstva v Jugoslaviji.
Načelno je do tukajle vse »brezmadežno« in grd nacionalist bi bil vsakteri, ki bi se zgražal nad bratskim druženjem.
Se pa tu in tam le najde kdo, ki ga v Sloveniji moti pogovorno — srbohrvaški naslov prireditve; kakor da slovenski pevci zabavne glasbe že tako ali tako ne pojejo tudi ali celo pretežno v srbohrvaščini! To za omenjeno »fešto« še ni bilo dovolj, treba je bilo tudi večino nastopajočih pripeljati iz samega Sarajeva, soorganizator pa je moral biti tudi sarajevski radio.
Ni znano, kako so ob tem razmišljali na ljubljanskem radiu, niti ni znano, če se jim je to sploh zdelo razmisleka vredno. Priokus, ki ga imajo ob prireditvi Korošci, pa nehote vzbuja primerjave s 7. členom avstrijske državne pogodbe: koroških Slovencev ni ne onstran ne tostran avstrijsko-jugoslovanske meje. Tu jih posiljujemo «hajde da se družimo«, tam zgoraj pa z ukinitvijo dvojezičnih šol...
Pa kdo je zdaj tista »matična država« Slovencev?
In malo resneje: kdaj bomo Slovenci matično državo končno dobili?
Hajde da se družimo...
Še marsikje* se takole veselo, ob propadanju živcev, ob narodnostni nemoči, ob občutku resne ogroženosti — družimo. Ljubljansko »Delo« je pred nekaj meseci uvedlo enkrat tedensko prilogo na štirih straneh, ki jo v celoti pišejo časnikarji iz uredništev posameznih časopisov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. »Da se bomo bolje poznali!« so uvedbo te priloge utemeljili v uredništvu »Dela«. Prispevki teh jugoslovanskih kolegov so v »Delu« do Slovencev precej strpni. Isti kolegi pa v »svojih« časopisih o istih rečeh pišejo nekaj čisto drugega. Gre, denimo, za to, kdo v Jugoslaviji več izvaža. Časnikar sarajevskega »Oslobodenja« pošlje v »Delo« članek, kjer je slovenski izvoz »zastopan« s pravilnimi odstotki (okoli 30% vsega jugoslovanskega izvoza), v »Oslobo-denju« pa pravi, da tak odstotek navajajo Slovenci, da pa ga bo treba šele preveriti...
In tako se družimo...
Ce kje »ujamete« ljubljanski prvi radijski program, si ga nikar ne zaželite poslušati med enajsto in trinajsto uro; tisti čas je ob delavnikih namenjen glasbi narodov in narodnosti Jugoslavije. V času, ko so ljudje pri kosilu, morajo »spoznavati« glasbo pastirjev dinarskih gora, pa glasbo ribičev ob Ohridskem jezeru.. Za tem pa so na istem programu na vrsti osmrtnice... Simbolika, da se ti želodec zvija!
Ob sobotah zjutraj je oddaja za otroke; prav pogosto v srbohrvaščini — spet prvi program ljubljanskega radia!
Pa televizija: »šolska televizija« sploh nima slovenskih prevodov; šolarji se morajo naučiti jezikov pomembnejših narodov — slovenščina je le naš mali, za televizijce nepomembni, jezik...
In še nihče s televizije, ne z radia, ne iz »Dela« ni odgovarjal za narodno veleizdajo!
Pomembno je, da se družimo; za nadaljnje stopnje »združevanja« pa že zdaj lahko slutimo, kam da bodo pripeljale.
J y	K*	’	11
Nadškof-pomočnlk dr. L. Ambrožič mašuje ob študijskih dnevih Draga 1977 na Opčinah
Dve šolski akademiji v Geriči
Kilhni duri Stmracev Videnške Mkraioe v Liutlini
OB GREGORČIČEVI 80-DESETLETNICI
Slovenska Primorska se letos spominja 80-letnice smrti pesnika Simona Gregorčiča. Na obeh straneh državne meje so že bile in bodo še razne spominske svečanosti. V ta jubilej so se vključile tudi slovenske višje srednje šole v Gorici, oz. bolj prav je, če rečemo, da sta jih zastopali gimnazija-licej »P. Trubar« in učiteljišče »S. Gregorčič«. Ti dve šoli sta pod vodstvom svojih profesorjev in ob pomoči režiserja Emila Aberška pripravili uspelo akademijo v soboto 7. junija v Kulturnem domu. Dopoldne je bila neke vrste generalka za dijake, zvečer pa za starše in drugo občinstvo.
Akademija je bila v celoti posvečena S. Gregorčiču. O njem je najprej spregovoril pesnik Peter Božič iz Ljubljane. Govoril ni samo o Gregorčiču, temveč tudi o slovenski kulturi, ki preživlja danes nelahke čase, morda nič manj kot v Gregorčičevih letih. Saj je slovenska narodna kultura izpostavljena pritiskom z vseh strani, tako ideološkim kot unitarističnim v Jugoslaviji; v zamejstvu pritisku večinskega naroda; povsod pa pritiskom množičnih sredstev večkrat nekulture kot se vsiljuje po radiu in televiziji. Vendar so znaki prebujenja kot je bilo ravno srečanje mladih pesnikov in pisateljev na slovenski obali.
Sledil je »Šopiček planinskih cvetic«, oz. izbor Gregorčičeve poezije. Pripravil ga je E. Aberšek, ki je tudi režiral celotno predstavo. Z recitacijami so sodelovali dijaki in dijakinje učiteljišča in liceja, vmes je spored popestril zbor učiteljišča pod vodstvom prof. Franke Žgavec, na klavirju je spremljala dijakinja Valentina Pavio. Zbor je izvajal kompozicije na Gregorčičeve poezije; nekatere so pripravili za ta nastop prof. A. Bratuž, prof. Š. Mauri in prof. H. Lavrenčič. Središčno besedilo sta bili pesmi Soči in v Pepelnični noči. Poleg teh dveh smo slišali še več drugih Gregorčičevih tako v govorjeni besedi kot v zapeti melodiji.
Udeleženci smo odhajali z akademije zadovoljni nad našimi dijaki in njih pedagogi, ki so pripravili zares prijetno in tudi umetniško uspelo akademijo v spomin Simona Gregorčiča, o katerem je Peter Božič dejal, da je za nas Primorce to, kar je France Prešeren za vse Slovence.
IZ RODA V ROD
Naslednji dan, v nedeljo 8. junija je bila na vrsti enotna srednja šola »Ivan Trin-ko«. Ta si je za zaključno akademijo izbrala drugačno izhodišče: popeljala nas je v ustvarjalnost Trinkove ožje domovine Beneške Slovenije in Rezije.
Prof. Pavle Merku je po zadnji vojni obiskoval beneške doline in Rezijo ter odkril nesluteno bogastvo ljudskih pesmi, ki se je ohranilo živo med ljudmi do povojnih časov. Verjetno je res dobil še zadnje stare žene in može, ki so še poznali stare ljudske pesmi in jih tudi zapeli, da jih je lahko posnel na trak.
To blago je izšlo v posebni knjigi, iz katere so na pobudo prof. Lučane Budal sestavili program za nedeljsko akademijo v goriškem Avditoriju. Nič niso povedali, kdo je bil režiser akademije, vsekakor je dobro izbral pesmi in povedna besedila, četudi bi lahko dobil še kaj boljšega od tega, kar smo slišali.
Poleg recitiranih besedil je bil še pomenljivejši doprinos pevskega zbora, ki je bil številen in dobro pripravljen; vodil ga je prof. Stanko Jericijo, pri vajah pa je pomagala prof. Bandelli. Poleg zbora so svoje točke izvajali dijaki tudi na flavte, na kitaro in celo na orglice.
Program pevskih točk je obsegal beneške in rezijanske pesmi v priredbi prof. Merkuja. Nekatere teh pesmi pojejo in so peli slovenski ljudje tudi drugod po Slovenskem, vendar so v Benečiji dobile svoj značilen zvok in besedno vsebino. Slišali smo pa tudi povsem nepoznane in svojevrstne pesmi ter nelahke za izvajanja. Zbor je odlično rešil svojo nalogo. Akademijo so pevci zaključili z dvema poli-fonskima, ki sta ljudem tako ugajali, da so eno morali ponoviti.
Na akademiji je spregovoril tudi prof. Pavle Merku. Poudaril je vrednost narodnih korenin, ki jih zlasti v zadnjih deset-letih hitijo vsi znova odkrivati, da se rešijo pred neko kulturno uravnilovko, ki vedno bolj ogroža zlasti kulture manjših narodov.
Povedal je tudi, kako je po zadnji vojni začel zahajati v Beneško Slovenijo, Terske doline in v Rezijo in kako je tam med starejšimi osebami, posebno ženskami, odkrival stare pesmi, ki so mu jih zapele in jih je on registriral na trak. Verjetno je prišel ob zadnji uri, da je še kaj starega rešil, saj mlajši starih pesmi ne znajo več.
