e i
H®ttM —
K 10*-—
. S—
„ 2-50
. 1“ Ävfflfrif«: —— 15*-~
*$*aasB#x**« številke :>■. iß viftarittv. —A
^TRA7A
* PÜ»
%.&«#§! 3« BK WffiifeS?üfe
;^rÄ"S."!Sl Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. j^TÄTLi-
............................................................. wiwi.^rniYhivrifirotsiiiirMTnrfrii'-ii-Ti.riiMMiiiiMSsriinimrsnsMwinsiiwirwwmiw ii iVMfin iMMiiiwir»i»iir¥iiiwfiwnfl>BiwwitinisM|i»»wri<M.'iiiiiiii)iTm''mTViiiirii«
niiMWiwwfSgfl
Otvoritev avstrijskega j državnega zbora.
Predzadnji dan majnika je avstrijskim narodom prinesel zaželjeno otvoritev, državnega zbora. Avstrijski parlament že ni več deloval tri leta, vsled česar je bil neka posebnost med parlamenti ne siajmo v Evropi, marveč na vsem svetu. S tem dnevom, tako upamo, pa je izgubil to svojo, ne ravno odlDcujo-čo posebnost ter je stopil med svoje delujoče vrstnik«.
Dela mu ne bo manjkalo. Nagromadilo se je toliko tvarine v brezparlamentarnem triletju, da je ne bo zlahka s potrebno temeljitostjo in nepristraaiostjo zmagati. Moralo se bo delati prav naglo, da se da državi, kar je držajvnega, zlasti vse to, kar potrebuje, da obrani in ohrani sebe in vse, kar je njenega, svoje življenje, svoje ozemlje, svoje narode.
Dati pa, se bo tudi moralo narodom, kar Je narodov. Velikanske žrtve, ki so jih narodi prinesli in jih še prinašajo v svetovni borbi, so med njimi izčistili in ojačili načelo, čut in željo pravičnosti. Noben narod dandanašnji ne more več razumeti, zakaj bi vsi morali imeti enake dolžnosti, pa ne enakih pravic. To naravao načelo ■ pravičnosti.! ki * je ih mora biti podlaga vsakega družabnega in državnega živ-
je narod, ki prebiva na Koroškem, štajerskem, Primorskem, Kranjskem, v Dalmaciji.' v Bosni, po krvi in tudi po jeziku isti:	Razlike pismenega jezika, ki
se je ustalil pod raznimi, večinoma političnimi vplivi, so majhne in malenkostne, gotovo ne- večje, temveč' manjše kot razlike med govorico raznih plemen in rodov nemškega naroda, ki govorijo'.drugim skoraj nerazumljiva narečja, pa se vendar smatrajo kot pripadniki istega naroda. Tej plemenski enotnosti se pridružuje kot druga pravna podlaga hrvatsko državno pravo, ki zajamčuje državno enotnost Hrvatov in Slovencev. Da omenjamo samo eno pravno dejstvo, določa od Hrvatov sprejeta prograunatiška sankcija, da-mora Hrvatom vladati tisti habsburški vladar, ki tudi vlada Slovencem na Štajerskem. Koroškem itd. Ideja državnopolitičnega ujedinjenja ni torej nova, temveč stara, zapisana v anale naše zgodovine. Sedanja demokratična misel, ki je zagospodarita med gromenjem topov na svetu, je to neravnopravno in državnopravno idejo poživila in potrdila. OžiVotvor-jenje te ideje bi bilo v prid ne samo narodu, ki biva na jugu naše monarhije, temveč tudi naši državi in njeni vladarski hiiši. Naši poslanci so govorili popolnoma iz prepričanja in iz srca našega ljudstva, če so v svoji izjavi povdarili zvestobo do'naše habsburške dinastije, ki naj vlada jugoslovanskemu narodu na jugu monarhije.
Starostni predsednik otvori sejo.
Ministrski predsednik je zbornici predstavil člane svojega ministrstva in je pozval krščansko-so-cialnega poslanca tajnega svetnika dr. Viktorja bar rona Fuchs kot starostnega predsednika, da vodi o-tvoritveno zborovanje. Baron Fuchs je prevzel predsedstvo in se je v daljšem govoru spominjal umrlega cesarja Franca Jožefa, nadvojvoda Franca Ferdinanda in njegove soproge ter je nato -v vznesenih besedah pozdravil novega vladarja Karla in cesarico Žito. Zaklical je s celo zbornico vladarski dvojici trikratni „Slava!“
Starostni predsednik se je v toplih besedah s-pominjal padlih in umrlih poslancev. Nato je proslavljal junaške čine naših armad na bojiščih, posebno nezlomljivo moč naših junakov ob Soči. Z ognjevitim navdušenjem je poslanska zbornica zaklicala braniteljem naše domovine v vznesenih klicih svojo srčno zahvalo.
Starostni predsednik je hajznanil, da sta odložila svoje mandate poslanca Jurij Schachinger in Henrik Wastian. Radi pravomočne obsodbe so postali prosti mandati sledečih poslancev: Vladimir Kukylo-wicz, dr. Dimitrij Markov, Franc Grafenauer, dr. Cesare Battisti. Franc Buriva!, Vaclav Choc, Jožef Netolizky, Ivan Vojna, dr. Kari Kramar in Alojzij Rašin. Dunajsko deželnobrambovsko divizijsko sodišče je dvignilo proti poslancu Vaclavu Klofač, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu, obtožbo radi veleizdaje. Ti dopisi se bodo izročili imunitetnemu odseku, ki se še bo izvolil.
ljenja, je vojna s krvjo zajpisaJa v življenje posameznega naroda. Kar pa je zapisano s krvjo, je in ostane zapisano neizbrisno za vse čase. Bjudske in narodne pravice terjajo že zdaj, ko še gromijo topovi, na ves glas svojo izpolnitev. ;To je tisti demokratizem, ki sedaj gre skozi Evropo kot prva in najmočnejša pridobitev svetovne vojske.
Obramba naših narodnih in ljudskih pravic je izročena dobrim rokam. {Da se nagi poslanci zavedajo svoje velike naloge, katero jim nalaga veličina in važnost časa, so dokazali s tem, da so s,e v obrambo naših nacionalnih in ljudskih pravic strnili in združili v skupno jugoslovansko zvezo. Skupni jugoslovanski klub pozdravljajo vsi narodno zavedni Slovenci, naj so te ali one stranke, naj stanujejo v tej ali drugi pokrajini. Pozdravljamo tudi državnopravno izjafvo tega kluba, katera zahteva, naj se vse dežele, v katerih prebivajo Slovenci. Hrvatje in Srbi, združijo pod habsburškim žezlom v eno državno telo. Pravico do te zahteve daje narodno načelo. Saj
T Y d HP TEP T2T j», ji JL iS) JL JlLž
ML© mm mi Ml© zvohot,
Zgodovinski spomini.
Zdi se, da bo napočila doba, ko ne bomo imeli zvonov. Cerkve, ki so dosedaj imele štiri, pet ali še več zvonov, v bodoče morda ne bodo imele nobenega zvona, ako namreč ta ali oni zvon ni zgodovinske v-rednosti. Ohranjeni bodo cerkvam ostali samo zvonovi, ki so zgodovinske ali umetniške važnosti. Prišli bodo torej zopet časi, kakoršni so že bili, ko so cerkve imele samo majhne zvončke ali nobenih zvonov. Seveda je ta doba daleč za nami. bila je v 6. in 7. stoletju po Kr. r.
V dobi preganjanja kristjanov so pričetek in kraj službe božje oznanjevali posebni cerkveni služabniki, takozvani klicatelji pod vodstvom diakonov. V poznejši dobi, kio je cesar Konstantin prestopil v katoliško cerkev in se je nehala doba preganjanja kristjanov, ni bilo nobene ovire, da so z znamenji, ki so se daleč slišala, sklicevali vernike k službpl božji. Na vzhodu so se posluževali po vzgledu judo v in poganov takozvanih trobent. Zopet drugod so dajali potrebna znamenja z udarci na deske. Ko so prenesli telesne ostanke perzijskega mučenika Anastazija, ki je umrl leta 627, v mesto Cezarejo, je ljucltetvo šlo v procesiji nasproti in je, kajkor je razvidno iz zapiskov drugega cerkvenega občnega zbora v Niceji, polno veselja tolklo ob zvočilne deske. Tudi poznejši
Državi, kar je državnega; narodom, kar je narodov! ! S tem geslom so naši poslanci stopili v avstrijski parlament ob njega otvoritvi. Ce se bo to geslo vestno in zvesto izvrševalo od vseh strank, ki zastopajo v državni zbornici avstrijske narode, izvrševalo paltudi od vlade, bo parlament plodonosno deloval v korist Avstrije, države narodov.
Dunaj, 30. maja.
Državni zbor je imel danes svojo otvoritveno sejo. Dohodi k državnozborski palači so kazali navadno sliko. Ponosno plapolajoče črnožolte zastave so naznanjale, da je avstrijska ljudska zbornica zopet pričela delovati. Dvorana in galerije so bile napolnjene, mnogo poslancev je došlo v svoji vojaški u-niformi.
Ob 11. uri 20 minut je došel v dvorano ministrski predsednik groj Clam-Martinic., spremljan od drugih ministrov razen ministra za {Galicijo.
cerkveni pisatelji, kot Teodor Studita, Nicefor Blem-mides itd., omenjajo v {svojih spisih take deščice za dajanje zvokov. V začetku novega veka, so pa prišle v iztočni cerkvi zopet splošno v rabo, ker so namreč Turki prepovedali rabo zvonov. Bila jo dvojna vrsta zvočilnih desk. manjše in večje deske. Manjše so bile široke štiri prste in dolge deset čevljev. Cerkveni služabnik, ki je držal deščico,- v levi roki, je udarjal s kladivom po deščici, in kakor je pač udarjal s kladivom z manjšimi ali večjimi za mahljaji, je tudi bil glas, ki so pa dajale deščice, višji ali nižji. iV zvonikih so napravili velike take deske in so jih obesili na verige. Tudi v zahodnih deželah iso se dolgo časa posluževali sličnih lesenih desk ali pa tudi takozvanih ragelj.
Razen teh so pa že tudi bili v rabi majhni kra-guljčki ali zvončki iz kovine, ki so bili znjani že A-sircem in ki so pri Judih krasili oblek,b najvišjega judovskega duhovnika^. Se celo v katakombah prvih kristjanov so našli zraven trupel majhne zvončice iz brona,- ali srebra. Papež Greigor Veliki piše, da je puščavnik, ki je prinašal sv. Benediktu jedila, naznanil svoj prihod z zvončkom. Te prvotno, majhne zvončke so začeli sčasoma izdelovati v vedno večji o-bliki in na ta način so nastali današnji zvonovi. V začetku so jih skupaj skovali iz več kovinskih plošč. V cerkvi, v Wildpartingu na Bavarskem še sedaj s-hranjujejo tak iz kovin a stih plošč skovan zvonček, s katerim je sv. Marin, ki je kot mučenik umrl 1. 657, j klical vernike k službi božji in s katerim se vsako I leto na njegov praznik (15. novembra) zvoni med po-I vzdigovanjem pri sv, maši
i Razen kovanih zvončkov se imenujejo še tudi
Volitev pred sed ništva .
Nato se je vršila volitev predsedništva z listki. Vsak poslanec je bil klican po imenu. Da so se sešteli glasovi, se je seja za pol ure prekinila*. Po zopetni otvoritvi seje je starostni predsednik naznanil, da je bil za predsednika izvoljen poslanec dr. Gross z 215 glasovi. lOddalo se je 121 glasov; od,teh je bilo 195 belih listkov, 9 pa jih je bilo neveljavnih. Število veljavnih glasov je bilo 217. Dr. Gross je torej komaj dobil večino. 195 praznih glasovnic pomeni dr. Grossu in National verbände veliko nezaupanje. — Kljub temu je dr. Gross prevzel predsedstvo in izjavil upanje, da bo parlament izpolnil nade. ki jih stavi ljudstvo vanj.
Za podpredsednike so bili izvoljeni:	Slove-
nec vitez Pogačnik (191 glasov), Ceh Udržal (185), Poljak German f228), krščanski socialec Jukel (296), Rusin Romančuk (189), socialni demokrat Per-nerstorfer (293) in Rumun Simionoviei. Za zapisnikarja sta bila izmed Jugoslovanov izvoljena dr. Lovro Pogačnik in dr. R a v n i h a r, za reditelja pa Hrvat dr. S e s a r cl i č.
vliti zvončki. Kakor se zdi. so napravili prve poizkuse z večjimi zvonovi , v irsko-škotskih samostanih. Livarji zvonov namreč častijo kot svojega patrona sv. Forkerna. sina nekega irskega kneza, ki je, ko bi imel biti posvečen za škofa v Trimu na Irskem v sredi 5. stoletja, zbežal v samoto v irsko pokrajino Leinster, kjer je zgradil samostan.
O tem svetniku se pravi, da je prvi dal liti zvonove. Istočasno se med britskimi redovniki, ki so pomagali sv. Patriciju razširjevati po Irskem sveto katoliško vero, imenujejo trije umetniki:	Essa, Bitt-
nus in Tesach, ki so izborno umeli zlivati iz kovine cerkveno posodo in zvonove. Redovnik Daggej iz samostana, Bangor, ki je umrl v visoki starosti 1. 586 po Kr., je slovel kot izboren izdelovalec zvonov, zlitih iz kovine. On sam je baje v svojem življenju izgotovil 300 zvonov, katere so prvotno nabili večinoma po samostanih.
V mestih pa. kakor 'se zdi, še v tem in naslednjem stoletju zvonovi niso bili v rabi, ali so pa bili le zelo redki. Ko je 1. 615 oblegal Chlotar mesto Sens fna Francoskem), je začel škof Lupus zvoniti z vsemi zvonovi cerkve sv. Stefana. Oblegovalce so nenavadni glasovi zvonov tako prestrašili, na so nehali oblegati mesto in so zbežali.
Kmalu po tej dobi se tudi že večkrat omenjajo zvonovi v Italiji. Tako n. pr. je dal papež Stefan 8. (f 772) zgraditi pri baziliki sv. Petra stolp, v katerem so se nahajali trije zvonovi. Za časa cesarja Kareta Velikega (f 814) so bili. zvonovi v zapadni Evropi v snlošni rabi.
Grška cerkev je dobila svoje prve zvonove leta 865. katere je podaril beneški vladar Orso T. bizan-
Vladni predlogi.
Vlada je mied drugim vložila '.sledeče predloge: na. podlagi § 14 po 20. marcu 1914 izdane cesarske naredbe in od začetka vojske lizdane izjemne odredbe; odredba o uporabi črne vojske izven avstrijskih dežel; odredba o prekinjenju porotnih sodišč; bud-getni provizorij za 3. četrtletje 1917; poročilo kontrolne komisije državnih dolgov o izvršenih finančnih operacijah po zaključenju zbornice.
Vprašanja in interpelacije. ,
■Predsednik naznani, da je bilo |vloženih cela vista vprašanj in interpelacij, med temi predlog posl. .Germana in tovarišev radi spremembe poslovnika, in predlog poslanca Stranskega, naj se poslanec Klofač spusti na prosto. Oba predloga se bosta izročila tozadevnim odsekom.
Stranke izjavljajo.
Poslanci dr. Korošec, Stanek, Kalina, Pe-truszewicz, Pacher, Lazarski in Stapinski so podali v imenu svojih strank izjave. Ministrski predsednik grof Clam-Martinic je izjavil, da bo na te državnopravne izjave odgovoril še le po prestolnem govoru cesarjevem.
Češke državnopravne zahteve.
Poslanec Stanek je v imenu Češkega kluba podal izjavo: Odposlanstvo češkega naroda je prešin-jeno prepričanja, da, je sedanja dualistična državna oblika v oči vi dni kvar skupnih interesov vseh naroj-dov: ustvarila je vladajoče in zatirane narode: da se odstranijo vsakojake narodne predpravice ter se zasigura vsestranski razvoj vsakega naroda v interesu vse države in vladarske hiše, je neobliodno potrebna preustrojitev habsburško-lotarinške monarhije v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodnih držav. Mi bomo, je dejal govornik, na Selu .našega naroda stremili po \ zvezi vseh rodov češko-slovanske-, ga ljudstva v demokratični državi, pri čemer se ne more prezirati ono češko-slovansko pleme, ki zvezano z nami živi ob zgodovinskih mejah naše češke domovine
/ f'	I
Jugoslovanske državnopravne zahteve.
Poslanec dr. Korošec je v današnji seji državnega zbora podal sledečo državnopravno izjavo: Poslanci, zastopani v podpisanem jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da na podlagi narodnega principa in hrvatskoga državnega prava zahtevajo združenje vseh dežel monarhije, v katerih prebivajo SloMenei, Hrvati in Srbi, v samostojno, vsakega narodnega tujega vladstva prosto, na demokratični podlagi zgrajeno državno tvorbo pod žezlom habsburško-lotarinš-ke vladarske rodovine, ter da bodo za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda zastavili vse svoje sile. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali delovanja državnega zbora.
Poljaki zahtevajo združenje poljskih dežel.
Novoizvoljeni načelnik Poljskega kluba, poslanec Lazarski, je v imenu Poljskega kluba, vodjja poljske ljudske stranke, poslanec Stapinski, pa v i-menu svoje stranke izjavil, da Poljaki zahtevajo državnopravno ujedinjenje vseh dežel, kjer se govori poljski jezik.
Tema izjavama je ugovarjal Rusin poslanec Petruszewicz.
tinskemu cesarju Mihaelu III., namreč 12 velikih zvonov iz brona. Pri carigrajski cerkvi sv. Zofije, ki je znana kot najlepša cerkev na vzhodu, a je sedaj turška molilnica, je cesar Mihael III. dal zgraditi poseben zvonik za te zvonove.
Zvonove so vlivali in jih še tudi sedaj vlivajo navadno iz mešanice 77—80 odstotkov bakra in 20— 23 odstotkov kositra.
Ako se hoče, da ima zvon čist. in lep glas, je pred vsem paziti na pravilno razmerje glede višine, oblike in debelosti stene zvona. Že v 13. stoletju se je smatralo kot glavno pravilo, da mora imeti vsak pravilno zlit zvon tri glasove in sicer spodaj na glavnem in najdebelejšem obroču glavni globoki glas, v srednjem in gornjem delu pa po eden postranski glas. V 17. stoletju je pisal slavni livar zvondv F. Hemo-ny sledeče: „Dober zvon mora biti tako ustvarjen, da se iz njega lahko izvabljajo tri oktave,, dve kvinti in ena terca.“ Kako liti milo in lepo doneče zvonove, so smatrali v livarnah za posebno tajnost, katere pa ni smel nihče izdati.
iUpeljava zvonov je cerkvenemu stavbiteljstvu la nov razvoj in napredek. V začetku so praven crkve navadno navezali majhno ogrodje, na katero so spravili zvonove. Ogrodje so navadno pokrili s streho. Pozneje so spravljali zvonove pod cerkvene
Prihodnja seja.
Po volitvi odseka, za. spremembo poslovnika in imunitetnega odseka se je bodoča seja določila na 5. junij s sledečim dnevnim redom: Volitve v odseke (proračunski, finančni, justični in odsek za vojno gospodarstvo), poročilo odseka za spremembo poslovnika in prvo branje državne predloge o začasnem proračunu.
Predsednik je naznanil, da bo cesar dne 31. maja, ob 11. uri prefdpoldne na dvoru slovesno otvo-ril zasedanje zbornice.
Seja se je zaključila ob 3. uri 20 minut popoldne.
Otvoritev gosposke zbornice.
Včeraj, dne 30. maja je imela gosposka zbornica prvo zasedanje. Ko se je zbornici: predstavilo novo ministrstvo, je naznanil zbornici ministrski predsednik Clam-Martinic imenovanje predsednikov. gosposke zbornice, nakar je prevzel predsedstvo od cesarja novo imenovani podpredsednik knez Fürstenberg.
V svojem pozdravnem nagovoru je knez Fürstenberg podal sliko svetovno-zgodovinskih dogodkov, ki so se odigrali od zadnjega zasedanja; spominjal se je umora prestolonaslednika Franca Ferdinanda iri njegove soproge, izbruha svetovne vojske, junaške borbe in vspehov naših armad na bojiščih, žrtev in požrtvovalnosti prebivalstva v zaledju; nato se je v prisrčnih besedah spominjal rajnega cekarja Franca Jožefa '!, ter je novemu našemu cesarju Karlu 1. in cesarici Žiti izrazil vdanost in spoštovanje. Ko se je nato podpredsednik spominjal umrlihi članov gosposke zbornice, se je vršila zaprisega, novo imenovanih članov gosposke zbornice.
Po izvolitvi overo vitel jev in treh komisij je bila prva soja zaključena.
Vsenemci 'in vojni cilji«
•Naša zunanja vlada je svojo željo po miru in svoje delo za mir najkrepkejše podprla s tem, da se je izjavila za mir brez zemeljskih pridobitev ‘ tn brez vojnih odškodnin. Nemška vlada nam ni sledila. Kakor znano, se Bethmamn-Hollweg v nemškem državnem zboru ni hotel izjaviti ne tza mir z in ne za mir brez aneksij. Toda Vsenemci imajo nemškega državnega kanoelarja na sumu, da n ihm dovolj trdne hrbtenice v vprašanju o nemških vojnih ciljih, in. zato so začeli mogočno agitacijo za svoje vojne cilje, ki vsebujejo v obilni meri aneksije in odškodnine. Te vojne cilje proglašajo; kot „Hindenburgov mir“, hoteč na ta način poočititi nekako nasprotstvo med nemškim vrhovnim vojnim in političnim vodstvom.
Kako široke kroge je zavzela vsenemška. agitacija o vojnih ciljih, še že iz tega vidi, da je tudi list, ki pripada nemškemu centrumu, „Kölnische Volkszeitung“, zatrobil pesem nemških aneksionistov. Vojni cilji tega lista šo namreč: „[Vojaško zavarovanje naših mej, primerna odškodnina, med tem, aneksija francoske rudne kotline Briey, dostop do oceana in prostost morja, zaposedba. flandrijske obali z mestom Antwerpen, odstranitev utrdb ob • Mozi, posest in razpolaganje z belgijskimi premogovniki, plačan-je vojne odškodnine, tudi v obliki surovin aa veleindustrijo itd.“ Obenem je ta časnik svoje bralce‘pozval, naj izpolnijo priložene formularje „Za nemški Hindenburgov mir.“ Drugi katoliški listi pa, odločno odklanjajo agitacijo za vsenemške vojne cilje.
Vsenemci pa se ne zadovoljujejo z živahno pis-
I strehe, ali jim pa narejali posebne stene tik cerkve. V Španiji so začeli graditi za, zvonove prve stolpe ali zvonike, nekoliko pozneje pa v Italiji z razliko, da so v Italiji gradili navadno visoke zvonike. Vsa italijanska, mesta so tekmovala v tem, da je hotelo imeti vsako mesto kolikor le mogoče visok zvonik. Že v 11. stoletju so vlili za stolp stolnice v Hildeshetmu na Nemškem, zvon, ki je tehtal 100 centov. V zvoniku stolnice v Olomucu na Moravskem visi še sedaj zvon iz one dobe, ki je težak 300 centov7 in ki je veljal do novejšega Časa kot največji zvon v Evropi. L. 1876 je dobil zvonik stolne cerkve v Kelmorajjnu na Rem-škem zvon, težak 524 centov in ki je sploh najtežji zvon v celi Nemčiji. Največje število zvonov in tudi naj večje zvonove celega sveta, ima Rusija. T akoz vani cesarski zvon v Kremln v Moskvi tehta 3800 centov.
Sedaj pa se bliža doba, ko najbrž ne bo več zvonov, ki bi klicali ljudi k službi božji, oznanjevali čez hrib in plan vesele, pa tudi tužne dogodke ob nedeljah, praznikih, ob drugih raznih slovesnostih, pa tudi ob žalobnik prilikah. ;Vojna je zahtevala o-gromno žrtev, tudi to še bo menda zahtevala. Stolpi bodo stali prazni, ure ne bodo bile časa. Kaj bo pa bila ura miru?
meno in ustmeno agitacijo, marveč že tudi po Schei-demannovem vzoru dostavljajo grožnje.
Že ■ pred dvema letoma (5. majnika 1915) je vsenemška zveza nemškemu državnemu kancelarju poslala ulogo, podpisano od generala barona pl. Gelb-sattel. V tej ulogi se 1 najprvo razlagajo vsenemški vojni cilji. Potem sledijo doslovno te-le besede:
„Razpoloženje v najširših krogih našega ljudstva je' dandanašnji ugrenjeno, da, celo že • blizu ob-upanja. Ni tukaj prostora za to, da bi se preiskoval vzrok tega pojava, ki nasprotuje veličini dejanj našega ljudstva. Samo to bodi omenjeno, da govori veliko i za to, da je državna vlada vojnim ciljem postavila preozke meje ter da morajo ravno najzvostejši in politično najzaneslivejši krogi to smatrati kot odpoved za izkoriščevanje naše gotove zmage. Moja vest mi veleva, da moram-posvariti pred tako odpovedjo; to bi bila najusodnejša politična napaka, M bi se mogla storiti, in njena najbližja posledica bi bila revolucija. Ta beseda se mora izreči ... Monarhija pride v nevarnost, se bo zrušiila; tako bo zapečatena usoda našega naroda.“
Nemški državni kancelar je 15. majnika odločno zavrnil to ulogo ter je h grožnji z revolucijo pripomnil to svoje mnenje:
„Ali je to res, in potem zadene odgovornost tiste, ki so to razpoloženje vsled pomanjkanja politične sodbe in narodne discipline netili in podpihovali kljub vsem vladnim izjavam, ki se ne morejo krivo razumeti; ali pa to ni res, in potem moram to trditev smatrati kot grožnjo in kot poizkus manjšine, da bi od krone pozvanega voditelja državnih zadev podvrgla svoji volji.“
Vsenemški aneksionisti so svoje grožnje že tuđi raztegnili zoper avstro-ogrskega zunanjega ministra grofa Cernina. O tej zadevi piše poluradna „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ v svoji številki z dne 25. majnika:
Deutsche Tageszeitung“ (vsenemški list) je v svoji včerajšnji večerni številki ponovila slvoje napade zoper grofa Cernina, ki jih moramo z vso odločnostjo zavrniti. Kot podlaga za te napade služi listu poročilo o domišljeni vsebini razprav in pogovorov pri zadnjem bivanju avstro-ogrskega zunanjega ministra, v glavnem vojnem stanu. Pooblaščeni smo, da konstatiramo, da so vesti, ki po zatrdilu lista „Deutsche Tageszeitung“ izhajajo od podučene in znamenite strani, prosto izmišljene. Delovanje s takšnimi izmišljavami služi za to, ne sajno da dela Škodo nasproti sovražnemu inozemstvu, marveč tudi, da moti naše zavezniško-prij atensko razmerje napram Avstro-Ogrski. jZoper nadaljevanje tega nevarnega početja torej odločno ugovarjamo.“
Ce že nemška vlada tako odločno obsoja vse-nemško počenjanje in agitacijo za vojne cilje, gotovo zasluži Še ostrejšo obsodbo iz avstrijskega stališča. Avstrijska težnja je in ostane: ne osvojitev in zaposedba, temveč mir in pravičnost med narodi!