Podčrtal je tudi važnost branja knjig za pravo izobrazbo. Kar slišimo, kar vidimo, prehitro uide iz spomina; kar preberemo, bolj ostane, ker lahko večkrat preberemo in se h knjigi lahko tudi vrnemo.
O branju je spregovoril zato, ker so ob zaključku akademije nagradili dijake z bralnimi značkami. Na oder je namreč stopila ravnateljica R. Simčič Lojk, ki se je najprej zahvalila vsem, ki so pomagali pripraviti akademijo, in staršem, ki stojijo dijakom ob strani. Nato je razložila, da na šoli »I. Trinko« vzpodbujajo k branju in vsako leto delijo značke Ivan Trinko dijakom, ki se posebno odlikujejo pri neobveznem berilu. Letos se je priglasilo nad 150 dijakov. Nekateri so prebrali več, drugi manj knjig. Šest jih je prebralo več kot 12 knjig, zato dobijo zlate značke. (V resnici so prebrali tudi do 27 knjig v šolskem letu.) Ravnateljica Loj kova je teh šest poklicala na oder in jim izročila značke.
Zaključni šolski nastopi imajo na naših šolah že 40-letno tradicijo. Starejši se spominjamo nastopov na dvorišču Šolskega doma v ul. Croce, pa onih na dvorišču Malega doma v ul. Randaccio. Pobudnik teh nastopov je bil pok. ravnatelj Hubert Močnik. Kar prav je, da se te pobude nadaljujejo in da so našle tudi bolj primerne prostore kot so bila nekoč šolska dvorišča, in da so tudi z umetniškega stališča bolje pripravljena, ker so danes večje možnosti. Želeti je le, da bi se mladina in njeni vzgojitelji udejstvovali na kulur-nem polju tudi izven šole.
■ Italijanska vlada je v parlamentu doživela ponoven poraz, ko je vsled odsotnosti poslancev vladne večine Proletarska demokracija prodrla z resolucijo, ki »obvezuje vlado, naj nemudoma prizna Palestinsko osvobodilno organizacijo (OLP) kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva«. Ker pa mora isto resolucijo odobriti še senat, bo verjetno ostalo vse pri starem. V vrstah DC so proti omenjeni resoluciji predvsem zato, ker OLP ni edini zakoniti predstavnik Palestincev. Seveda pa so resolucijo navdušeno pozdravili v vseh arabskih državah, Jaser Arafat pa je »italijanskemu ljudstvu posebej čestital in se zahvalil«.
■ Severnoameriški zdravnik Robert Gale, ki je po nesreči v Černobilu že drugič obiskal Moskvo, je na tiskovni konferenci izjavil, da je zaradi nesreče v tamkajšnji jedrski elektrarni in zavoljo posledic radioaktivnega sevanja umrlo že 27 oseb, ta številka pa se bo v prihodnjih dneh še povečala. Zlasti se je bati rakastih obolenj (na pljučih in levkemije). Černobil naj bi bil svarilo vsem, obenem pa spodbuda sodelovanju med ZDA in Sovjetsko zvezo.
■ V Budimpešti so se zbrali v začetku tega tedna zastopniki Varšavskega pakta, vojaškega združenja sedmih držav vzhodnega bloka: Sovjetske zveze, Poljske, Vzh. Nemčije, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske in Bolgarije. Zasedanja se je udeležil tudi sovjetski voditelj Gorbačov, ki je prispel v madžarsko prestolnico že dva dni prej, da je imel razgovore z madžarskimi oblastniki. Obiskal je tudi mehanično delavnico na otoku Csepel, kjer je govoril 2.000 zbranim delavcem. Omenil je jedrsko nesrečo v Černobilu, »kjer je prišlo tudi do izgube življenj. Sovjetska vlada sedaj preiskuje vzroke te nesreče, ki je tudi drugod povzročila zaskrbljenost. Treba bo popraviti storjeno škodo in preprečiti podobne nesreče v prihodnje. Ne bi pa se smelo takih katastrof zlorabiti v politične namene«.
■ V španskih turističnih središčih, to pot v Marabelli, je prišlo v kratkem času že do četrte bombne eksplozije. Čeprav gmotna škoda ni bila velika, pa trpi zavoljo tega turizem, saj se turisti ne čutijo več varni in obstaja nevarnost, da si bodo zlasti inozemski gostje izbrali za letovanje kako drugo bolj varno državo. Španska policija meni, da je v ozadju teh atentatov baskovska separatistična organizacija ETA, ki je za letošnje poletje napovedala podtikanje bomb v španskih turističnih središčih ob Sredozemlju.
■ Na otoku Mindanao, ki je poleg Lu-zona največji v sklopu filipinskega otočja, so trije oboroženi neznanci v mestu Mar-wi, v katerem so prebivalci pretežno muslimani, ugrabili 46-letnega francoskega misijonarja Michela Gigorda, ki je bil zadnja leta kaplan na tamkajšnji državni univerzi. Gigord je prvi misijonar, ki je bil ugrabljen, odkar je oblast prevzela Cora-zon Aquino in drugi francoski državljan.
Z odprtjem dokumentarne razstave, ki prikazuje razne aspekte dela in življenja ter krajevnih značilnosti in kulturne u-stvarjalnosti, so se v ponedeljek 8. junija začeli v Cankarjevem domu v Ljubljani kulturni dnevi Slovencev v videmski pokrajini.
Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni kulturni, cerkveni, politični in drugi predstavniki iz Slovenije in iz dežele Furlanije-Julijske krajine Naj omenimo predsednika republiškega komiteja za kulturo Vladimira Kavčiča, ki je tudi spregovoril ob odprtju razstave, ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja, predsednika videmske pokrajinske uprave Veniera ter delegacij Sveta slovenskih organizacij in SKGZ, ki sta soprirediteljici teh dnevov v Ljubljani. Številno je bilo tudi zastopstvo Slovencev iz videmske pokrajine.
Ferruccio Clavora in Zaccaria Simonitti sta orisala trenutni položaj slovenskega življa v videmski pokrajini in predstavila dokumentarno razstavo ter druge prireditve, ki se bodo zvrstile v Cankarjevem domu do sobote 14. junija in prikazale čim popolnejšo podobo Slovencev, ki živijo »tam za goro«, kot nosi naslov razstava sama.
V okviru kulturnih dnevov sta izšli »Družina« in »Delo« s posebnimi prilogami o Slovencih v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, za kateri sta poskrbela časopisa »Dom« in »Novi Matajur«.
V četrtek 12. junija se bodo v Ljubljani pogovarjali beneški duhovniki s pristojnimi cerkvenimi in družbeno političnimi organi in osvetlili tudi s tega vidika stanje v videmski pokrajini. V petek pa se
ki je bil ugrabljen v zadnjih devetih letih. Lani pa je bilo ubitih več misijonarjev, med njimi Tullio Favali iz Lombardije.
■ V vzhodnem Bejrutu, ki je naseljen s krščanskimi Libanonci, je podtaknjeni peklenski stroj razdejal osebni avtomobil vojaškega atašeja italijanskega veleposlaništva polkovnika Amedea Sturchia. Ni bilo človeških žrtev, gmotna škoda pa je velika, saj so v požaru zgoreli še drugi parkirani avtomobili. To je bil prvi tovrstni atentat v krščanskem delu Bejruta, kar da misliti, da so na delu sile, ki bi rade tudi vzhodni Bejrut prikazale kot nevarnega za tuje diplomate, potem ko je večina od njih že zapustila muslimanski del mesta.
V zadnjem času, potem ko je na začetku leta pobegnil osovraženi diktator J. C. Duvalier s Haitija, otoške države v Karibskem morju, je ta revna država prešla skoro v pozabo. Toda njeni problemi so ostali, prav tako notranja nasprotja, ki jo tarejo.
Delavci protestirajo zaradi nizkih plač. Zdi se, da nihče ne ve prave poti iz zares obupne gospodarske krize. Samo v prestolnici Port-au-Prince je brezposelnih okr. 50 '% delavcev. Po ugotovitvah svetovne banke živi prebivalstvo na »robu absolutne revščine«. Od tisoč otrok jih umre 150, preden so dočakali prvo leto starosti. Ljudi tudi jezi, da so v novi vladi še vedno privrženci nekdanjega diktatorja.
Vendar so tudi znamenja, ki so obetajoča. Eno prvih dejanj nove vlade je bila razveljavitev ustave iz leta 1983. Za leto 1987 so razpisane volitve novega državnega poglavarja. Svoboda tiska je postala dejstvo, nastale so nove štiri radijske postaje in začelo je izhajati pet novih tednikov različnih političnih usmeritev. Premnogi, ki so se pred diktaturo zatekli v tujino, se vračajo. Med njimi so znanstveniki, časnikarji, duhovniki.
Škofje so 7. marca objavili pastirsko pismo, v katerem izražajo veselje, da narod spet lahko odloča o svoji usodi. Prebivalstvo spet lahko uveljavlja svoje pravice, a naj pri tem ne pozabi na svoje dolžnosti. Vse so pozvali k spravi, ker je v začetku prihajalo do povračilnih akcij zoper pripadnike bivšega režima. Posebej poudarjajo, da je treba znova začeti graditi skupnost.