Kako dalekosežni so vsenemški vojni cilji in koliko Časa bi vzpričo vedno naraščajočega števila sovražnikov bilo potreba za. njihovo uresničenje, 'dokazuje še naslednji vsenemški oklic, ki se zdaj razširja:
„Mi potrebujemo odškodnine za neizmerne žrtve našega naroda, da moremo svoje gospodarsko, socialno in kulturelno življenje zgraditi tudi po zmagovitem miru ter zasigurati skrb m vojne poškodovance in ostale po padlih junakih. Mi potrebujemo prirast moči in razširjenje ozemlja na vzhodu in zahodu in Onstran morja. Mi potrebujemo zemlje za naseljevanje, da se naše ljudstvo ojači ter pridela več živil. Samo mir z odškodnino, s prirastkom moči in pridobitvijo zemlje more našemu narodu trajno zasigurati njegov narodni obstanek, njegovo stališče na svetu in prostost za gospodarski razvoj. Pot k takemu miru nam samo odpre nemška zmaga. Cesar in voditelji armade in mornarice) nam ga obljubljajo in zajamčujejo. Treba je, da jim zaupamo in vzdržujemo, dokler zmaga prinese nemški mdr.“
Avstrijski vojni cilji,
„•Grazer Volksblatt“ piše:
„Upati je z ozirota na nastali položhj, da bo naše bodoče razmerje do Rusije prijateljsko. Mi ne zahtevamo za se nobene priklopitve ruskega ozemlja. Glede bodoče Poljske se je nekaj Časa dozdevalo, da se bo tudi Galicija zedinila s Poljsko kot tretja država našega cesarstva. Zdi se, da se v Berolinu že kesajo, da so ta predlog s pomočjo grofa Tisza pomagali strmoglaviti. Število tistih oseb, ki šo se zavze-
male za program, (da se naj zasedbeni deli Romunije, Srbije in Crnegore priklopijo naši državi, da se tako uduši vserumunskia in vsesrbska agitacija, postaja vedno manjše. Listi, ki imajo najožje zveze z na-Sim zunanjim ministrom, grofom iCerninom^ pravijo, da je glavna zahteva naše države, da se nam zasi-gura popolnoma svobodna pot po Donavi ali s tem, da se Donava v slučaju vojske proglasi kot nepristranska last, ali pa da se zasedejo njene obali. Potrebna bi bila sprememba pogodb o Donavi'v tem s-mislu, da imajo naše ladje tudi med vojsko večjo varnost na tej reki. da Srbi in Rumuni ne smejo več polagati min itd. Majhen del političnih listov pa zahteva, naj sel Belgrad in pokrajina Mačva (severno-zahodni kot Srbije med Bosno in Slavonijo) proglasi kot avstrijsko last. Splošno pa fee zastopa mnenje, da mora črnogorska gora Lovčen ostati popolnoma naša, da si tako zavarujemo svoje kotorsko pristanišče in dobimo važno besedo nad Adrijo. Malo težav bi bik) z ozirom na poravnavo z Itelijo. Tukaj pride v poštev izravnava meje. Ta kratki pregled dokazuje, da. merodajni krogi želijo mir na podlagi poravnave ter da na te zahteve ne vpliva maščevalnost in želja, za strašne vojne žrtve dobiti primerne odškodnine.“
_______________________________
W
Se enkrat Ilirska banka in Zadružna Zveza»
Zadružna banka nima z Ilirsko banko nobenih stikov. Ce pojasnimo v naslednjem postanek te banke, storimo to le zato, ker smo se prepričali, da krožijo o dogodkih, ki so se vršili ob njeni ustanovitvi, govorice, katere so z dejstvi popolnoma v nasprotju. Ti dogodki so v zvezi z Zadružno zvezo, zato smo jih sedaj dolžni javnosti pojasniti. Bivši ravnatelj iZa-družne zveze Traven je spisal brošuro, ki se peča z ustanovitvijo te banke. Naslednje vrstice naj služijo vsem tistim, ki so dobre volje, da si ustvarijo dodatno k brošuri pravo sliko o upravičenosti svoječa-sne zahteve, da imej Zadružna zveza večino v upravnem svetu Ilirske banke in po njej odločilni vpliv pri banki.
Podatke o prvem povodu za ustanovitev banke, služeče zadružništvu, je povzel Traven po zapisniku načelstvene seje z dne 16. oktobra 1916. Takrat je poročal dr. Krek. Iz njegovega poročila in vseh poznejših obravnav je razvidno, da se je vedno mislilo le na ustanovitev take banke, ki naj bi služila izključno interesom zadružništva, pa naj ima tako ali tako ime. Poročilo dr. Kreka se je tako-le glasilo:
„Prošnja za koncesijo Zadružne' banke je bila vložena že leta 1909. Leta 1908 se je na Zvezinem občnem zboru konstatiralo, da bo zadružni organizar ciji zmanjkalo denarja. Po naših krajih se je takrat veliko investiralo, v Ameriki pa so imeli krizo. Položaj je bil tak, da Zveza ni mogla zadostiti vsem zahtevam. Leta 1908 se je tudi vršil pri Splošni zvezi posvet, kako bi se mogel dobiti stik z denarnim trgom. V ta namen bi bilo treba lastne banke in pa akcije za razbremenitev posojilnic glede hipotečnih posojil. Ustanovila se je sicer Hranilnica kmetskih občin, ni se pa ustanovila Zadružna banka. V notranjem ministrstvu so bili projektu naklonjeni, ovira pa je nastala v finančnem ministrstvu, kjer je minister Bilinski akt pridržal sebi v rešitev; potem pa se je prošnja za koncesijo položila ad akta, čejš, da se interesentje za zadevo več ne zanimajo. (V drugi fazi tega vprašanja je prišla na površje drugačna o-blika in naj bi bil zavod dobil ime Ilirska bankfe,, ki se je res ustanovila. Glede na to, da se stavijo ustanovitvi centralne kaše prevelike težkoče in zadružništvo zopet ne bo imelo stika z djenarnim trgom, je treba, da tako centralo napravimo sami. Biti mora taka, da je popolnoma v naših rokah. Agrarni banki na Češkem in na Moravskem, ustanovljeni po zadružni organizaciji, poslujeta jako dobro.“
To poročilo je podal načelnik Zadružne zveze v času, ko je bila ilirska banka, že ustanovljena,
Kako so se vršile priprave za oživotvorjenje Ilirske banke, je razvidno iz sledečega: Pričele so se vršiti v letu 1915, ko je bila koncesija že dovoljena. V septembru 1915 je .sprožil dr. Krek misel, naj bi se pospešila ustanovitev Ilirske banke, ni pa še ob tisti priliki natančnejše formuliral, kako se naj Zadružna zveza ustanovitve udeležb Povdarjal je potrebo banke, ker bi lahko prevzela, več podjetij o-brtiie panoge, ki se bo v prihodnjosti posebno povzdignila. Za zvezo bi imela banka pomen, ker bi pri njej nalatgala, svoj odvišni denar, oziroma bi mogla, pototoi banke stopiti v zvezo z denarnim trgom.
Priprave za ustanovitev banke je pričel član konsorcija Traven, tedanji ravnatelj Zadružne zveze. V seji dne 15. septembra 1915 je poročal, da so priprave za ustanovitev v teku. Razposlal je vabila za nakup delnic članicam Zadružne zveze in nekaterim privatnikom. Iz nobenega zapisnika načelsttv,enih sej ni razvidno, da je pooblastilo načelstvo ravnatelja Travna, naj vabi Članice Zadružne zveze, da bi same podpisovale. Pač pa. se je nadzorstvu Zadružne zveze, v katerim so imeli večino ožji somišljeniki Tra-vnovi, zdelo čudno, da se o prijavi k podpisovanju akcijskega kapitala ne povabi najpreje Zadružne zveze. V seji dne 4. novembra 1915 je sklenilo nadzorstvo, naj se o Ilirski banki razpravlja v prihodnji s-
kupni seji načelstva in nadzorstva, M naj se vrši v najkrajšem času. Ta seja sede vršila še le dne 1. decembra 1915. V njej je bil sprejet znani predlog, da vzame Zadružna zveza pri Ilirski banki delnic za 600.600 K in sicer pod pogojem, če dodelijo: koncesi-jonarji Zadružni zvezi celo priglašeno svoto.
Konsorcij ponudbe ni hotel sprejeti. Izjavil pa je po Travnu v seji dne 12. aprila 1916, da ne da večine nikomur, ne Zvezi, ne komu dragemu. Zveza pa si je pridržala v seji dne 12. aprila 1916 pravico veta za vse zadruge brez »izjeme takjo glede pristopi tve same, kakor tudi glede višine podpisanega akcijskega kapitala,
V seji dne 26. aprila 1916 je poročal tedanji ravnatelj jlVajven o dopisu predsednika konsorcija za ustanovitev Ilirske banke, dr. Šuštaršiča, ki naznanja, da je konsorcij oddelil Zvezinim članicam 764.800 K akcijskega kapitala. Od tega odpade nai Ljudsko posojilnico znesek 400.000 K, na druge članice pa 364.800 K. ' V tej seji se je povdarjalo, da je ravnar telj Traven poslal prijave posojilnic konsorciju, dasi je vedel, da stališče konsorcija ni isto kot stališče Zveze. Ravnatelj, ki je samo izvršilni organ načelstva, je že tedaj deloval proti intenciljlam Zveze. Tudi se je pribilo, da se ni držal konsorcij izjave, da ne da nikomur večine, ker ima večino pri banki Ljudska posojilnica, ki ima sama podpisanih 400.000 K, njeni odborniki pa tolikšen Znesek, da imajo skupno z zavodom izdatno večino. To je pozneje ustanovni občni zbor Ilirske banke tudi uvaževal, ker je izvolil v upravni svet večino iz srede odbornikov Ljudske posojilnice. Ljudska posojilnica je osnovana sicer v obliki zadruge, po vsem svojem delovanju pa nima na sebi nič zadružnega, ker je zavod ^popolnoma v rokah malega števila posestnikov glavnih deležev. Je torej razvidno, da se ni držal konsorcij Zadružni z-vezi naznanjenega sklepa, da ne da nobeni, tudi ju-ridični osebi, absolutne večine.
Ali je pa bila. Zadružna, zveza opravičena zahtevati, da imej odločilno besedo pri Ilirski banki? Traven navaja resolucijo, sprejeto na slovensko-hr-vat. kat. shodu leta 1913, ki se (glasi: „Ustanovinaj se za jugoslovanske dežele v Avstriji 'bančni zavod v Ljubljani, ker je isti nujno potreben, da se razbre-mene naše denarne zadruge in našim trgovcem in obrtnikom da nujno potreben denarni kredit, Naprosi se Zadružno zvezo v Ljubljani, da v kratkem ustanovitev izvrši.“ Katoliški shod torej ni sklenil, da naj ustanovi banko Ljudska posojilnicai, tudi ne privatni kapitalisti, marveč Zadružna zveza, Kdo je torej ravnal v smislu resolucije katoliškega shoda, ali Zadružna zveza ali konsorcij Ilirske (banke? Ali je bil torej bivši ravnatelj Traven, ki je resolucijo sestavljal leta 1913, isti Traven kot leta 1915 in leta 1916?