Obenem je Cerkev na Haitiju sprožila široko akcijo za pismenost prebivalstva. V petih letih naj bi se naučilo brati in pisati tri milijone otočanov (vseh je pet milijonov). Severnoameriška Cerkev je v ta namen že poslala 250.000 dolarjev.
Trenutno državi primanjkuje duhovnikov, a to ne vzbuja skrbi, saj so seme-
bodo predstavili mladi beneški kantavtorji.
Na ponedeljkovi okrogli mizi je prišla v ospredje celotna problematika Slovencev, ki živijo na severovzhodnem področju Furlanije-Julijske krajine. Zgodovinski prikaz, načrtovanje kulturnega in fizičnega uničevanja, emigracija, demografski padec, problem jezika in šol ter gospodarsko vprašanje so bile teme, o katerih so raz-pravljalci spregovorili. Kljub težkim pogo-
Če Slovenija po svoji razsežnosti ni dežela, ki bi na veliko izvažala kulturo na mednarodna tržišča, imajo pa Slovenci tostran in onstran meje toliko ustvarjalnega in čustvenega naboja, ki se izraža v besedi in petju (pa ne samo tam), da bi se lahko imenovali »pojoči Slovenci«.
Kar enajst zborov izpod Kamniških planin se je v nedeljo 1. junija zgrnilo v frančiškanski cerkvi v Kamniku in 300 nastopajočih je priredilo koncert, ki bi delal čast tudi drugačnim dvoranam. Pobudo je dala kamniška dekanija, program pa je obsegal evharistične in Marijine pesmi. Zapeli so 31 pesmi in predolgo bi bilo naštevati vse skladatelje in zborovodje. Duša prireditve je bil seveda župnik iz Stranj, France Gačnik, s svojo skupino ritmičar-jev, deklet in fantov s trobili, bobni, kitaro in recitatorji.
V nagovoru je dekan iz Komende g. Niko Pavlič motiviral koncert z besedami: »... vsa ustvarjena lepota, zlasti glasbena, vodi k Bogu, končni lepoti. Pravo doživljanje glasbe nas trga od snovi in osvobaja telesnosti. Glas je odsev večnega Umetnika. Pesem združuje, tolaži, bodri; oblikuje duše in srca. Ob njej čutimo, da se je naselilo nekaj lepega v naša srca«. G. Gačnik pa je občinstvu takole razpredel svoje misli:
Začel bom s pesmijo Asiškega berača: Hvaljen bodi Bog za ta dan in skup vernih, ki nosijo upanje. Za božje trubadurje iz kamniškega kota, prvič po vojni takole uglašeni. Hvala Ti za streho, ki so jo nam posodili sinovi Asiškega popevkarja in za umetnine, ki nas gledajo s stropa in z oltarjev.
Hvala ti Bog za viže: lepe, stare, tisočkrat prepete. Za nove pesmi, ki s trobentami in kretnjami rok in telesa še iščejo lokacijo in gradbeno dovoljenje na cerkvenem gruntu.
Da smo le prišli skupaj. Saj se tako vsako jutro zbiramo po naših tovarnah in šolah. Pomeni, da je v nas še nekaj
nišča prenapolnjena. Vseh kandidatov niti ne morejo spiejeti. Krajevna Cerkev se zaveda svojega poslanstva in je postala eden prvih dejavnikov pri oblikovanju lepše bodočnosti svojega ljudstva.
Zahteva po demokraciji v Južni Koreji
Nadškof glavnega mesta južnokorejske države Stephan King v Seulu je izrekel zahtevo, naj oblasti mislijo na povratek k demokraciji, ker bo drugače prišlo do narodne katastrofe. Rešitve krize v državi ni mogoče doseči s policijskimi ukrepi, temveč z odstranitvijo vzrokov teh nemirov. Ti pa so pomanjkanje demokracije ter gospodarska in družbena krivica. Cerkev je že ponovno obsodila ravnanje varnostnih organov in zahtevala spoštovanje človekovih pravic.
Po padcu Marcosove diktature na Filipinih sc južnokorejska opozicija čuti močnejša. Eden njenih voditeljev katoličan Kim Dae Jung je izjavil: »Od Filipincev smo se nečesa naučili: če se ljudstvo odloči, da tirana odstavi, lahko to doseže z mobilizacijo množic. In tedaj tudi ZDA nimajo druge izbire kot da podpro ljudstvo.«
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
■ Italijanski notranji minister Scalfaro je izjavil, da Italija lahko vsak trenutek in kjerkoli postane prizorišče novih akcij mednarodnega terorizma. Minister seveda ni povedal, odkod to ve, zatrdil pa je, da tokratne grožnje ne prihajajo iz Libije. Baje sta italijanska protiobveščevalna služba in državna varnost odkrili dve skupini, eno iranskega porekla in drugo iz vrst italijanskih skrajnežev.
jem, v katerih živijo in delajo, so glasno izrekli vero in prepričanje, da se bodo stvari izboljšale, če bo v obdobju desetih let italijanska vlada izglasovala zaščitni zakon.
Številni so bili tudi posegi občinstva s pripombami in dopolnili glede odnosa matične domovine do Slovencev, ki živijo onstran državne meje, ki ni vedno v skladu z željami narodne skupnosti v Italiji.
Trubarjeve trdoživosti, volje do življetija in Krpanove vztrajnosti.
Hvala ti Bog za naše pevce. Mnogi prepevajo Bogu in cesarju, kakor naš Slomšek, ki bi lahko stal ob generalu Maistru sredi Kamnika, oba borca za severno mejo. Učil je ljudi, pisal pesmi, tiste za ta svet: En hribček bom kupil, pa še z večjo ljubeznijo za oni drugi svet: V nebesih sem doma.
S svojo pesmijo urejate naše oltarje vsako nedeljo, vsak praznik. Sodelovanje pri maši je čast.
Nadškof Šuštar pa je rekel še lepše: sodelovanje pri maši je milost. Ne pozabite, kar je dejal slovenski izobraženec: cerkvena pesem se ne more peti, lahko se samo moli. In kadarkoli je v teh naših zborih kaj narobe, je skažena pesem celega človeštva.
Cerkvena pesem je našega vernega človeka spremljala skozi vse klance zgodovine. Z njo so ga polagali v zibko in ga s krsto spuščali v večnost. Cerkvena pesem je prenesla vse traparije sveta in ljudi. Res, kdaj pa kdaj se je morala skriti, da je spet udarila na obok. Kot bo zdajle, ko bodo vsi zapeli.
Tudi na koncu teh misli naj bo molitev za nas vse. Na strune svoje umetniške harfe jo je razpela uršulinka mati Terezija, zaljubljena v skrivnost belega kruha: Vsaka želja — naj bo daritev; vsaka naša misel — naj bo molitev; srce vsako — naj bo pesem lepa, da vsaka duša zlata bo patena.
Združeni cerkveni zbori kamniške dekanije so na koncu zapeli še štiri Gačnikove pesmi pod vodstvom Dominika Krta, na kar se je arhidiakon dr. Ivan Merlak zahvalil pevcem in prirediteljem. Kakor so prejeli laskavo oceno za kamniško »Liro«, je dejal, naj jim gre tudi za ta nastop zahvala in priznanje za plemenito duhovno doživetje.
Šest tisoč kilometrov dolga veriga bratstva
V nedeljo 25. maja so v ZDA sklenili
6.000	km dolgo verigo od Atlantskega do Tihega oceana. Vanjo se je vključilo okoli 4 milijone ljudi. Veriga je prečkala 16 zveznih držav. V to veličastno pobudo se je vključil tudi predsednik Reagan. Stroški za organizacijo so znašali 12 milijonov dolarjev. Glavni namen te človeške verige je bil, vzbuditi pozornost za lačne po svetu in pripravljenost pomagati. Ob tej priložnosti so zbrali 50 milijonov dol.
IZ KANALSKE DOLINE
Nedopustna prepoved v Ukvah
V Ukvah v Kanalski dolini imajo že deset let tečaje slovenskega jezika, glasbeni pouk, ločna dela in verouk za slovenske otroke. Vse te dejavnosti so v pristojnosti župnije in se vršijo izven šolskih prostorov. Zaključek pouka pa radi bolj slovesno proslavijo, saj tako je prav.
Tudi letos so želeli tako. Zaprosili so za uporabo šolske telovadnice in drugih prostorov za razstavo ročnih del in za zaključni nastop. Župnik Mario Gariup je že pred tremi tedni zaprosil didaktičnega ravnatelja na Trbižu in občinsko upravo v Na-borjetu za potrebno dovoljenje. Občinska uprava je takoj pristala, trbiški didaktični ravnatelj pa je z odgovorom odlašal in končno uporabo šolskih prostorov odrekel. Naborjetski župan Anton Ehrlich je bil kljub temu pripravljen, da proti prepovedi didaktičnega ravnatelja D’Amata dovoli, naj se prireditev vrši v šolskih prostorih. Župnik Gariup pa se je v stiski obrnil v Videm na nadškofa Battistija in ta je dovolil, da se razstava in slovesni zaključek šolskih tečajev vršita v cerkvi.
Po našem mnenju ravnanje didaktičnega ravnatelja na Trbižu zasluži obsodbo vseh poštenih državljanov. Zato pričakujemo, da bo našlo odmev v posegih svetovalcev na pokrajinski in deželni ravni, ker prepoved didaktičnega ravnatelja D’Amata pomeni diskriminacijo do domačih ljudi.
K. H.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Haiti po prvih mesecih svobode
Pojoči Slovenci
Volitve jusarskih odborov
V nedeljo 15. in ponedeljek 16. junija bodo v nekaterih krajih tržaške in devinsko-nabrežinske občine prve volitve v upravne jusarske odbore.
V tržaški občini bodo tovrstne volitve v Banih, Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, Opčinah, Padričah, Rocolu, Skednju in Proseku. Na teh območjih še obstajajo večja ali manjša srenjska zemljišča, ki jih je doslej upravljala tržaška občina kot taka brez posvetovanja s krajevnim prebivalstvom, zlasti ko je šlo za uporabo znatnih vsot na račun odškodnine za razlastitve skupnih zemljišč in podobno.
Že dolgo vrsto let so prebivalci omenjenih krajev zlasti na Krasu zahtevali, da bi imeli kaj besede pri upravljanju skupnih zemljišč. Tako je dozorela odločitev, da zahtevajo volitve jusarskih odborov, kot določa zakon. Pri tem so jih podprle strokovne organizacije, kot je Kmečka zveza in druge. Na politični ravni se je za to njihovo zahtevo odločno zavzela Slovenska skupnost. Njen odbornik na tržaški občini prof. Aleš Lokar je zadevo iznesel v odboru in pri tržaškem prefektu. Po preveritvi stvarnega stanja je tržaška občina pristala na ustanovitev jusarskih odborov, prefekt pa je formalno razpisal volitve za 15. oz. 16. junij 1986.
SKUPNE DOMAČE LISTE
Domačini so za te volitve sestavili skupne krajevne liste. Sedaj vabijo volivce, da te liste podprejo in pozivajo k polnoštevilni udeležbi, da bodo volitve veljavne.
Poziv za zadostno udeležbo na volitvah je na volivce naslovila tudi Slovenska skupnost, ki na teh volitvah ne nastopa neposredno, ampak podpira enotne krajevne liste, ki nastopajo z lastnimi znaki.
VOLITVE V OBČINI DEVIN-NABREŽINA
V občini Devin-Nabrežina imajo jusarske volitve v Medji vasi in v Štivanu. Tu sta se predstavili dve listi, toda enotne težnje domačinov odraža le lista, ki ima za svoj znak hrastov želod. Druga lista je bolj izraz nekaterih posameznikov, zato naj volivci podprejo listo »želod«, ki zagotavlja upravo srenjskih zemljišč v izključno korist vseh domačinov.
* * *
V zvezi z volitvami 15. in 16. junija v jusarske odbore v tržaški in devinsko-na-brežinski občini, SSk poziva prizadeto prebivalstvo oz. volilce, da se teh volitev polnoštevilno udeležijo in s tem omogočijo izvolitev odborov, ki bodo upravljali srenjska zemljišča. To je potrebno tudi zaradi tega, ker je te volitve zahtevalo prizadeto prebivalstvo samo, ki je s tem želelo prenesti upravljanje omenjenih zemljišč neposredno v svoje roke, tj. na krajevne odbore.
Izvolitev novih pokrajinskih organov SSk v Trstu
Slovenska skupnost na Tržaškem je pretekli teden obnovila svoje vodstvene organe, katerim je zapadel mandat na pokrajinskem kongresu 12. aprila na Opčinah. V ta namen sc je 3. junija sestal na kongresu obnovljeni pokrajinski svet, da izbere političnega tajnika in predsedstvo sveta, kot določa strankin statut. Ker na predhodnih razgovorih ni prišlo do enotnih predlogov, so morali volivci - člani sveta izbirati med več kandidati. Tako je bil za pokrajinskega tajnika stranke večinsko potrjen dr. Zorko Harej, za predsednika sveta pa je prav tako večinsko bil izvoljen dr. Drago Legiša.
Za ostale člane izvršnega odbora (poleg tajnika Hareja) so bili izvoljeni še Aleš Lokar, Alojz Tul, Marij Maver, Ivo Jev-nikar, Danilo Šavron, Bojan Brezigar, Jožko Gruden in Andrej Berdon.
Oblika izbiranja med več predlogi je povsem naravna in običajna v demokratičnih organizacijah, med katere se prišteva tudi SSk kot stranka Slovencev v Italiji. Iz odmevov v tisku pa se da sklepati, da nekaterim zunanjim krogom takšen demokratični postopek za izbiro ljudi na odgovornih položajih v stranki ni povsem pogodu.
Živimo pač v demokraciji, kjer so različni pogledi in mnenja ne samo dopustni, temveč tudi zaželeni. Ta težnja prihaja v današnji stvarnosti vedno bolj do izraza, zlasti še v širših organizacijah in še posebno v političnih strankah. Po takšnih pravilih igre mora manjšina spoštovati mnenje večine. Demokratična zrelost pa zahteva, da se v okviru izvoljenih organov različni pogledi vskladijo v skupno korist, nikakor pa ne smejo biti sami sebi namen ali opravičilo za izmikanje odgovornostim in delu v skupno korist.
Slovenska skupnost je in hoče ostati samostojna in demokratična politična stranka zamejskih Slovencev. Kdor v njeni notranji razčlenjenosti in pluralističnem ustroju po vsej sili vidi »razdvojenost«, pomeni, da mu takšna kot je, ne gre v račun, ker bi jo verjetno rad videl poslušno in uniformirano.
tetai koncert v Bazovici
Komaj pred par leti ustanovljeni bar-kovljanski mešani zbor »Milan Pertot« se je predstavil 7. junija v Bazovici s cerkvenim koncertom. V prvem delu je izvajal vrsto nabožnih skladb Bacha, Clemensa, Gallusa, Arcadelta, Liszta, Corala, Kedro-va in De Marzija. Prvi del a cappella je zaključil s štirimi slovenskimi narodnimi oz. ponarodelimi. V drugem delu se je zbor preselil na kor in ob primerni zvočno uravnovešeni orgelski spremljavi mladega organista Štefana B.-mbija izvajal celotno Vrabčevo mašo v B-duru.
Že ob prvih akordih smo spoznali, da stoji pred nami zbor, na katerega smemo biti upravičeno ponosni. Komaj nekaj več kakor dvajset pevk in pevcev je izvajalo s sijajno prepričljivostjo mestoma tudi zahteven spored. Poleg vzorne vokalne tehnike so pevci pokazali veliko mero discipline za realizacijo interpretativnih inten-cij svoje pevovodkinje. Vsi poustvarjalni pripomočki, kakor so agogika- in dinamika, so bili izvedeni naravne in prepričljivo. Dirigentka Aleksandra Pertot je pri tem koncertu dokazala, da zna brezhibno izvajati ne samo napisane note, temveč tudi to, kar stoji — kakor pravijo strokovnjaki — za notami. S tem zborom smo tržaški Slovenci spet dobili ansambel, ki se lahko z vso upravičenostjo pomeri s tujimi zbori na tekmovanju Seghizzi v Gorici, kar upraviteljem zbora tudi najtopleje priporočam.
Koncert je zaslužil več poslušalstva. Kakor običajno so s svojo odsotnostjo blesteli tudi naši zborovodje in s tem izgubili lepo priložnost, da bi se kaj koristnega naučili. - Ubald Vrabec
Predavanje o Slovencih v krožku »Julia«
Predsednik italijanskega športnega in rekreativnega društva »Julia« Chersi je povabil g. Dušana Jakomina, da članom društva spregovori o slovenskih verskih skupnostih na Tržaškem. V tričetrturnem govoru je g. Jakomin brez prikrivanja, izčrpno prikazal življenje in težke preizkušnje naše manjšine na tem področju. Podčrtal je skrb in prizadevnost slovenske duhovščine, ki se je, brez katere koli opore od zunaj, morala sama boriti, ko je šlo za naše neodtujljive pravice. Segel je tudi po dokumentiranih virih prejšnjega stoletja ter je zlasti iz dobe fašizma prikazal splošni pritisk te stranke z ukinitvijo slovenskih šol in oviranjem slovenskega bogoslužja.
Iz škofijskega zborovanja »Iz oči v oči« je citiral Rebulove misli o duhovni strukturi slovenskega človeka, ki je globoko zakoreninjen v krščanstvu, saj dolguje vso, bodisi svetno kot versko kulturo, Cerkvi in njenim predstavnikom.
Po živahnih aplavzih so govoru sledili številni posegi. Videti je bilo, da je občinstvo z odobravanjem in simpatijo sprejelo govornikovo predavanje, g. Jakomin pa je navzoče povabil na ogled škedenj-skega muzeja.