In zakaj je morala pristati Zadružna zveza na tem, da imej sama, odločilen vpliv pri banki? Obvezna določila za poslovanje članic z Zadružno zvezo pravijo v § 1: „Članice so dolžne svoj odvišni denar nalagati le pri Zadružni zvezi v Ljubljani, katera ga sprejme vsak čas in v vsakem znesku.“ Ce bi torej hotele članice po lastnem prevdarku nalagati svoj denar v bančna podjetja, bi ne bilo treba Zveze. Le ta ima celotni pregled o stanju zadružnega denarja in ve, koliko in kam ga sme naložiti. Posamezna članica pa bi to mogla le storiti, če se ne bi ozirala na zadružne smotre. Ce pa imej le Zadružna zveza nalogo nalagati odvišen zadružni denar, ima gotovo i dolžnost, da soodločuje pri zavodu, ki bo razpolagal z njenim denarjem. Pa bo kdo ugovarjal:	„Kakšen
vpliv pa. ima Zadružna zveza na druge banke, pri katerih mora nalagati svoj odvišen denar?“ Treba pa pomisliti, da so to le preizkušena velika, podjetja, ki je v njih denar varen. Zadružna zveza lahko ta denar vsak čas dvigne. Ilirska banka pa je .majhno, novo podjetje, za javnost njena solidnost že raditega ni preizkušena, ker je podjetje še mlado!; saj banka niti prilike še ni imela izdati prvo bilanco, Ce pa bi pri njenem poslovanju odločevala Zveza, bi vedela, koliko denarja, ji more vsak čas izročiti in bi imela tudi kontrolo, če se s tem denarjem dovolj previdno gospodari.
Kaj pa je konečno odbor Zadružne zveze? Voljen je od svojih članic, če bi članicam ne bil po godu. si lahko izvolijo drugega. Ta pa lahko spremeni upravo banke, če se mu ne zdi primerna. Vse zadružništvo bi torej imelo na ta način posredno po Zadružni zvezi vpliv na banko. - Tega temeljnega in edino pravega zadružnega načela torej koncestjona-rji Ilirske banke niso hoteli sprejeti.
Vse druge trditve Travnove o vzrokih, zakaj je hotela imeti Zadružna zveza pri banki večino, so ,pa zelo malenkostne. Traven gotovo ve. da se je z njim v privatnih pogovorih dostikrat govorilo, da bodimo drug napram drugemu lojalni in da izvolimo tudi može, ki niso v direktni zvezi z Zadružno zvezo, v upravni svet banke. In tisto malenkostno stališče glede tantijemi Na izrednem občnem zboru Ilirske banke so menda itak predlagali črtati paragraf, ki govori o tantijemah. Ve pa. tudi Traven prav dobro, da so pri podjetju, pri katerem odločujejo le nekateri kapitalisti. možnosti okoriščevanja čisto kje drugje. Le naj malo povpraša, Če ni bil morda že kje kak velik denarni zavod, pri katerem so odborniki špekulirali z denarjem, Id so si ga izposodili pri zadrugi in si so pridobili na ta način velika, premoženja. Seveda bi v neugodnem slučaju lahko tudi vse izgubili, kakor kaže žalosten slučaj Glavne posojilnice. Traven tudi
I dobro ve, da smo se zadrugarji proti takim izrodkom zadružništva vedno borili. In zadnji procesi, v ka* tore so bili zapleteni funkcijonarji raznih velikih bank, ali ne kažejo dovolj jasno, kako lahko privatni kapitalisti banke izkoriščajo?
To je torej zgodovina Ilirske banke do onega časa, ko se je Zadružna zveza za njeno ustanovitev, zanimala. Kako se razvija sedaj, kako bodo porazdelili zvišani akcijski kapital, to vse Zadružno zvezo sedaj nič več ne briga,
Morda se. bo Ilirska banka v bodočnosti še lepo razvila. Tedaj Se le bo prišel čas, ko bo za nas ta banka, istega pomena kot druga kapitalistična podjetja, nič več in nič manj.
Italijansko bojišče.
Na primorski fronti so se dne 25., 26. in 27. maja vršili vroči boji. Naslednje dni pa so se boji o-mejevali samo na sunke v posameznih odsekih. Dne
30.	in 31. maja pa so Italijani napadali zelo poredkoma. Pač pa zopet huje deluje artilerija. Vzroka za ponehanje italijanske ofenzive je iskati v neprimerno velikih izgubah Cadornove armade. Švicarska poročila pravijo, da so Lahi od 13. do ,30. maja izgubili najmanj 160.000 mrtvih in ranjenih. Naši pa so vjeli
16.000	Lahov. Vspeh je pri vseh teh velikih žrtvah malenkosten. Kuk in Jamije ter ozki kosi naprej potisnjenih postojank, to je ves vspeh Cadornove desete ofenzive.
Poročila slovenskih bojevnikov.
i	Postojanke • na Sv. gori, 22. maja.
Že drugi mesec se je nahajal 3. baitaljon pešpolka št. ,v postojankah na Sv. gori pri Gorici. 3 stotnije so vedno v. postojankah, 1 pa nekoliko vzadi za rezervo, menjajoč se vsaka po 10 dni. Do dne 12. maja je še bilo ,vse precej mirno; dne 12. v jutro-ob 4. uri pa je zabobnelo, kakor da bi se hotel svet porušiti in takoj. smo vedeli, kaj to pomeni. Italijanska artilerija je začela bruhati ogenj na nas iz topov vsega, kjalibra, mine in sploh vse, kar je do sedaj iznašla človeška veda. Bil je1 to začetek 10. italijanske ofenzive ob Soči. Naša 10. stotnija je bila ravno v rezervi. Takoj v jutro dne 12. majat smo morali zapustiti svoja, ležišča v barakah ter se poskriti poleg že za to pripravljene, v skalo zvrtane kaverne. Cel dan 12. in 13. maja je deloval sovražnik samo z artilerijo. Dne 14. maja popoldne je pa začela laška pehota napadati naše postojanke na Sv. gori. -Proti večeru okrog 6. ure smo že dobili povelje: 1. četa 10. stotnije gre na pomoč 12. stotniji, jki se nahaja na desnem krilu našega bataljona na Sv. gori. Na potu v postojanke nas je sovražna artilerija z gore Sabotin precej pozdravljala s šrapneli, od strani pa že sovražna pehota, ki je med tem časom vdrla v nege postojanke desno od našega bataljona pri nekem drugem polku. Pa sreče polentarji tukaj niso imelii, ker še 10 minut niso bili v postojankah. Naša pehota, ki je tudi tam prišla na pomoč, jih je t,akoj z ročnimi granatami zapodila nazaj. Ta pot iz naših postojank mu je bila krvava pot. Za petami so mu kftiriii tisti, ki so ga pregnali iz postojank s strojnimi in navadnimi puškami, od strani mi; najbolj lepo jih je pa obračala in nosila po zraku naša artilerija, ki nam na našo znamenje takoj priskoči na pomoč. Tako je minul prvi napad z velikimi izgubami sovražnika. Dva ponočna napada dne 16. in 17. maja sta se pa takoj zrušila ob ognju naših navadnih in strojnih pušk. Dne 19. maja ves dan in dne 20. maja dopoldne je spet sovražnik deloval z artilerijo, težko in lahko, ter z minami tako, da je vse naše postjbianke zravnal, lepo in zeleno grmičevje pa je vse izginilo. Opoldne dne 20. maja je prihrulo desno od nas sovražne pehote kakor listja in trave v postojanke. Naša pehota je bila v kavarnah skrita pred sovražnimi granatami in minami. Pa tudi tokrat se jim je napad tako ponesrečil, kakor dne 14. maja. Na naše z-naraenje mu je pošiljala naša artilerija pred postojanke zapiralni ogenj z granatami. Pehota, je pa u-darila na nje z ročnimi granajtami. Nekaj nad 200 so jih vjeli; koliko jih je pa bežalo nazaj, jih je še veliko končalo od krogel naših navadnih in strojnih pušk od Strani, največ pa od naše artilerije, ki jih je kar po zraku nosila. Zdaj jih pa, mislim, Cadpr-na. spodaj pri Soči šteje, kolibo mu jih je še ostalo, ker se nam več ne pokažejo. Tako branimo slovenski fantje Sv. goro pred sovražnimi napadi.
Ludovik Kardinar.
Na g o r i š k i fronti, 27. maja.
Resni so bili dnevi v deseti italijanski ofenzb vi. katera se je začela dne 12. maja. Verolomni Lah je začel že zgodaj zjutrajj z groznim ognjem obsipavati naše postojanke, tako da je balo vse v- enem o-gnju in črnem dimu. Trt dne 13. maja je že z močno silo naskočil in napadel naše postojanke. Mi pa smo ga takoj krepko odbili in polenta r je moral zbežati nazaj s krvavimi glavami in z velikimi izgubami-Na stotine in stotine mrličev je pokrivalo- krvavo o-zemlje, Tn ko je videl, da tam. kjer se nahajamo slo-
venski Štajerci v pešpolka, ne napravi ničesar, je prenehal ter je poskušal na desno od nas z grozovito silo in .močjo dne 19. in 20. maja. Pa tudi tam so bili naši slovenski fantje, ena marš-kompainija in naskakovali)» četa od pešpolka. Ti so «a tako močno natepli, da jili je bilo zopet na stotine mrtvih pred našimi postojankami. Napadal je več nego desetkrat, a veš njegov trud je bil zaman. Dokler še bo en slovenski fant tam, ne bo prodrl. Slovenci pešpolka, mi srno zopet pokazali, kako znamo braniti svojo domovino. Ta ofenziva je zares bila grozna bitka, kakoršne še nikdo ne pomni. Na 40 km široko-sti je napadal dan za dnevom, a bilo je vse »ajman. Lah je povsod bežal s krvavimi glavami in z velikimi izgubami nazaj. Nahajam se že 11 mesecev nepretrgoma na italijanski fronti in še ne pomnim kaj takega. In k vsemu temu. da tako vstjrajno in krepko odbijamo vse napade, nam pomaga sam Bog in Marija Kraljica miru. katera prosi za nas Slovence in za skorajšnji mir. Vsi Slovenci pešpolka pošiljamo mnogo pozdravov iz goriškega bojišča !
Jožef Irgolič.
Tirolsko bojišče, 24. maja.
Nahajamo se na visokih, z debelim snegom pokritih gorah, raz katerih je krasen razgled tja daleč do sive brezkončnosti. Na nasprotni strani so Lahi, ki nas hočejo na vse mogoče načine pregnati iz na-še dobro utrjene postojanke, kaj“ se jim pa do sedaj še ni posrečilo. Včeraj popoldne nas je hotel sovražnik po dobri artilerijski predpripravi na vsak način pregnati iz naših postojank ter je naskakoval posebno proti naši stotniji kar v celih kolonah. Mi smo mirno čakali ter mu pustili upanje, da smo od njegovega topništva uničeni, da bi tako sovražnika zazibali v brezskrbnost. Prva vrsta je že pri 'žični o-viri, tedaj zagrme naše dobro merjene puške in med napadalci nasjane grozna zmešnjava, ker je bila večina zadetih. Ostali se mislijo nazaj obrniti, a bili so naprej potisnjeni od novih navalujočih se Čet. Naše puške so pokale sigurno, strojnice so delovale ter pustošile med napadujočimi vrstami, da je bilo grozu Pred žično oviro je bilo mrličev že na kupe itn neznosen vzduh se je širil po ozračju, vzduh po krvi. znoju iu smodniku. Ker so bili napadalci v velikanski premoči, so konečno po velikanski izgubi v-drli v naše jarke in vnel se je ljut boj na nož, mož proti možu, ki pa ni dolgo trajal. Naši fantje — kdo jih ne pozna? so zopet pokazali, kaj da znajo! 0 puškinimi kopiti smo pobijali sovrage kakor muhe... Nosnice so se nam širile, oči žarele, v takih trenutkih človek nima skoro nobenih čutil. 'S svojo hrabrostjo smo odločili zmago. Sovražnik je bil popolnoma poražen, deloma ubit, deloma ujet. Ta dan si bo gotovo zapomnil. Slovenski fantje in možje pri strelskem pešpolku štev. ■ pošiljamo vsem v domovini iskrene domoljubne pozdrave! Priporočamo se v molitev!	Plevnik Jurij.
lestino. Angleške čete se pomikajo vedno bližje j sv. krajem. Turki so že izpraznili mesti Gaza, in Jafa, ki sta nekaka vrata v Palestino.
fhislro
••
«m
m
«ec.
Rusko armadno vodstvo je zbralo na svoji zahodni fronti veliko rezerv. Vprašanje je, ali bo artilerijskemu ognju, ki je na nekaterih delih bojišča precej živahen, sledil večji nastop infanterije. Do danes se še ruska ofenziva ni pričela. Dočim ruski častniki zahtevajo ofenzivo, jo pa moštvo povečini odklanja.
Ruifiuffcflro Mišce.
Rumunska armada šteje baje sedaj 120.000 mož in je, kakor pravijo, tudi dobro preskrbljena z artilerijo. Rumuni stojijo ob srednjem Seretu in čakajo ugodnega trenutka, da udarijo.

Na celi zahodni fronti so boji na obeh straneh mnogo izgubili sjvoje srditosti ter se povečini omejujejo na artilerijski ogenj. Zadnji čas se posestno stanje ui nič spremenilo.