Društvo je imelo podobne stike še z drugimi verskimi skupnostmi kot so pravoslavna, valdeška, luteranska. V prihodnjih dneh pa bo v društvenih prostorih srečanje vseh predstavnikov imenovanih skupnosti ob navzočnosti škofa Bellomija.
Počitniška kolonija v Dragi Slokad
Slokad že od leta 1947 prireja kolonije za slovensko mladino, da nudi dobro slovensko okolje med počitnicami. Prihodnje leto bomo proslavili 40. obletnico Slokada (Slovensko karitativno društvo).
Že 21 let se naša mladina zbira v lepi Dragi in uživa zdrave počitnice. Tako želi Slokad nadaljevati to dobrodelnost, da bi našim mladim čim več dobrega storil.
Prva izmena se bo letos začela 1. julija in se zaključila 25. julija. Druga bo od 28. julija do 21. avgusta.
Vpisovanje po šolah se je že zaključilo v maju. Toda vseeno se lahko še kdo prijavi na tel. 226117 (Bazovica 90). Tudi naše slovenske občine od Nabrežine do Doline bodo še vpisovale, če se kdo še prijavi. Samo pohitite! V kolonijo sprejemamo otroke od 5. do 14. leta.
Msgr. Kazimir Rovis 60 let duhovnik
V petek 20. junija praznuje 60-letnico mašništva msgr. Kazimir Rovis, ki je pred štirimi leti praznoval 80-letnico rojstva. Doma je iz Pična v Istri (stari škofijski prestolnici). Za mašnika je bil posvečen v Kopru 20. junija 1926. Kot novomašnik je bil imenovan za župnijskega upravitelja v Kršanu in šušnjevici. Božo Milanovič poroča v svojih Spominih in v svoji knji-ki o hrvaškem preporodu v Istri, da so Rovisa v noči 3. sept. 1926 fašisti iz Pazina in Labina s pretvezo, da mora k bolniku, zvabili na cesto in ga do krvi pretepli. Njegov greh je bil, ker je v cerkvi pridigal po hrvaško.
Škof Fogar ga je poklical v Trst in v Trstu je msgr. Rovis ostal kot škofov kaplan, škofijski notar in pozneje kancler, škofov ceremonijer, katehet, dušni pastir.
V oktobru 1944 ga je škof Santin imenoval za župnika v Skednju, kjer je ostal do decembra 1960. Že kot župnik v Skednju je postal kanonik pri Sv. Justu. Za Skednjem je bil imenovan za oficiala škofijskega sodišča.
V jeseni 1965 ga je zadela velika nesreča. Na povratku iz Fatime ga je kap hudo prizadela. Odpovedala mu je govorica, znova se je moral učiti pisati in brati, a ozdravel ni. Odpoved in trpljenje sta že dvajset let njegova spremljevalca.
Msgr. Rovisu, ki vedno z velikim zanimanjem sledi našemu delu, ob duhovniškem prazniku iskreno čestitamo in mu želimo, da bi Bog še nadalje razsvetljeval dneve njegove tišine in molitve. - L. Šk.
Kako je bilo v nedeljo v Rižarni?
Udeležba je bila za naše razmere prav dobra, več kot 80 vernikov. Bilo je tudi nekaj mladih. Sv. maša je bila v kapeli. Mašnik in pridigar msgr. Vladko Pirih iz Postojne nam je podal nekaj res lepih, globokih in spodbudnih misli.
Med drugim je poudaril, kako človek, ki zavrže Boga, zaide v največje zablode in kako se je človeštvo od vseh grozodejstev, ki so se dogajala med zadnjo vojno po raznih taboriščih smrti, malo naučilo, saj se še danes po mnogih krajih sveta ponavljajo isti vnebovpijoči zločini. Govornik je naglasil tudi, kako moramo kristjani kljub obsojanju krivic in zločinov, po Jezusovem zgledu ljubiti tudi sovražnike in se držati Avguštinovega načela: Ubijte zmote, a ljubite tiste, ki so v zmoti.
Sodelovanje med mašo je bilo naravnost zgledno. Udeleženci so bili zelo zbrani, pazljivo so poslušali pridigo, lepo molili in peli ljudske pesmi. Veliko vernikov je tudi prejelo sv. obhajilo. Za zaključek smo zapeli pesem: O srečni dom nad zvezdami... in se nato razšli z upanjem, da bomo mogli prihodnje leto še obiskati ta kraj trpljenja in tam še darovati sveto mašo za vse mučene in mučitelje.
Sv. Ivan - Trst
V domači župnijski cerkvi je v nedeljo 1. junija stopilo prvič k obhajilni mizi 6 slovenskih otrok. Tri dečke in tri deklice je ob pomembni življenjski prelomnici spremljala vsa slovenska župnijska skupnost. Kaplan Milan Nemac je v govoru izrazil željo, da bi jim prvo sv. obhajilo pomenilo več kot le nekakšen lep obred, navado. Posebno je priporočil staršem in vsej župnijski skupnosti, naj mlade kristjana podpirajo na življenjski poti. Družina naj jim daje zgled krščanskega življenja, da bi jih današnji svet ne oddaljil od pravih vrednot, ki edine lahko zagotovijo človeku, da se zares osvobodi in doseže cilj, ki nam ga je pokazal in določil Kristus sam ob ustanovitvi Evharistije.
Še isto popoldne so bili pri Sv. Ivanu spet v ospredju otroci. V tamkajšnjem Marijinem domu so se namreč predstavili številnemu občinstvu s »Pisanimi lutkami«. Skupino osnovnošolskih otrok sta pripravila in vodila režiser Adrijan Rustja in Hedvika Kavčič- Kandut.
Malčki so s svojo naravnostjo in razposajenostjo želi velik uspeh, ko so na odru predstavljali lutke — igrače male deklice. Oder so za to priložnost spremenili v otroško spalnico, z oknom, odprtim v noč z luno. V postelji je v trdnem snu ležala deklica. Lutke so si sredi noči domislile, da spečo deklico, ki bo naslednjega dne godovala, presenetijo z darilci. Skozi odprto okno so poskakale v noč, da poiščejo, kar je na svetu naj lepših barv.
Vsaka s svojim prispevkom so se lutke vrnile, ko se je že svital dan. Polno cvetja
vseh barv so prinesle. Ena je prinesla belo cvetje, druga rumeno, nato modro in rdeče. Cvetje naj jo vedno spominja, da je Slovenka. Vedno naj jo tudi spremlja gotovost, da je z njo ljubezen Stvarnika, ki nanjo gleda in ji daje življenje kakor vsem drugim živim bitjem.
Sonce je nato vzšlo in bleščeča svetloba dneva je deklico prebudila. Presenečena je zagledala cvetje na postelji in brž razumela, od kod prihaja, četudi so lutke že mirovale, vsaka na svojem mestu.
Že prej smo omenili, da je bilo občinstvo nadvse navdušeno nad izvajanjem. To je naglasil tudi g. Nemac, ko je na koncu čestital malim igralcem, režiserju Adrijanu Rustji, ge. Hedviki Kavčič-Kan-dut, in vsem, ki si v Marijinem domu pri Sv. Ivanu prizadevajo, da se slovensko in krščansko izročilo naprej ohranja.
Sand! De Luisa
Dolina-Bol j unec
Po dolgem oklevanju in pripravah smo v nedeljo 8. junija imeli telovsko procesijo od Krogelj (Dolina) do Boljunca. Vse je prispevalo k veselju tega evharističnega slavja: godba, ki je brezhibno igrala, ljudsko petje, kateremu so se vsi pridružili, obe lepo okrašeni cerkvi in petje obeh združenih cerkvenih zborov. Marsikdo je imel pomisleke, češ da bo premalo ljudi, da ne bo sodelavcev itd. V nedeljo smo imeli dokaz, da naši ljudje verujejo v presveto skrivnost, da so srečni, ker je Kristus blagoslovil nje, njihove družine, delo in skrbi, da so ponosni na svojo vero. Vsem, ki so prispevali, tudi za ceno osebnih žrtev, da je ta praznik uspel, iskrena hvala in zahvala.
Nedeljo poprej pa smo imeli dva praznika: prvo sv. obhajilo (8 otrok) in 50-letnico poroke. Lepo je bilo gledati naše malčke, ki so prvič prejeli Jezusa v naj-svetejšem zakramentu. Veselje je zajelo tudi njihove starše, sorodnike in druge župljane. Prav ganljivo je bilo, ko so ob-hajanci zapeli sami in so drugi poslušali. Redovnice so jim pripravile okusen zajtrk, fotograf pa je poskrbel, da je ovekovečil spomin na ta veliki dan.
Popoldne pa sta obhajala 50-letnico poroke zakonca Bandi. Vse je bilo slovesno kakor na dan poroke. Veliko ljudi se je pridružilo tej slovesnosti in molilo, da bi še veliko let preživela v dušnem in telesnem zdravju. Take obletnice so en dokaz več, da ni zakon samo pogodba, ampak skupno življenje v medsebojni ljubezni. Ob njunem zgledu naj bi se mladi prepričali, da je z božjo pomočjo zakon lahko trden in da se s skupnim prizadevanjem lahko veliko dobrega stori. Brez Boga pa je vse naše delo brez pravega smisla. - R. B.	*
Bazovica
Cerkev. Delo obnove fresk goriškega slikarja Del Nerija je končano. Ni pa zaključen boj proti molju, ki razjeda les, na katerem sloni in je sedaj dobesedno »privezan« omet s freskami. Tudi na to delo bomo morali resno misliti in se odločiti, da bomo krili visoki strošek obnove. Velika je naša hvaležnost do vseh, ki nam pomagajo.
Birmanci. Že leto dni se 24 otrok pripravlja na sv. birmo. Prejšnjo nedeljo so se med mašo zbrali okrog oltarja in obljubili, da se bodo še resneje kot do sedaj pripravljali na vreden prejem tega zakramenta. Čaka jih še eno leto priprave. Prepričani smo, da je največja opora v starših. Zato je naša župnijska skupnost molila prav v ta namen. Družina in župnija morata podpreti mlade pripravnike.
Trubarjeva proslava. Ob 400-letnici bo naša šola, ki je poimenovana po Trubarju, priredila proslavo, ki bo v soboto 21. junija. Tudi naš otroški zbor se pripravlja na nastop ob tej priložnosti.
Slomškov dom priredi vsako leto večdnevni izlet. Letot načrtuje obisk zahodne Toskane: Firence, Siena, Lucca, Massa Carrara, Viareggio, La Spezia. Vršil se bo od 1. do 5. septembra. Cena za celotno oskrbo: 335.000 lir. Vključena je tudi pijača in večerja zadnjega dne. Prijavilo se je že lepo število. Če se kdo želi pridružiti, se lahko oglasi v Bazovici na tel. 226117.
★
Malo ljudi posluša druge in malo ljudi se zaveda, da imamo dvoje ušes in ena usta, to se pravi, da nas narava sama vabi, naj dvakrat več poslušamo kot govorimo. (Kardinal Suenens)
Izuestje 1984-85
Pred kratkim je iz tiskarne Graphart prišlo Izvestje slovenskih srednjih šol na Tržaškem za šolsko leto 1984/85, ki so ga izdala ravnateljstva omenjenih šol, uredil Robert Petaros, opremil Edi Žerjal.
Priložnostnih sestavkov na prvih straneh je več kot v prejšnjih letnikih. Josip Tavčar je prispeval spodbudne besede ob 40-letnici ponovnega odprtja slovenskih šol na Tržaškem. Objavljen je govor, ki ga je imel Alojz Rebula na proslavi ob 40-let-nici obnovitve slovenskih šol. Prav je, da ga je Izvestje natisnilo, ker je v njem omenjenih nekaj dejstev iz zgodovine naših šol, ki bi jih nekateri radi postopoma izbrisali. Rebula tudi piše, da mora med Slovenci prevladati sprava.
Neva Godnič-Godini piše o delu hrvaških glagol j ašev v duhu Ciril-Metodovega poslanstva, Robert Petaros pa o številnih proslavah, ki so se ob Metodovem letu zvrstile pri nas in drugod.
Osrednji del Izvestja pa obsegajo seznami profesorjev, neučnega osebja in dijakov po posameznih šolah. Za vsako šolo je objavljena šolska kronika, na koncu pa statistični pregled za vse višje srednje šole na Tržaškem, na katerih je bilo vpisanih v lanskem šolskem letu 1.791 dijakov. Zadnje strani publikacije so namenjene zapisom za tremi umrlimi profesorji ter vestem iz življenja in dela naših šol. Kot že več let doslej, so tisk tudi tega letnika podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem. - M. B.
Devin-Nabrežina
Tudi letos bo dodeljena »Nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti Devinski grad«, ki jo je ustanovil princ Rajmund Thurn und Taxis in katere namen je, da se javnost devinsko-nabrežinske občine seznani z dejanji, ki dokazujejo človečansko dobroto in vzajemnost prebivalcev do svojega bližnjega, kar javnost, v nasprotju z obširnim obveščanjem o nasilju in nekulturnih dejanjih, običajno ignorira.
Nagrada, ki je predvsem moralnega pomena, obstaja v diplomi in pergamentu, ki ju bo izdal organizacijski odbor omenjene pobude in katerega člani so poleg princa Karla Thurn und Taxisa župan, predstavniki šolskih, zdravstvenih in verskih oblasti ter nekateri občani.
Organizacijski odbor se je sestal 29. maja na devinskem gradu ter določil, da bo občina kot prejšnja leta poskrbela za objavo pobude in ustreznega oglasa v časopisju, na oglasnih deskah in v župnijah ter s pomočjo didaktičnih ravnateljev, ravnateljev srednjih šol in zdravstvenih referentov.
Obširno informativno omrežje naj bi prebivalstvo devinsko-nabrežinske občine spodbudilo, da opozorijo na primere, ki so vredni moralnega priznanja ter da do 30. junija 1986 predložijo prošnjo, naslovljeno na devinski grad ali na občino Devin-Nabrežina, z osebnimi podatki predlagane osebe ter z zadevno utemeljitvijo; omenjeno prošnjo morata podpisati dva občana.
V prvi polovici julija bo organizacijski odbor pregledal in obravnaval vse dospele predloge ter z glasovanjem izbral tiste, ki bodo nagrajeni 31. avgusta letos na javni svečanosti v devinskem gradu. V sklopu kulturnega programa bodo nagrajenci prejeli diplomo ter skromen denarni prispevek.
★
Kamenčki
Zakaj tako?
V Trstu so ob novem letu priredili razstavo slovenskega protestantskega tiska. Ob tej priložnosti so izdali dvojezično brošuro/katalog Beseda in knjiga, Parola e libro. V brošuri so članki o Trubarju in slovenski reformaciji; med članki je prispevek prof. Borisa Paternuja »Ideološke in literarne razsežnosti slovenske reformacije«. Kot vsi ostali prispevki je tudi ta preveden v italijanščino.
Toda opazil sem nekaj, kar mi ne gre v račune. Paternu ima namreč stavek: »Središčna volja reformacije je bila v zahtevi, da se odstranijo... ovire, ki so zagradile prostor med vernikom in bogom.« V italijanskem prevodu je beseda »Dio« napisana z veliko začetnico, kot je prav, v slovenščini pa je napisana z malo začetnico, kot ni prav, saj gre za krščanskega in Trubarjevega Boga. Trubar bi si nikdar ne drznil napisati »Bug« z malo začetnico.
Zakaj ta dvojnost v istem članku? Ali zato, ker je treba spoštovati verska čustva tujcev in zaničevati čustva slovenskih vernih ljudi?
(r+r)
'n;m#M;!, P ’1
Duhovnija sv. Ivana v Gorici in oratorij Sv. Dominik Savio vabita vse slovensko občestvo na
DRUŽINSKI PRAZNIK
Sobota 14. junija
20.30 v Katoliškem domu okrogla miza na temo »Vzgoja mladih«
Poje moški zbor »Fantje izpod Grmade«
Nedelja 15. junija
10.00 na Placuti sv. maša za naše družine
16.00 v Katoliškem domu kulturni del programa; sledi srečanje družin ob družinskih igrah.
DRUŽINE, PRIDITE NA TA VAŠ PRAZNIK!
Goriški novomašniki
Goriška nadškofija bo letos imela tri nove ntašnike; vse tri bo g. nadškof posvetil v oglejski baziliki na praznik sv. Petra in Pavla ob 17. uri. Novomašniki so: Sinuhe Marotta, Santi Grasso in Franco Gismano.
Novomašnikom že danes čestitamo in želimo božjega blagoslova v njihovem delu ter vztrajnosti v službi božjega ljudstva.
40-letnica republike v goriškem občinskem svetu
V soboto 7. junija se je na slavnostni seji sestal goriški občinski svet za počastitev 40-letnice ustanovitve italijanske republike. Poleg svetovalcev in odbornikov so se te seje udeležili najvišji predstavniki oblasti, med njimi prefekt Garsia, kvestor Pensato, generalni vikar msgr. Ri-stits, vojaške oblasti in drugi gostje. Na koncu seje je župan Scarano izročil odlikovanja sedmim Goričanom za vojaško priznanje, tudi iz odporniškega gibanja.
Župan Scarano se je v slavnostnem govoru spomnil glavnih dogodkov ob koncu vojne in ob ustanovitvi republike, ki je zamenjala omajano ter s fašizmom in z vojno kompromitirano savojsko dinastijo. Omenil je glavne trenutke nove državne tvorbe in podčrtal pomen in okvir, v katerem se je nato razvijala povojna italijanska družba.