Sarrailova armada je izgubila svoj ofenzivni duh. General Sarrail le s težavo dobiva iz Anglije in Francije vojno gradivo in rezerve.
Politične vesti.
Jugoslovanski klub. Dne 29. maja so imeli vsi na Dunaj došli jugoslovanski poslanci sejo, v kateri se je sklenilo ustanoviti klub pod imenom »Jugoslovanski klub«, v katerem bi bili zbrani vsi jugoslovanski poslanci. Za klubovega načelnika je bil izvoljen poslanec dr. K o r o š e c, za njego vega namestnika pa poslanec dr. Laginja. — V otvoritveni seji državnega zbora je klubov predsednik dr. Korošec začel govoriti hrvatski, nadaljeval slovenski in nato v nemškem jeziku podal izjavo, ki jo priobčujemo na uvodnem mestu. Izmed klubovih članov sta bila izvoljena v odsek za spremembo državnozborskega poslovnika dr. Kor o-š e c in dr. I v«č e v i č, v imunitetni odsek dr. R y b a r in dr. Lovro Pogačnik.
Dobernig, načelnik Nationalverbanda. V glavni seji nemškega Nationalverbanda dne BO. maja je bil poslanec Dobernig enoglasno izvoljen za načelnika namesto dr. Grossa.
Dunajski krščansko-socialni člani gosposke zbornice pristopili središču. Novi člani dunajske gosposke zbornice dr. Weisskirchner, dr. Pattai in dr. Gessmann niso pristopili desnici, ampak središču.
Ustavna stranka noče sprejeti židovsko-liberal-nega urednika. Ustavna stranka gosposke zbornice je s 24 proti 12 glasovom odklonila sprejem novega člana gosposke zbornice, glavnega urednika »Neue Freie Presse«, MoricaBenedikta, v strankino zvezo. Ko je prišla v seji stranke Benediktova prošnja v razpravo, se je dvignil knez Auersperg in je ugovarjal proti sprejemu Benedikta v stranko. Auersperg je govoril zelo ostro in je po-vdarjal, da je že samo imenovanje židovskega urednika v gosposko zbornico škandal. Ce se Benedikta sprejme v stranko, on (knez Auersperg) ne more več sedeti v ustavni stranki. Auerspergovi izjavi se je pridružil še nek drug plemenitaš, nakar se je sprejem Benedikta odklonil.
Preklicano konfiniranje. »Slov. Narod« poroča, da se je konfiniranje1 bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribar in postojnskega župana Lavrenčiča preklicalo.
Hrvatski sabor. Predsednik hrvatskega sabora je določil prihodujo sejo hrvatskega sabora na torek. dne 5. junija ob 10. dopoldne.
Skupno finančno ministrstvo. Ogrski listi javljajo. da odstopi z grofom Tiszo vred tudi skupni finančni minister baron Burian. Baje pride na njegovo mesto grof Forgach. nekdaj poslanik v Belgradu in zadnja leta sekcijski šef v zunanjem ministrstvu.
Kriza na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča, da so se tam dne BO. maja razširile vesti, da bo za ministrskega predsednika imenovan bivši ministrski predsednik dr. Aleksander Weckerle. Cesar je dne 30. maja sprejel dr. Weckerla na Dunaju v avdijenci.
Grof Tisza gre v političen pokoj ? Kakor poroča »Az Est«, je izjavil grof Tisza v svojem prijateljskem krogu, da se bo v bližnjih dneh podal na fronto in se tako dolgo, dokler bo trajala vojska, ne bo pečal s politiko.
* *’ n % „s	-*f*p m c-vll,
V
Angleži se resno pripravljajo, da zasedejo Pa-
Majniška pobožnost v mariborski stolni cerkvi je bila ludi to leto dokaz ljubezni in zaupanja našega ljudstva do Matere božje! Dan za dnem so se zbirali verniki okrog Kraljice miru. jo slavili s pobožnimi molitvami in s svetimi pesmicami, sebe pa krepili s kruhom božje besede in s kruhom an-geljskim. Posebno slovesen in ganljiv je bil sklep letošnjih šmarnic. Na stotine vernikov, nedolžna mladina, pobožno vojaštvo, Marijina družba, bogoslovci in duhovščina se je včeraj po zadnji pridigi I slovečega Marijinega pridigarja iz Monakovega, pa-I tra Gebharda Fröhlich, uvrstilo v mogočno procesijo. v armado molil cev. Zbrani okrog z zelenjem in cvetličjem okrašene čudežne podobe Matere božje, varhinje našega vojaštva, smo molili sveti rožni venec, molili in peli litanije Lavretanske! Marsikatero srce je bilo ginjeno do solz, upamo,
da je Srce božje ganjeno do usmiljenja' V- stolnici smo pred izpostavljenim Najsvetejšim, pred Kraljem miru, molili in prosili za mir ter v zahvalnici »Te Deum« Boga zahvalili za vse v mesecu majniku nam in našim vojakom podeljene milosti. S cesarsko, iz tisoč grl pelo pesmijo, smo ob mirnem, krasnem večeru zaključili pomembno češčenje Kraljice miru!
Duhovniške vesti. Župnijo Žiče je dobil č, g. Jožef Florjančič, župnik pri Sv. Martinu na Poh. — Prestavljen je č. g. Anton Penič, kaplan pri Sv. Križu pri Slatini, kot provizor k Sv. Vidu pri Grobel-nem.
Božja pot na gori Sv. Uršule. Ker prihaja sedaj v vojnem času na staroznano božjo pot na gori Sv. Uršule ob štajersko-koroški meji vedno več romarjev in bi še marsikateri na goro pohitel, ko bi vedel, da se more udeležiti gor tudi božje službe, se naznanja, da bo letos do roženvenske nedelje poleg ob do sedaj navadnih dneh na gori vsaki pondeljek ob 8. uri sv. maša in romarji tudi lahko sprejmejo sv. zakramente. Romarjem se nudi raz 1696 m visoke gore tudi lep razgled daleč na okoli.
f Brat Aleš Trstenjak. V frančiškanskem samostanu v Mariboru je dne 28. maja umrl brat Aleš Trstenjak. Opravljal je več let službo vratarja v samostanu. Star je bil 25 let. Doma je bil iz Središča. Morilka-jetika ga je pred nekaj leti vrgla na bolniško postelj. N. p. v m.f
Iz učiteljske službe. Na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Martinu pri Vurbergu je imenovana za stalno učiteljico začasna učiteljica Josipina Regina ; za stalno učiteljico pri Sv. Andražu v Leskovcu je imenovana Marija Paulovič.
1438 poštnih uradnikov pomaknjenih v višji činovni razred. Da se vsled draginjskih razmer olajša usoda poštnih uradnikov, je trgovski minister pomaknil 1.438 poštnih uradnikov v višji činovni razred. V začetku drugega polletja bo še približno isto število poštnih uradnikov pomaknjenih v višji činovni razred.
Smrt slovaškega rodoljuba. Dne 18 maja je umrl v dobi 48 let slovaški politik, ustanovitelj in urednik »Dolnozemskega Slovaka«, odvetnik vSo-vemsadu, dr. Miloš Krno. Pokojnik je bil odličen organizator gospodarskih podjetij, ustanovitelj »Slovaške banke« in drugih denarnih zavodov Znan in priljubljen je bil v najširših slojih.
Novice iz Pule. Naš istrski poročevalec nam piše: Dne 27. maja je umrl v Lindaru pri Pazinu ravnatelj »Istarske posojilnice« g. Josip Štih o vic. Bil je z dušo in telom vnet Hrvat in velik prijatelj Slovencev. Bil je tudi deželni poslanec /.a puljski okraj, ter starosta puljskega Sokola Dne
30.	maja je počastil poreški škof Pederzolli s svojim obiskom takoznano »Beamtenmesse« državnih uradnikov in je bil tudi pri obedu. Podelil je vsem blagoslov.
Iz poštne službe. Poštni komisar dr. Ciril Radej je imenovan za poštnega tajnika, za poštne nadupravitelje so imenovani za poštni upravitelji Ivan Černe. Ivan Post, Anton Pezdič in Henrik Šušteršič.
Odlikovan Slovenec na Rusko-Poljskem. Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja Edvard Klemenčič pri c. in k vojno orožniškem oddelku v Chelmu.
Odlikovanja. Z vojnim zaslužnim križcem so bili odlikovani sledeči poštni uradniki: Poštni kontrolor Franc Hickl v Mariboru; poštni oficijant Fr. Fludernik v Zidanem mostu, poštni oficijant v Ptuju, Franc Mlinarič, poštni oficijantinji Frančiška Savršnik v Celju in Terezija Sladek v Mariboru in poštni odpravnik v Mariboru Fran Troper
Odlikovanja. Z vojnim križcem H. razreda za zasluge so bili odlikovani: Finančni svetnik v Ptuju Adolf pl. Klodič, finančni tajnik v Gradcu, dr. Val. Kermavner in finančni tajnik v Mariboru dr. Ferdo Oplustil; z vojnim križcem III razreda: Davčni upravitelj v Celju Viljem Klemenčič, davčni ofieijal v Mariboru Ignacij Ozvatič, davčni nad-upravitelj v Mariboru Karel Reicher, davčni ofici-I jal v Ljutomeru, Ivan Beisinger, davčni ofieijal v \ Konjicah, Štefan Šuc in davčni upravitelj v šent-j lenartu v Slov. gor. Ivan Vodlak.
Vpoklic letnikov 1893—1867. Crnovojniški za-j vezanci, rojeni v letih 1893—1867, ki so bili pri. j naknadnih prebiranjih do 31. maja spoznani za \ sposobne za vojaško službo, so vpoklicani v vo-I jake dne 14. junija 1917, tisti Cmovojniški zave-I zanci imenovanih letnikov pa, ki so bili pri nak-
nadnih prebiranjih po 31. maju- spoznani za-sposobne za vojaško službo, so pa .poklicani v vojake dne 28. junija. Za čmovojniške zavezance imenovanih letnikov, ki so bili iz katerega jkoli vzroka oproščeni od vojaške službe, nimajo ti vpoklici nobene veljave.
Ogrsko-slovenske novice. V Crensovcili je n-mrl ISletni dijak ljubljanske gimnazije Matja,š Hor-vat. — V Oswieciini v Galiciji je bil posvečen v <ii-jakona salezijanec e. g. Jože! Ra dob a, doma iz Ne-delice. Radoha je vnet sotrudnik .„Novin.“ - Novo sveto mašo bo 'daroval v Tišini dne 1. julija Matija Pii var.
Poroka. Dne 29. maja se je poročil dr. Franc Toplak, e. in kr. badzdravnik v Sterntalu. z gdč. Elzo Zibert. Bilo srečno!
Altarni antipemlij, nekje ukraden, velikosti 204krat98 cm, s prišitimi, dobro ohranjenitmi čipkami, vreden 20 K, dobi lastnik pri o. Valerijami v Mariboru, Tovarniška ulica 2.
Nezakonski otroci padlih vojakov pozakonjeni. Naš cesar je določil, da bo v posebno ozira vrednih slučajih dovoljeno pozakonili nezakonske otroke padlih vojaških oseb; nadalje bo v posebno ozira vrednih slučajih materi nezakonskega otroka, • kojega oče je padel na bojišču, dovoljeno nositi ime očeta nezakonskega otroka. Tudi ženam in j dekletom, ki so bile zaročene s kako padlo voj a- i ško osebo, bo dovoljeno nosili ime padle vojaške • osebe. Tozadevne prošnje je vlagati na pristojno okrajno politično oblast.
Žena dezerterja nima pravice do podpore. Rezervistova žena Ana Machotka v Frobnleitnu je dobivala do 25. februarja 1916 postavno določeno vojaško podporo, ker je njen mož služil pri voja-jakih. Imenovanega dne je pa dezertiral in njegovi ženi je bila podpora ustavljena. Njen mož je čez nekaj dni prostovoljno zopet nastopil vojaško službo in je čez nekaj časa avanziral do desetnika. Rezervistova žena je vložila ugovor na upravno sodišče, češ, da ima pravico do vojaške podpore, ker njen mož zopet opravlja vojaško službo in je celo avanziral. Upravno sodišče je ugovor odbilo z utemeljevanjem, da ženam vojake v-dezerterjev v nobenem slučaju ne gre vojaška podpora.
Službe iščejo. Več deklet-begunk, ki žive še- 1 daj v nekem begunskem taboru ha Nižje-Avstrij-skem, se’je obrnilo na »Posredovalnico za begunce« v Vrbovcu pri Mozirju s prošnjo, da bi jim poskrbela kako službo. Šle bi za služkinjo v kako boljšo hišo, za sobarico, v kako tovarno ali tudi na kmetijo. Zmožne so večinoma vse tudi šivanja in kuhanja, sploh vsakega dela. Ge bi kdo rabil kako tako delavsko moč, naj se obrne na imenovano »Posredovalnico«, ki bo posredovala in sporočila naslov.