Nastopili so tudi načelniki vseh svetovalskih skupin in podčrtali pomen dneva, seveda vsak s svojega zornega kota. Predstavnik SSk dr. Damjan Paulin je spomnil predvsem na prisotnost slovenske narodne skupnosti v boju proti fašizmu, nato pa omenil rojstvo nove države in njene ustave, ki posebej zagotavlja zaščito manjšin. Zato je še zlasti poudaril pričakovanje zakonske zaščite in omenil prizadevanja SSk v tem smislu, ne zadnje obisk delegacije SSk pri ministru Vizziniju v Rimu. Dr. Paulin je nato ob koncu povzel svoje misli v slovenskem jeziku, kar je bilo tudi od vseh strani pozitivno in civilno sprejeto.
»Poljski popotniki« v Gorici
V nedeljo je bil v Gorici obisk »poljskih popotnikov«, udeležencev mednarodnega seminarja poljskih vseučiliških profesorjev v domovini in v tujini. Med postankom v Gorici so bila dopoldne na vrsti predavanja v pokrajinski dvorani, nato sprejem na občini, kjer jih je pozdravil goriški župan, medtem ko jih je na pokrajini pozdravil predsednik pokrajinske uprave. Po kosilu so si še kot gostje goriške občine ogledali pravkar odprto Canalettovo razstavo na gradu.
Lep koncert nabožne glasbe v stolnici
V četrtek 5. julija je bil na pobudo SKPD M. Filej - Gorica v stolnici zanimiv in lep večer nabožne glasbe. Nastopala sta organist Hubert Bergant in baritonist Samo Vremšak. Na sporedu so bile skladbe domačih in tujih, zlasti klasičnih skladateljev.
Škoda le, da se tega glasbenega večera ni udeležilo več ljubiteljev glasbe. Razni Mundiali ali kaj drugega so gotovo marsikoga pridržali doma ali drugje. Tu bi lahko načeli razpravo o umetnosti oz. organiziranju kulturnih prireditev, a to prepustimo kaki drugi priložnosti. Vsekakor je bil tudi za manjšo publiko koncert glasbeni dogodek in je zapustil v navzočih prijeten vtis.
Umetnika sta odigrala 11 skladb iz klasičnega in modernega repertoarja tako iz tuje kot iz domače glasbene zakladnice. Začel je organist Bergant z dvema Koračnicama za orgle slovenskega skladatelja Matije Tomca in tako uvedel v glasbeno atmosfero. Baritonist Vremšak je nato ob orgelski spremljavi odpel tri nabožne skladbe nemškega renesančnega skladatelja Heinricha Schiitza. Sledila je Hansa Haselboecka, sodobnega živečega avstrijskega orgelskega mojstra Mala partita za orgle. Pa spet duo orgle-bariton z odlomkom Et in Spiritum Sanctum iz Bachove Velike maše pa še Lisztov Orpheus za orgle. Prijetno je izzvenela Antona Nedve-da latinska skladba za glas in orgle Bone Deus. Tudi naslednja avtorja sta bila vzeta iz slovenske zakladnice. Slišali smo odlomek iz oratorija »Jeftejeva prisega« p. Hugolina Sattnerja za bariton in orgle, nato pa še modernega slovenskega skladatelja Marija Kogoja Večnemu Bogu. Sledila je orgelska Veni Sancte Spiritus sodobnega tržaškega glasbenika Marca So-
fianopula. Nato še tri črnske duhovne skladbe v priredbi L. Johnsona za glas in orgle. Celotni koncert je zaključila mogočna skladba Te Deum sodobnega madžarskega skladatelja Sulyoka Imre, kjer se v modemi govorici stalno prepleta znan gregorijanski motiv.
Ves koncert je lepo uspel in pokazal zelo dognano tehniko in interpretacij sko višino obeh izvajalcev. Prav je, da so na vrsti taki koncerti in da za tako umetniško višino skrbijo tudi naša društva. - ab
Štandrež
Bogat kulturni program na Prazniku špargljev. Z razliko od prvega dela Praznika špargljev je bilo v drugem delu tudi vreme naklonjeno, tako da je celoten program uspešno potekal.
V nedeljo 8. junija se je vršilo najprej nagrajevanje slikarskega ex tempore. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali slikar Andrej Kosič in učiteljici Ramira Bric ter Danila Komjanc, je sestavila prednostne lestvice. Nagrade so prejeli prvi trije iz vsake skupine in sicer: za vrtec prvo nagrado Denis Frandolič, drugo Boris Budal, tretjo pa Monika Brešan. V skupini prvih in drugih razredov osnovnih šol so najlepše risali David Mučič, nato Roberta Lutman in Eliza Faganel. Katja Feiletič se je uvrstila na prvo mesto med udeleženci ex tempore tretjih, četrtih in petih razredov, drugi je bil Manuel Frandolič, tretja pa Vanja Bastjančič in Denis Pavio. Za nižjo srednjo šolo je prvo mesto zasedel Gabrijel Sfiligoj, nato Peter Paulin in Mirjam Tomšič. Posebno nagrado je prejel 3. razred štandreške osn. šole »Fran Erjavec«, ki je bil najštevilnejši na slikarskem ex tempore. Prvi in drugi uvrščeni v posameznih skupinah so prejeli lepe pokale, ki so jih poklonile razne ustanove, kulturne organizacije in privatna podjetja.
Po nagrajevanju je stopil na oder štan-dreški mladinski zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai in lepo zapel skladbe Štandrež naša ljuba vas, Očka pojdiva se kepat ter Ptičjo svatbo. Mešani zbor Rupa-Peč pa je v svoj nastop vključil Gregorčičevo Nazaj v planinski raj, Našo pesem Zdravka Klanjščka ter še po eno Kernjakovo in Merkujevo skladbo. Zbor je dovršeno pel pod vodstvom Dimitrija Rejca.
Člani dramske skupine PD »Štandrež« so za to priložnost naštudirali veseloigro »Idealna tašča« in jo prijetno in razigrano predstavili številnemu občinstvu, ki se je zbralo na prireditvenem prostoru pri kon-zumu. Nastopili so Silvana Žnidarčič, Majda Paulin, Katja Tomšič in Božidar Tabaj. Skupino je skrbno pripravila režiserka Mira Štrukelj ter dala predstavi živo in prepričljivo vsebino.
Praznik špargljev, ki ga prireja PD »Štandrež«, se bo nadaljeval v soboto 14. in v nedeljo 15. junija. V nedeljo bodo nastopila štandreška dekleta ritmične in baletne skupine.
Sovodnje
O razlastitvah in še kaj. Letos v januarju je občinski svet v Sovodnjah z večino glasov (proti so bili svetovalci SSk) odobril izvršilni načrt glede urbanizacij-skih del v obrtniški coni v Rubijah oz. Malniščah. Kot znano je tedaj načelnik svetovalske skupine Branko Černič med drugim zastavil vprašanje, če uprava ni pomislila, da so ponudene cene lastnikom za zemljišča odločno prenizke. In kaj misli ista uprava storiti ob zadevnih pritožbah lastnikov.
Odgovoril je podžupan Klemše, ki je dejal, da to ni njihova stvar. Gre za zakon in tega se bo apliciralo. Zato se bo zaseglo zemljišča, pa naj bodo lastniki zadovoljni ali ne. Res je nato občinska uprava v februarju obvestila lastnike, ki jih je osem, da bo v marcu zasegla in razlastila zemljišča na podlagi zakonov od 25.6.1865 (!) št. 2355, 22.10.1971 št. 865, 24.7.1982 št. 1982 in 3. jan. 1987 (!) št. 1. Zanimivo: aplicirana sta bila zakona, eden, ki je star 121 let in zakon, ki bo šele prihodnje leto stopil v veljavo.
Naravno se lastniki omenjenih zemljišč niso dali kar na lahko odpraviti. Poleg vloženih pritožb so se obrnili na kmečki sindikat ter upravo prisilili, da je z njimi še enkrat sedla za pogajalno mizo ter določila nove cene (sept. 1985 4.500 lir, aprila 1986 5.600 in zadnja 12.000 lir). Zaradi vsega tega je občinska uprava vso zadevo znova dala na dnevni red seje, ki je bila 30. maja.
Z večino glasov je bila sprejeta različica k načrtu obrtniške cone. Po novem načrtu
se je ta cona povečala za 3.500 kv. metrov. Gre za razširjeni pas vzdolž železniške proge.
Prav tako je svet z večino glasov ponovno odobril postopek za razlastitev teh zemljišč v omenjeni coni ter ob vzdržanju SSk sprejel vsoto 12.000 lir za kv. m. Svetovalec SSk je pri tem hotel vedeti, kolike so možnosti, da nadzorni odbor te cene odobri. Odgovoril je Klemše, da te možnosti niso stoodstotne, so pa velike. In če ne bi prišlo do odobren ja, bo občinski svet o tej točki ponovno razpravljal.
Na isti seji je svet z večino glasov odobril različico k občinskemu regulacijskemu načrtu v Gabrjah, ki se nanaša na tkim. cono »ciclamino«. Že prejšnja občinska uprava je pred letom 1980 izdala gradbena dovoljenja domačinom, ki so si napravili svoje domove. Po letu 1980 pa je občinska uprava ta zemljišča uvrstila v regulacijski načrt kot lotizacijo in svojo namero sporočila vsem lastnikom. Prizadeti lastniki so se povezali in skupno podpisali protestna pisma.