Goriškim beguncem! Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici, poživlja vse begunce istega, da mu čim preje sporoče kolikor mogoče natančno z opustitvijo vsakega pretiravanja sledeče : a) Ime, priimek in domače ime begunca; b) kraj in hšt. svojega bivališča ob mirnem času; c) število družinskih udov brez poslov; d) 1. število hlapcev; 2. dekel; 3. poslopij; 4. gospodarskih poslopij za živino; 5. za pridelke; 6. število volov; 7. krav; 8. junic in junčkov; 9. konj; 10. prešičev; 11. ovac; 12. koz; 13. kuretine; 14. voz težkih; 15. voz lahkih; 16. samokolnic; 17. strojev: 18. oral; 19. ročnega orodja. Županstvo Bovec.
Istrski begunci se vračajo na svoje domove. Kakor znano, je moralo na tisoče istrskega prebivalstva zlasti ob istrski morski obali ob izbruhu vojske med Avstrijo in Italijo zapustiti svoje domove. Vlada je sedaj dovolila, da se sme 5000 istrskih beguncev, ki sedaj žive na Kranjskem in Štajerskem, zopet vrniti na svoje domove.
Dopisovanje z vojnimi vjetniki. Poizvedovalni urad za vojne vjetnike na Dunaju opozarja, da svojci vojnih vjetnikov pišejo veliko preveč vojnim vjetnikom in da je vsled tega cenzura ovirana, ker ne more zmagovati ogromnega dela. Priporoča se, da svojci vojnih vjetnikov odpošljejo v tednu samo 1 dopisnico ali pismo, toda priporočajo se dopisnice. Na, dopisnicah naj ne bo več kakor 15 vrst, v pismih pa ne več kakor 60 napisanih vrst. Razglednice in pisma se naj pišejo s črnilom in ne s svinčnikom. Razglednice s slikami pokrajin ali javnih poslopij se ne odpošiljajo, istotako tudi ne dopisnice, razglednice ali pisma z vsebino, ki bi žalila naše sovražnike.
Knjižice o narodni ročni umetnosti. ..Kriješ" (hrvatski mesečnik za odraslo mladino) je jel izdajati knjižice, ki imajo namen, da popularizirajo narodno
ročno umetnost. S tem hoče odpomoei potrebi, ki se kaže zlasti med ženskim svetom po mestih, ki mu ni lahko priti do izvirnih vzorcev, ki bi jih uporabljal pri izvrševanju narodnega vezenja in drugih ročnih del. ki so razširjene med narodom. Izišle so dosedaj i Ivi vzorčne pole. Prva, ki jo je priredila vrla prot. Božena Kralj, prinaša 12 okraskov, .ki so posneti iz posavskih poculic, ki so po svoji originalnosti in lepoti največja dika mlade neveste na hrvatskem Posavju. Primerni so pa ti okraski tudi za najrazličnejša druga ženska ročna dela. Slike teli okraskov so izdelane v naravni velikosti, opisan je način vbadanja in so natančno zaznamovane tudi 'različne barve. V
2.	zvezku, ki ga je priredila, učiteljica Ivka Marušič, se nahajajo praktični vzorci za uporabo narodnega veziva pri različnih predmetih v mestni hiši: pasovi za zimski in letenski ženski klobuk, za panamski slamnik, okraski za ročne torbice, za prtiče pri blazinah, za namizne prte, okraski za ženske ovratnike in narokavce. Vsi motivi so natančno povzeti iz starih del izmed naroda. 3. zvezek pa prinaša: Pisanice, velikonočna pisana jajca iz nekaterih hrvatskih pokrajin. Spisal A. Matanovič. To je zanimiva vejica ljudske umetnosti, kakor pri bratskem hrvatskem narodu, tako tudi pri nas Slovencih. V uvodu /beremo o „pisanju“ piruhov in kako najlažje posnemaš ljudsko tehniko tudi ti, mladi prijatelj. Obljubljena je pa •še cela vrsta, nadaljnjih zvezkov, n. pr. okraski iz kmetskih kožuhov, belo vezenje, pisanje buč. o narodnem rezbarenju itd. Knjižice te vrste so tudi za naš zanimive in prepotrebne ob času, ko preti nevarnost, da propade vse, kar ima narod samosvojega in individualnega. Naj bi se vendar slovenske matere in učiteljice za ženska ročna dela opirale v prvi vrsti na domače narodne vzorce in motive, kot nam jih podajajo hrvatske posestrime. Ali bi se ne dalo nu podoben način rešiti tudi mnogo dragocenih preostankov slovenske narodne umetnosti, bodisi samostojno ali pa v zvezi s Hrvati? Ce si ogledate v Ru-dolfinu mnogovrstne ženske ročne umetnine, se vam gotovo poraja slična želja v srcu, ki bo vodila do izpeljivega dejanja. Gospod ravnatelj deželnega muzeja bo gotovo tozadevne inicijative vesel .in ji šel na roko z vsem žarom svojega za narodno umetnost tako na široko odprtega srca. Knjižice se naročajo pod naslovom: „Kriješ“, Zagreb, Frankopanska ulica broj 2 b. — Vsak zvezek stane s poštnino vred K 1.10, za naročnike „Krijesa" 30 v manj.
Šolske počitnice. Naučno ministrstvo je določilo, da bo letos na ljudskih šolah pričetek velikih počitnic s 1. julijem. Velike počitnice bodo trajale do konca meseca avgusta.
Gkrapodarftki novice.
Čudna sestava gospodarskih svetov. Pri mariborskem okrajnem glavarstvu so sestavili gospodarski svet, kateri bo imel nalogo, da sodeluje pri preskrbi prebivalstva vsega okraja z živili, ki bo torej imel važno besedo glede oddaje žita, krompirja itd. Ta svet sestoji iz 18 članov. Cesarska namestnija je za člane tega sveta imenovala sledeče: Adolfa Topf, Janeza Suppan, dr. Juriča, dr. Rudolfa Franz, Matija Lichtenwallner. Karla Cer-nej, Franca Klemenčič, Julija Robič, in Janeza Robnik. Okrajno glavarstvo pa namerava imeno-novati v ta svet. sledeče: davčnega upravitelja Rudolfa Rauch, državnega, pravdnika dr. Duhača, graščaka dr. Tauša, milijonarja in tovarnarja dr. Frica Scherbauma, komisijonarja Urbana, trgovca Pölzla, višjesodnega svetnika dr. Kronvogla, nad-gozdarja Emila Weigl in zasebnika Alojzija Johner. Konstatiramo, da so v tej listi samo trije kmetje in devet meščanov, oziroma uradnikov in graščakov. Vprašamo: Koliko kmetov pa je v mariborskem mestnem gospodarskem svetu? Ce sedijo v okoliškem svetu po večini zastopniki slojev, ki so meščanskega in gosposkega značaja, moralo bi se po načelu paritete v mestni svet določiti vsaj polovica kmetov. Ali pa se naj cela reč pravično tako razdeli, da bodo v mestnem gospodarskem svetu meščani, v okoliškem pa kmetje.
Za vkuhavanje sadja nobenega sladkorja. Urad za ljudsko prehrano naznanja, da se letos vsled pomanjkanja sladkorja ne bo dajalo nobenega sladkorja za vkuhavanje sadja za domačo rabo.
Tri brezmesne dneve v tednu. Vlada namerava upeljati tri brezmesne dneve v tednu in sicer kakor hitro bodo pod streho spravljeni zgodnji poljski pridelki in bo pomanjkanje nekaterih živil odpravljeno.
Izvoz živil iz Koroškega prepovedan. Koroška deželna vlada je izdala naredbo, ki določa, da je izvoz živil, kot vsakovrstnega mesa, divjačine, zelenjave, špeha, sočivja, jajc, jagod, mleka. sira. masla, itd. iz Koroškega prepovedan. Tozadevna dovoljenja sme samo v izjemnih slučajih podeliti intendanca armadnega poveljstva.	j
Zasega masti. Minister Röter je odredil, da se masi od 5. junija naprej tudi na štajerskem ne sme več prosto prodajati. Kdor ima kaj odvišne masti ali špeha. ga ne sme več oddati poljubno, komu bi hotel, ampak ga sme ponuditi v nakup edino uradnim nakupovalnicam. Prepovedano je mast, Speli ali surovo 'maslo po železnici ali po pošti prosto pošiljati. Treba je za to uradnega dovoljenja okrajnega glavarstva.
Pomanjkanje apna. Lansko leto je primanjkovalo galice, letos pa apna ni dobiti. Vinogradniki tožijo, da je škropljenje nemogoče, ako se ne bo od oblasti potrebno ukrenilo, da bi kmetski vinogradniki dobili dovolj apna. Te dni so nekateri mariborski trgovci, ki se pečajo s prodajo apna, dobili več vagonov lega blaga. Prišli so ljudje z dežele z vozovi in vrečami, pa so se morali večinoma brez apna vrniti prazni domov, ker so si apno meščani porazdelili večinoma med seboj. Naj bi se tudi glede apna napravil red. Samo galica nam ne zadostuje.
Razne novice.
Strahovita toča na Dolenjskem. Due 26. maja okoli 6. ure je nastala pri Mirni na Dolenjskem (Kranjsko) grozovita nevihta ter osobito po mirenski občini grozovito potolkla toča. Tako je na travnikih, poljih, vrtovih, osobito pa po vinogradih vse uničeno. Podri je orkan tudi več poslopij in sadnega in gozdnega drevja. Izsipavala se je toča kakih 20 minut s strahovitim viharjem in skoro brez dežja. Okoli Griča je ležalo po 20 cm na debelo toče, tako da so ljudje napolnjevali z njo ledenice in cisterne v večjem obsegu. Kaj naj počne obubožano ljudstvo, katero nima kaj jesii in tudi živini ničesar pokrmiti?
Dijaki bosonogi v šolo! Vsled pomanjkanja usnja je ravnateljstvo celovške gimnazije dovolilo dijakom. da smejo priti bosonogi v šolo. Temu pozivu so se dijaki takoj odzvali in so prišli pretekli ponedeljek skorodane vsi bosonogi v šolo.
Hrabri računal*. Bilo je v balkanski vojski, ko so Bolgari naskakovali Odrin. Neki lw)lgorski polk je moral zapustiti svoj strelni jarek, ki je bil oddaljen 600 metrov od sovražne postojanke in se je s težkimi izgubami bližal sovražniku. Med uaskakcjval-ei in turškim je bilo le še 200 metrov razdalje. Toda dobro merjen turški ogenj je ravno tu začel Bolgare neusmiljeno podirati. Regiment je začel omahovati in nekateri so se že obrnili ter stekli nazaj piloti djobro zavarovanemu strelnemu jarku. Tedaj pograbi slaboten, neznaten mladenič, ki se še nikoli ni odlikoval s posebno hrabrostjo, polkovno zastavo in udere naprej. Njegovi tovariši, osramočeni od njegovega poguma, mahnejo za njim in čez deset minut je bil’o-kop Turkov osvojen. Tovariši so proslavljali Svojega malega junaka, ki se je tako postavil, in ko je neki general prihajal k regimentu, so mu zaklicali vojaki nasproti: „Abrahamovič mora biti odlikovan! Abra-hamovič je drl naprej, ko smo se mi drugi že hoteli umakniti!“ Abrahamovič je moral stopiti iz vrsto. L~ r To je lepo. siri moj“, mu je rekel general. „In kaj (i je dalo toliko poguma?“ — „Preprost račun, gospod general“, je odgovoril drobni mladenič. „pPrvib 600 metrov je padla polovica regimenta. Ce gremo nazaj, bo še druga, polovica postreljena. IMed njimi tudi ti, sem si mislil! Do turškega okopa je samo Še tretjina poti; torej smem upati, da prüdem živ tja v njega. In tako sem udaril naprej!“ — Abrahamov«? je bil kljub temu odlikovan.
Dopisi,
Maribor. Našemu mestu preti velika nevarnost. Mestni vodovod ima samo še skromne zaloge pretao-ga. Muricodolskia premogokopna družba, s katero je mesto sklenilo pogodbo za dobavo premoga (na mesec 90 vagonov), je sporočila, da more poslati le Še samo 50% naročene množine. Ako mesto od drugod ne bo dobilo premoga, se bo vodovod moral od ča)sa do časa zapreti. Mestni svet bo na merodajnih mestih prosil, da se mestu pravočasno! priskoči na pomoč, sicer bo nastala huda katastrofe, ne samo za civilno prebivalstvo, ampak tudi za vojaštvo, zavode in železnico. Ko se je zgradil mariborski, mestni vodovod, so treznomisleči krogi svarili, naj se, stari studenci ne zasujejo, a naši mestni očetje so take nasvete zavračali. Sedaj pa utegne priti zopet do tega, tla bodo zasute studence na Glavnem trgu in po drugih krajih radi izkopali in tako odstranili nevarnost pomanjkanja vode.
Maribor. K preskrbi s cenejšim mesom se .nam piše: Ker je vlada uvidela, da se je bati hiranja med revnejšim prebivalstvom, če si ne more privoščiti izdatnejše hrane, je dala na razpolago zifefha sredstva. da mu omogoči uživanje meso in drugih krepkej-
ših hranil. Pričelo se je z mesom. Seveda je posledica te dobrodelne akcije, da se rekvirira dokaj več živine in da naš kmetovalec tega ne odobrava, ker se mu hlev vedno bolj prazni, je več kot samoobsebj umevno. Tozadevni ugovori Dd strani kmetovalcev na zadnjem zborovanju živinorejcev tudi niso ostali brez vspeha. Mariborski mestni prehranjevalni urad jim je moral ugoditi v toliko, da je skrajšal določeno množino mesa za polovico. Prav je, da se kmetskim željam ustreže, a da se to zgodi ravno na škodo o-nih slojev prebivalstva, ki v-sled draginje največ trpi, da se jim torej odtegne še ta edini grižljej priboljška, se mi ne zdi povsem pravično, posebno še, ker je denarja brezdvomno dovolj na razpolago. Po mojem mnenju bi za en ; dan uživanja mesa gotovo lažje pogrešal oni, ki ga ima na mizi petkrat na teden, kakor pa oni, ki ga uživa samo začasno, mogoče Še le od pričetka vladne pomožne akcije in samo dvakrat na teden. Seveda se bo reklo, da je meso na razpolago v mesnici vsakomur, ali to prizadetim ža-libog ne more biti v tolažbo, ker dnevnih cen plačati ne morejo. Skrajšate tudi goisjpodi meso, a ne samo ubožnejšim slojem!
Maribor. Za občine Kamnica. Krčevine. Laj-tersberg, Rošpah in Brestrnica se je^ določilo novo zdravstveno okrožje. Za zdravnika^jtega okrožja, je določen dr. Ervin Lux, ki pa nej razume ne besedice slovenski, dasiravno je prebivalstvo v teh občinah po ogromni večinij slovenske narodnosti.
Maribor. Dne 26. maja proti 11. uri dopoldne je bilo v veži okrajnega glavarstva mariborskega u-kradeno nekemu uradniku kolo. Kolo je ukradel nek 14—lčletni deček, oblečen v kratke hlače, z rujavo čepico na glavi in z rujavim nahrbtnikom. Kdor bi izsledil storilca, naj javi mestni policiji proti nagradi 20 K, katero bi prejel, ako bi se posrečilo izslediti tatu.
Limbuš pri Mariboru. Srebrno poroko praznuje družina Jauk v Limbušu. Od vseh strani prihajajo čestitke.
Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica v Hočah sprejema prijave za 6. avstrijsko vojno posojilo. Domoljubi, podpišite vojno posojilo pri domači posojilnici!
Ptuj. Umrl je lekarnar Ivan Molitor, star 61 let.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Javna (dražba našega občinskega lova za dobo šest let se bo vršila dne 19. junija 1917 v pisarni šmarske tržke občine in sicer predpoldne ob 9. uri. Izklicna (cena znaša 28 K.
Sv. Jurij ob južni železnici. Radi zopetne nastanitve vojaštva v tukajjšnjem Katoliškem Domu se je morala v zadnji „Straži“ z dne 25. maja naznanjena domoljubna svečanost odložiti na nedoločen čas.
Sv. Jurij ob juž, žel Tukajšnji pristav južne železnice poročnik v rezervi Stefan Gričer se je poročil z gdč. Ano Eichberger iz Slivnice. — Naša polja hudo trpijo vsled velike suše. Pomladanski mraz je napravil pri aas veliko škodo.
Celje. Mestni magistrat je določil za mleko, prodano v mestnem okolišu, sledeče najvišje cene, ki veljajo pri prodaji na drobno: Mestna cena (t. j. cena za mleko, krav v celjskem mestu) za liter mleka znaša 40 v. Za mleko iz okolice, prodano neposredno mestnim odjemalcem, liter 48 v.
Celje. »Diana«, kopališka reg. zadruga na Bregu pri Celju ima 11. junija 1917 ob 6. zvečer v dvorani za seje v Narodnem domu v Celju svoj občni zbor. Dnevni red:	1. Letni račun za leto
1616; 2. sklepi za kopališko dobo; 8. slučajnosti.
Rečica. V soboto, dne 26. majnika, smo tukaj pokopali vrlega moža, posestnika Jožefa Časi, brata č. g. Franca Časi, kaplana pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Pogreb je vodil g. brat ob asistenci domačih g. duhovnikov. Vsej velespoštovani rodbini naše iskreno sožalje. Rajnemu pa svetila večna luč!
Polzela. K poročilu o koncertu, ki se je vršil dne 15. aprila t. 1. na Polzeli v prid oslepelim vojakom, moramo dostaviti, da je med imeni osebnosti, ki so si stekle zasluge za lepi vspeh koncerta, po neljubi pomoti izostalo ime prokurista g. Gustava Ur-banek. Ta gospod je bil, ki je z g. Neratom napravih načrt za koncert, se je pösebno trudil pri predprodaji vstopnic in tako dosegel lep denarni vspen. S tem lojalno popravljamo neljubo pomoto.
Loka pri Zidanem Mostu. Javna dražba tukajšnjega občinskega lova za dobo šest. let se bo vršila dne 21. junija 1917 ob 11. uri predpoldne v gostiJjni g. Juvančiča na Zidanem Mostu.
Rajhenburg. Po dolgi in mučni bolezni je dne 23. maja umrla Terezija Kukovič, pridna in zgledna mladenka, stara komaj 20 let. Kako draga je bila vsem, je pokazal njen pogreb, veliko Število sosedov in prijateljev, zlasti Članic Marijine družbe, je molilo ob njenem prezgodnjem grobu, ' Počivaj v'miru, blaga Rezika!
Zadnjo poročila došla v petek dne 1. jonija.
Cesarjev prestolni govor«
Dunaj, 31. maja.
K slovesni otvoritvi državne in gosposke zbornice so se zbrali člani obeh zbornic v veliki dvorani pesarskega dvora. Točno ob 11. uri je stopila v dvorano cesarica Žita v spremstvu nadvojvodinje Marije Jožefe in drugih nad vojvodinj. Kmalu nato je stopil v dvorano cesar Karel. Pred njim so korakali ministri, za cesarjem pa nadvojvodi.
Podpredsednik gosposke zbornice knez Fürstenberg je pozdravil cesarja s trikratnim „slava“-kli-cem, katerega so, navzoči poslanci zaklicali z navdušenjem. Cesar je sedel na prestol, si dal na glavo vojaško čepico ter začel z daleč slišnim glasom Čitati prestolni govor.
Uvodoma se je cesar spominjal rajnega cesarja Franca Jožefa I, in njegovih najplemenitejših vladarskih čednosti in velikih vspehov. Nato je nadaljeval:
Volja Vsemogočnega me je v usodepolnem Času poklicala na krmilo države. Že koj od začetka sem si bil svest isilne resnosti naloge, katero mi je božja Previdnost naložila na rame. Toda čutim v sebi voljo in moč, zvesto izpolnjujoč s ! oje vladarske dolžnosti po vzorcu presvitlega prednika-, da bom mogel z božjo pomočjo zadostiti svojemu vzvišenemu poklicu.
Izjaviti hočem in slovesno potrditi:	Moja ne-
spremenljiva volja je, -da boni vsak čas izvrševal svoje vladarske pravice v resnično ustavnem duhu, neomajno varoval državne osnovne svobodščine ter državljanom neprikrajšan ohranil tisti delež pri tvorbi državne volje, ki ga predpisuje veljavna ustava.
Svest si svoje .dolžnosti, da storim prisego na ustavo, ter trdno oklepajoč se namena, razglašenega takoj, ko sem nastopil vlado, si moram zajedno predočiti določilo državnega osnovnega zakona, ki v velikem. trenotku, ko se bo sklepal mir, polaga odločitev samo v moje roke.
Sem pa tudi prepričan, da je blagonosen razcvet ustavnega življenja po neplodovitosti prejšnjih let in po izjemnih političnih razmerah v vojski, ne glede na rešitev gališkega vprašanja, za katero je moj vzvišeni prednik že odkazal pot, nemogoč, ne da bi se izpopolnile ustavne in upravno-pravne podlage vsega, javnega življenja, ne samo v državi, ampak tudi v posameznih kraljevinah in deželah, osobito na Češkem. Zanašam se, da bo spoznanje Vaše resne odgovornosti za izpopolnitev političnih razmer, vera v srečno bodočnost v tej grozni vojski krasno ojačene države Vam, cenjeni gospodje, podelila moč, da bote, združeni z menoj, v, kratkem ustvarili predpogoje, da bo v okvirju državne enotnosti in v zanesljivem zasiguranju njenih funkcij tudi dovolj prostora za svoboden narodni in kulturelni razvoj enakopravnih narodov.
Vsled teh prevdarkov sem se odločil, da pridržim zaprisego na ustavo za čas, ki, kakor upam. ni več daleč, ko bodo temelji nove, močne in srečne Avstrije za cele rodove zopet trdno zgrajeni na zunaj in znotraj. Izjavljam pa že danes, tia hočem biti svojim dragim narodom vselej pravičen, ljubezni poln in vesten vladar v smislu ustavne ideje, katero smo prevzeli kot dedščino svojih očetov, in v duhu tiste prave demokracije, ki je ravno v dobi viharjev svetovne vojske v delovanju vsega prebivalstva na fronti in doma čudovito prestala krst v ognju.
Na to pošilja cesar vsem juhakom, ki na raznih frontah izvršujejo svojo težko 'dolžnost, zlasti o-nim, ki med Alpami in Adrijo z železno vstrajnostjo odbijajo besne napade sovražnika, iz hvaležnega srca svoj cesarski pozdrav,
Prestolni govor nato izjavlja mirovno pripravnost osrednjih držav ter povdarja, da je prava formula za mir le v medsebojnem priznanju slavno o- I hranjene oblasti. Veliki sosedni narod na vzhodu, s katerim nas je vezalo staro prijateljstvo, se, tako se dozdeva, sedaj zopet spominja svoje prave naloge in svojih pravih ciljev; upamo, da bo proces notranjega razvoja se pövspel db mogočne volje, ki jo bo ta narod pokazal na zunaj in ki Ik> tudi vplivala, na ■* druge sovražne dežele. Pri osrednjih državah bo ve- j dno našel za mir pripravljenega in spravljivega du- |
ha. Obžalovati je vedno rastoče žrtve, ki jih nalaga prebivalstvu vojska, obžalovati kri, ki jo prelivajo hrabri vojaki, obžalovati pomanjkanje, trpljenje in stiske. Z združenimi močmi vlade, uradnikov, ljudstva in njegovih zastopnikov se bodo dale premagati trenutne težave in stiske.
Velike naloge bodo rešiti v bodočnosti,' da se zacelijo rane, ki jih je vojska vsekala vsemu ljudsp vu in ,vsem slojem. Prestolni govor nato omenja nar loge, ki bo jih morala rešiti nova davčna politika, skrb za vojne invalide in za; ostale po padlih v voj' ni, naloge socialne politike in mladinskega skrbstva, pogodbo z .Ogrsko, s katero je treba zvesto gojiti skupnost, kfi je podlaga moči za monarhijo. Prestolni govor se zaključuje z željo: hjNaj se začenja doba cvetočega napredka, doba moči in slave za starosla-vno Avstrijo, doba sreče in blagbvitosti za Vse Moje ljubljene narode! V to pomozi Bog!"
Ko je cesar končal svoj govor, je predsednik državne zbornice dr. Gross pozval navzoče, naj cesarju trikrat zakličejo: „Slava!“, kar so pdslanoi storili z velikim navdušenjem. Po cesarjevem odhodu je tudi cesarica ’Žita stopila z odra, da bi zapustila dvorano. V tem hipu so zadoneli po .dvorani navdušeni pozdravni klici v vseh jezlifkih naše monarhije* Cesarica se je ginjena zahvaljevala za te iskrene in navdušene pozdrave.
Dr* Korošec o cesarjevem prestolnem govoru.
Dunajski listi objavljajo, da je poslanec dr., Korošec o cesarjevem prestolnem govoru izjavil sledeče:
Da se je v prestolnem govoru zopet zelo izrazito povdarjaia naša pripravljenost za, mir, bo našlo pri narodih hvaležni odmev. Jugoslovani upajo kljub povdarku, da se morajo ustavno- in državno-pravni temelji javnega življenja izpopolniti le zlasti na Češkem, da se bodo tudi razmere na jugu monarhij® uredile na način, ki bo odgovarjal jugoslovanskemu stališču.
Dejstvo, da cesar ne bo prisegel na avstrijsko ustavo, nas navdaja z bojaznijo, da bomo vsled tega napram Ogrski prišli v težak položaj ter da bo naša vlada zopet imela (možnost, rešiti na enostranski način notranjepolitične razmere.
Pokloni tvene deputacije pri cesar ju.