Dejstvo je, da je občinska uprava sedaj spremenila svoj odnos do omenjenega zemljišča ter novi načrt te različice ne dopušča nobenega zazidalnega območja (niti lope za drva ne!). Branko Černič (SSk) je pograjal ravnanje občinske uprave, ki vsa zadnja leta zadeve ni znala urediti, prav tako pa obsodil ožji odbor, ki je načrt predstavil občinskemu svetu kot izvršeno dejstvo. Zanimivo pa je, da večinski svetovalci niso ob vsem tem pokazali želje po kakih razjasnitvah. - R. D.
V ŠTANDREŽU se nadaljuje
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Sobota 14. junija: prosta zabava.
Nedelja 15. junija ob 20. uri prosta zabava in nastop štandreške ritmične in baletne skupine.
Romanje v Košljun
Tudi letos so Slovenci iz Laškega šli romat. Bilo je to v petek 6. junija. Za cilj so izbrali Košljun na otoku Krku, v bližini glavnega mesta tega največjega jugoslovanskega otoka, ki se enako imenuje.
Tu je med bujnim sredozemskim rastlinjem frančiškanski samostan, ki so ga zgradili benediktinci v 12. stol. Ker je tam tudi muzej, so se seznanili tudi z glagolico ter zvedeli, da je bil pred 90 leti od avstrijskega cesarja izbran za škofa takratni ravnatelj goriškega semenišča Slovenec dr. A. Mahnič. Kot je prej napravil dosti za Slovence, tako je kot škof veliko storil za Hrvate in za priznanje uporabe glagolice v liturgiji hrvaške Cerkve.
Njegovega groba sicer niso mogli obiskati, ker je pokopan v Zagrebu, našli pa so v katedrali na Krku grob drugega slovenskega škofa Jožefa Sreberniča, ki je tam leta 1966 zaključil svojo življenjsko pot (rodil se je namreč leta 1876 v Solkanu).
Romarji so imeli veliko srečo, saj jih je ves dan spremljalo lepo vreme, saj so bili zadnji dnevi mokri in mrzli. Zaradi tega je bil tudi promet manjši kot je običajno v začetku junija.
Hvaležni Bogu za lepi dan so mogli obiskati še Trsat in Opatijo. Ob veselem razpoloženju in navdušenem petju domačega ženskega zbora in ob prisotnosti dr. O. Simčiča, ki je maševal in romarje spremljal, so se srečno vrnili v Ronke okoli 22. ure zvečer. - K. M.
Deželna SSk
V ponedeljek 9. junija se je v Jamljah sestalo razsodišče deželne SSk in iz svoje siede izvolilo za predsednika Hadrijana Corsija.
Deželno tajništvo SSk je s posebnim telegramom odločno obsodilo prepoved uporabe šolske stavbe v Ukvah, zaradi česar so bili tamkajšnji Slovenci prisiljeni poslužiti se cerkvenih prostorov za prireditev ob zaključku šolskega tečaja.
DAROVI
Za Katoliški glas: Marjeta Černič ob obletnici smrti Roberta Ušaja 22.000; Dora Maraž 7.000; N. N. 400.000 lir.
Za katoliški tisk: Natalija Vecchiet, Trst v spomin na ljubljenega sina Edija ob obletnici smrti 50.000 lir.
Za Katoliški dom: Marijina družba, Gorica 40.000; N. N. 160.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: druž. Anton Podveršič namesto cvetja na grob Edija Figelj 40.000; hči Ljubka v spomin pok. Alojzije Šorli ob 20. obletnici smrti
100.000 lir.
Za Našo pot: Franka Hladnik 10.000; Anton Podveršič 10.000 lir.
B. Š., Gorica: za slovenske misijonarje 100.000, za Katoliški dom 100.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici 100.000, za Zavod sv. Družine 50.000 in za Mar. družbo 50.000 lir.
Pavlina Drašček, Gorica: za lačne po svetu 10.000 in za Pastirčka 10.000 lir.
N. N.: za Sv. goro 500.000 in za slovenske misijonarje 500.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini (novi zvon): ob poroki Kakeš-Zetko 100.000; Artur B. 50.000; Aliče C. 50.000; Venier 50.000; Bulgheroni 50.000; N. N. 50.000; B. B. v spomin pok. Franca Štuheca 100.000; ob pogrebu Mir-kota P. 30.000; v spomin Kletija Grudna 10.000; O. Šavli 30.000; Olga C. 10.000; P. N. 10.000; Radovič 10.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Eda Milič, Opčine 25.000; ob smrti očeta Rudolfa Bisernega 2'j.OOO lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Žagar ob obletnici smrti moža Jožeta 20.000, in hči Dorica 20.000 lir.
V spomin na rojstni dan (30. jun. 1876) drage mame in none Amalije Vatovec Černigoj darujeta Meri in Laura za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 100.000 lir.
Za Šentjakobsko kulturno društvo: v zahvalo za opravljeno jim uslugo so darovali S. A. 11.000, J. in M. H. 15.000 in T. C.
20.000 lir.
Za kapelo pri Domju: druž. Ličer, Trst v spomin pok. Franca Štuheca 50.000; Da-rio Prašelj, Trst v spomin na pok. očeta Justa 50.000; N. N., Trst 20.000; E. P., Trst ob obletnici pokojnih staršev 50.000; sestra Ljudmila v spomin na Marijo Grgič vd. Kralj 10.000; Vera Turk, Trst ob obletnici smrti brata Radota 50.000 lir.
Za cerkev v Ricinanjih: starši slovenskih prvoobhajancev 100.000; druž. Bet-Semenič, Ricmanje v spomin na pok. starše 50.000; druž. Kuret, Ricmanje v spomin na pok. starše Lovrenca in Marijo 40.000; druž. Ernesta Komar, Ricmanje 15.000; starši Vatovec ob poroki hčerke Lorene 20.000; Ana Kuret, Log v isti namen 20.000 lir.
Za cerkev v Radencih: K. M., Gorica 100.000; dobrotnica Bruna 100.000; N.N.E., Trst 30.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: E. P. in B. P., Trst v spomin na pok. starše Franca in Marijo 50.000; Ljuba v spomin na svojo pok. mamo 20.000 lir.
Za lačne po svetu: Anton Kocjan 30.000.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
^ Radio Trstu
Spored od 15. do 21. junija 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Soncu naproti«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 »Magellanov oblak«. 17.30 Športne novice.
Ponedeljek: 8.10 Londonski memorandum. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: Nediški puobi iz Podbonesca in moški zbor iz Saleža. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: Glasbene pravljice. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kitaristka Carla Minen. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo!
15.00 Mladi mladim. 16.00 Zgodovina... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ljubljanski oktet.
18.00 Ž. Petan: »Maturantje«.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: mešani zbor I. Gruden iz Nabrežine ter ženska skupina Stu ledi iz Trsta. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladbe Marija Kogoja. 18.00 Pravljica na Slovenskem.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju.
18.00 Londonski memorandum.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Bolgarski mladinski zbor »Družna pesen« iz Slivna in francoski mešani zbor »Madrigale« iz Bordeauxa. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Komorni orkester »L. Sokorčevič« iz Dubrovnika. 14.10 Sociološki pogledi. 15.00 Otroški kotiček: »Kaj je na koncu sveta?« 16.00 Zgodovina... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Silvio Sirsen. 18.00 »Magellanov oblak«.
OBVESTILA
Romanje na Sv. goro v nedeljo 22. junija
prireja goriška Marijina družba. Odhod s Travnika ob 7.30. S Prevala bo možen prevoz s komoijem do vrha. Ob 12.30 kosilo na Sv. gori. Popoldne obisk semenišča v Vipavi. Stroški se poravnajo v avtobusu. Vpisovanje v stolnici pri dr. K. Humarju in tudi v Katoliški knjigarni na Travniku.
Udeležencem romanja v Lurd sporočamo, da bodo že v nedeljo 22. t. m. lahko dvignili romarske knjižice z vsemi navodili pri svojih dušnih pastirjih oz. tam, kjer so se vpisali.
Darko in Zinka ob 10. obletnici smrti Antona Filipčiča za popravilo ceste na Sv. goro 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine v spomin na duhovnika F. Štuheca 25.000; N. N., Opčine 10.000; Danila Žerjal-Lev-stik 50.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
' *
v
♦f <
T • . * '
***.- a. **. £j
A ' > . *
- -
‘V.
v- -,u .m-
 .
\ # j £ i-i
Ul.	M-	5
as&v- ■.	;	i
Mii:'
ly'&
Vaš Hotel
v I	I
„ 34170 GORIZIA- GORICA (ITALY) -
JiTAliflA, 63
TELEF. (0481) 82166/ 7 / 8 - TELEX? 461154 PAL GO I