Dne 31. maja je cesar na dvoru sprejel pokloni tvene deputacije raznih društvenih in trgovsko-zborničnih odposlanstev, med njimi tudi odposlanstvo iz Dalmacije. Na nagovor voditelja Dalmatincev viteza Vukoviča je cesar odgovoril, da ga veseli pozdrav državljanov iz daljnega juga. Slavni Cini junaških Dalmatincev so mu poroštvo o neomajni; zvestobi dalmatinskega prebivalstva naipram cesarju in Avstriji. Dalmacijo je cesar imenoval dragocen, žlahtni kamen svoje cesarske krone.	/>
if&jttovejšc avstrijske uradno porodilo.
Dunaj, 31. maja.
Italijansko bojišče.
Ob Soči je bil včeraj čez dan artilerijski boj. Ponoči sta bila pri Sv. Ivanu južnovzhodno od Tržiča odbita dva italijanska sunka
Vzhodno bojišče.
Nespremenjeno mirno.
Ruska armada šteje 10 milijonov mož.
Francoski socialist Cadrim, ki se je te dni vrnil iz Rusije, poroča, da Šteje ruska; armada sedaj 10 milijonov vojakov in 100.000 častnikov.
Kaj zahtevajo socialni demokratje.
Avstrijski socialdemokrajški odposlanci na stok-holmski mednarodni socialistični konferenci stojijo na stališču, da je treba mir skleniti na sledeči podlagi:
Narodna avtonomija za vse narode; mir brez aneksij in brez vojne odškodnine; Belgija se ne sme priklopiti Nemčiji; Srbiji se mora dati državno samostojnost in se mora zediniti s Crnogoro, da iako dobi dohod do morja; balkanski narodi morajo dobiti tesnejšo medsebojno zvezo; avstro-ogrski in bosanski Jugoslovani naj ostanejo v naši državi in morajo-dobiti avtonomijo; Poljska in Finska naj dobita ’državno samostojnost.; Poljaki v Galiciji in na Pruskem ter Ukrajinci morajo dobiti popolno a, v tonom i jo; Alzacija na,j ostane pri Nemčiji, pa se’ naj preustroji v zvezno državo; francosko ozemlje Alzoško-Tjotarin-ško naj ostane pri Nemčiji, a naj se mu da varstvo narodnih manjšin.
Vetrilo
na

Občni zbor
Okrajne posojilnice v Ljutomeru“
ki se bode vršil v četrtek, dne 14. junija t. L, ob 8. ari dopoldne v posojilnični pisarni v Ljutomera.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva in prečitanje revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za leto 1916 in odobrenje istega
S. Izločitev udov.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzornega svetovalstva in cenilne komisije.
6.	Slučajni predlogi.
Ako bPta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu § 88. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. V Ljutomeru, dne 25. majnika 1917.
Ludovlk Babnik,
„Panorama-International“
Maribor, Grajski trg atov. 3, «raven gostilne „k «mens
orlu“ m priporoča na obilen obisk. Odprto cel dan. Vstopau.* 80 r, otroci 20 ▼. Predstava traja 26 minut. Vojni dogodki i« v*el bojišč, pokrajine vseh detel celega sveta v naravni velikosti, slikovit» its resnične. Zn malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo sani ur»rosit ««lega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,“ p» ide rope» ker so vedno nove predstave.
mhmsb«sbm*mmmmmmmviw««ii<o
Vsako množino
ICUPIM
I po naj višji dnevni oeni vsako množino bo-j rovnio (örnio), rndeöih malin in örnih malin, j (robidnic, ostrožnio). Prosim, da se mi takoj I sporočijo kraji, kjer bi nabiralci veöjo množino j tega blaga skupaj spravili. Rudolf StBfO-\ v&§n!fc, eksport gob in dež. pridelkov, Konjice, Štajersko.
vreč
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
Naročajte; priporočajte, podpirajte v prvi vreti «vej list v Novem mestu
Mladega Id krepkega fanta
* is poitene rodovine sprejme za hlapoa I (za svojega, ker mn je padel edini sin.)
Dolenjske Movice I Simon Doiko,
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem štajerskem Naprej plačana letna naročnina 3 krone.
kmet v Kamnici mri Mariboru.
i
*62
načelnik.
POSOJILNICA V MARIBORU
(NARODNI DOM)	»'
sprejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami,
Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica V MARIBORU
:: SPREJEMA PRIJAVE ZA n
VI. VOJNO POSOJILO
med uradnimi urami.
kislo zelje, vinski kamen,
čebelni vosek, vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom blago prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Šerec, trgov., Maribor, Tegetthoff-ova nlica 57.
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljene istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in po zlatarju
Ivanu Sojč
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spital Finne. Set. Šegula.	Mala 8». 840 stranij.
Pregled vsebine:
'i. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1876) — S. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan, — 5. K. p., sv. Leonharda Porto-Mauriškega, — 6. K. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Pr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih mož. — 16. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov), — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnidni čas. — 26, Za postni čas. — 26. ŽL p., na Veliki petek. — 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 88. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 80. Memento mori l Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jeznsa Kristusa1 vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z radečo obrezo za K 2 50. 2. z zlato obrezo za K 3*20. 3. krasna izdaja za K 3*50. Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Ä3JETÄ


m

Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Makarsko stroko spadajoča dela kakor: e knjige, brošure stenske in druge koledarje.
Äpre|«H£ v**
la v č. žapnijik» urad* spovedne in mirijonnke listke t krnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke s natisom glave ter rasne «mamine napis« Za, ’lavne občinske, šolske ir. drage orad*- uradne zavitke, «nuwQa, str jftn*. maglase, plačilne predpise, prejemu» potrdila M. Za obrtnik« hs isgtr-ee pisma, «vitke, okroimee, račune, opomine, menice, cenik«, da-pStnice, aksiovnies, letak« in lepak« a črnim is drag^barndm ristem. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristepsiec ra irfr»-jaeanice, letna poročila, računske zaključke, draitvene kaske, vabi» M.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. S
«svitkov (fc**~
priporeča «vejo veliko «alsg® rasaega papirja, peresnikov,
" , svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismen«®» papbgft v mapah in žkatljah, razvodnic, itd. — Svete podobe (zaide, velike i» stenske),' csrpeij. rsek velikosti, molitveniki, nsoieki, svwfcmjjtee, škapuKiji- — štKKbtBje »s urade is «t. — Postrežba tečna in solidna.


&3£fž
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
legists9® trama aadraga s itaom. savana
vtt&m lm\\m ringe oi rated, in jil imtiiji p
'Za nalaganje denarja po pošti ho na razpela gopo-ložnice o. kr. poštne hranilnice na Dunaju št. 92.465.
Rentni davek plačuje mdriiga srna.
Posolila dale
članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji Vknjižbo in drago zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke.
Uradne ure
vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne.
15
MS“ „Hotel Beli vol**» Graika (cesarje Villama) casta it. 9.
Oficijelno subskripciisko mest»
Ljubljanska kreditna banka podružnica Celi®
sprejem» eriginelnih pogojih pHjgme na
šesto avstrijsko vojno posojilo
I. Davka prosto 40letno 672%no amortizacijsko državno posojilo po K 92*50 prištevši 5Vagone obresti od k maja 1.917 naprej ter daje 7a% bonifikacije, Ker teko obresti tega posojila že od 1- aprila 1917 znaša nabavna
-cena le K 91.5l2. II. Davka proste 5V2%ne 10 letne državne zakladnice po K 94 .- prištevši 572% obresti
od 1. maja dalje in daje Vs% bonifikacije
VINOGRADSKO
POSESTVO
v Gradovi pri Maribora,
1*6 orala »inog rada, 8 5 < rala zemljišča za napravo vinograda, 1 oral njive, vrt, sadno drevje, velika klet, stiskalnica, hlevi in tri viničarska stanovanja se proda za 18.000 K. Naslov se izve v npravaištvu.
Pomožnega pisarja iiče okrajna sodnija v Šent Lenartu v Slov. goricah. Zdajna plača na mesec 100 E. Prednost imajo strojepisci.
12 do 14 leten deček, dobro vzgojen, ki ima zmožnosti in veselje za službo mežnarja in organista, e sprejme s popoino oskrbo in iredizobr&zbo, v župnišču Marija Uka. Tozadevne ponudbe g šolskim spričevalom in priporočilom od pristojnega dušnega pastirja na ko. šk. župni urad Marija Beka, Staj.
Vitel (gepi)
nm prodaj
Ker sem si svoje pospodarske ,< stroje opremil z motorjem, prodam 1 po zelo nizki ceni vitel, (gepl), kt I goni mlatilnico, rezalnico in tudi j mali mlin. Vitel (gepi) je najbolj j priporočljiv za posestnika, ki ima l enonadstropni hlev. Več pove ■ Lovre 0iček, posestnik na Jelovcu, pošta Maribor.
S
.MMMMMMM
1Ä Hisp ». snm Es m g§ m
Vse m *®f*fc*. - Untr. swnsö; ««fcni. • Sr»®»fc»S »>■ S
Nikine*« acme»*,-««»
Prict» šestem«, s».
»w«g» ma MxMixpk* h»
»ikkata i
tefers« veriSiee
Žili K
jan«* v ;.
K »m»
S. T-~ K
E t» -
»...■
r-' Sr-
MasL MeMsggr
M FelrsoM
mm m §ži!i?
mm% isspiii iii
Kspaie» ristmne te «rafci«*.

Ure! Ure!
W» ■% #a	mm
¥ veliki izbiri in ne nizkih ceneta*
Za vsako uro se Jamči!
Premijske are, Sekslhaasea, Seaith, ösasga, Sterne Odala; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
f ä Bureš M=
m&z, slfitomer iu odfd&i\
lepülulm eeste 38, Prvi inr «I glav. kaiodvtrs.
Tri krasna posestva slavonske rodovitne zemlje.
Prostovoljno prodajam in sicer:
1
od 30 oralov z hišo za
posest v površini
24.000	K;
J posest v površini od 20 oralov z hišo zg
19.000	K;
j posest v površini od 10 Va orala za 10.000 K.
Zemljišča so vrlo dobre kvalitete, nahajajo se v selih blizu Djakova v Slavoniji, in prodajo se prostovoljno po nizkih cenah vsled obiteljskih razmer nastalih vsled .vojske.
Pojasnila daje
Pr nUHja B@Hć,
odvetnik v Djakovn, Slavonija, izdajatelj Is založnik: Konsoroij „Straža.*
Edina Mn farska steklarska narodna irgoritia
Ha debelo i	.	Ma 4r&html
® s # # m «t
ewf if
w JU»1JL#

FRANC STRUPI
Graška cesta
psrfperoia *m rafpižjtfe eenait svojo toogsd® zalog« sitkien« m ealimaste pß&m,te« svetilk, ogledal, vsakovrstnih lip te okvirjev m* oodolie. —- Prevsetfe vseli steklarskih «el pri mrk.x*mM
lla|$0ilds?«ffa In točna
6.
Podpisujte
mmo posojilo
Išče se zanesljiva dekla k živini. I C|nuanri ^lnuenko I
Ponudbe na upravništvo tega lista.	j	VW	m B	■
liedekjsief in prazniški evangeliji
Z RAZLAGO IN OPOMINi.
Našim hrabrim vojakom posvetil dr. M.
Stevie, prof. bogoslovja. Založba kn. šk. lav. ordinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, 1917.
Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzel kn. šk. lavantinski ordinariat, je ravnokar izšla.
Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje. Dodan je še knjižici kratek molitvenik, ki ima navadne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake.
Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane 50 Vinarltv, naroča se pa pri prečast. |jn. gj$.
Uv«tttin*kein ordinstrietu v Mariboru ali pa v liskami sv. Cirila v Mariboru.
pri domačih denarnih zarodih.
Krnečka hr anilmca in posojilnica V PTUJU,
(minovitslcl samoHtau)
sprejema priluvs za
VI. VOJNO POSOJILO
vsak delavnik med uradnimi urami.
KUPIM
ali vzamem v najem I travnik približno 5 oralov, blizu Celja.
Ivan Ravnikar« Calls.
• 'vem	Mi
posebno učitelji in tudi drugi se pod ugodnimi pogoji in dobri plači sprejmejo takoj kot Babiralci-zastopmki
sa zavarovanje
oinega posolila
V
c. kr. avstrijskega in vdovskega sklada.
Pismene ponudbe in vprašanja na
okrajni odbor tega sklada v Mariboru,
c- kr. okraja» glavarstvo. II. nadstropje, vrata St. 26.
mmmmmmm

BEGUNCEM, INVALIDOM,
revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se s um posebna prilika z nebiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih zelišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnila d?-je
tvrdka H. Lukmanu, prej Jos. Leuz naši. v Ljubljani, Ahacijeva c< sta SL 10. v bližini sv. Petra cerkve.
xy.x’Axmxxxrs.
ummtmlmm in mti^halhs»
Goričar S Leskovšek
= «a =
trgovina s papirjem, pisaininu in risalnimi potrebščinami r» debelo kr drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko tefoer© dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za flOstilnÜBrie: Papirnate servljete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po .zelo nizkih cenah.
CHguvorst «jsedatk: Vekoslav Btapjub
OClsk dsk&rnfe sv* Občila s Maslfetsm,