PRIDNO SE UČIJO IN REDNO TRENIRAJO
Slovesna akademija Judo kluba Golovec
Konec lanskega leta je bil v veliki telovadnici osnovne šole »Karel Destovnik-Kajuh« zelo slovesen večei, kajti člani in vodstvo Judo kluba Golovec so nam pripravili prijetno presenečenje s svojim nastopont in dokazali, da na&a mladina pridno in redno trenira.
Mlade fante - pionirje in mladince smo ob vstopu v telovadnico ujeli v trenutku, ko so se živahno razgibavali. In potem, ko so nam prikazali šolo padanja, je bil strah v srcu sleheme matere, da se ji bo sio polomil, popolnoma odveč. To so bili naučeni padci in razumljivo je, da kprožno-sti padanja veliko prispeva le redni trening.
Iz kratkega poročila o delu Judo kluba Golovec - podal ga je nekda-nji predsednik športnega drušrva Golovec in sedanji predsednik tega kluba - smo izvedeli podrobnosti iz življenja tega kluba, ki velja za ene-ga izmed najaktivnejših v Ljubljani. Nemara jih k uspešnosti na tekmo-vanjih vodi prav amaterska zagna-nost za delo in povedati moramo, da je Judo klub Golovec ponesel naše mlade preko mžja Štepanjskega na-selja, občine Ljubljana Moste-Polje in tudi preko meja Slovenijc, saj tekmujejo tudi v I. slovenski judo ligi.
Mladi so nam prikazali nekaj svo-jih veščin - padec nazaj, padec na-prej, prosto padanje in seveda tudi judo mete, ki jih uporabljajo na tek-movanjih. Dvojice, ki so se zvrstile pred nami, so nas navdušik, še po-sebej tiste z republiško medaljo leta 1987 (Ozren Skodrič, Bojan Coh, Bogdan Savič, Siniša Juras). Med-tem, ko smo jih opazovali (Uroša in
Petra, Sinišo in Koštrico, Dejana in Grego, Nenada in Mateja, Natašo in Katjo, Milico in Marijo, Lidijo in Katjo - ti dve trenirata šele dva meseca in že veliko obvladata -), smo se naučili nečesa, kar nam je bilo do tistega večera povsem tuje: jime pomeni začetek borbe, mate pa prekinitev borbe. Mladi nasprotniki so se zagrizeno borili v žclji, da bi drugi čim prej padel na tla. Borba je bila huda, padci mladih nasprotni-kov so zamolklo odmevali v veliki telovadnici, a ob koncu sleherne borbe so se mladi nasprotniki spošt-ljivo naklonili drug.drugemu - v tej gesti je bila velika sirabolika: po preiskusu, kdo je močnejši, so mladi spet prijatelji.
Ko so proglasili najboljše pionir-ske, mladinske in članske športnike v letu 1987, je med mladimi zavla-dalo nepopisno veselje, ponosni in srečni pa smo bili tudi starši... Pre-pričani, da se naša mladina pridno uči in redno trenira pod nadzor-stvom trenerjev, smo pač morali po-misliti na to, da ta mladina nikoli ne bo zašla na kriva pota.
Priznanja za dosežene športne uspehe v lctu 1987 je podelil Aljoša Redžepovič, kateremu velja pripisa-ti pobudo za ustanovitev Judo kluba Golovec. Priznanje so prejeli: Ozrcn Škondrič, Bojan Cok, Bogdan Sa-vič, Siniša Juras (nosilci medalje z republiškega tekmovanja v letu 1987), Junes in Dadi Alkhatib (tek-mujeta v I. slovenski ligi), Mare Novak (je tudi nosilec republiške medalje za mladince in kategorizi-ran športnik mesta Ljubljane, ki trenutno služi vojaški rok v Bihaču in mu je le posredovanje Judo kluba Golovcc omogočilo, da se je udeležil slavnostne akademije). Posebej je treba pohvaliti brata Alkhatib, ki sta
nosika mednarodne mcdalje s tur-nirja Nagaoka in v ekipnem prven-stvu tudi uspešno tekmujeta v I. slovenski ligi.
Priznanje pa so seveda dobili tudi člani Judo kluba Golovec, ki sestav-ljajo člansko ekipo (Vojko Rogclj, Klavdij Žnidaršič, Sašo Radilovič - nekdanji vice šampion Jugoslavije, ki je v zadnjem času prevzel trener-sko delo s člansko ekipo). Priznanja, zahvale in pohvale pa so bili deležni tudi vsi, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri delu Judo kluba Golo-vec in sicer: trenerji: Vasko Prokof-jev, Aleksander Prokofjev in Vladi-mir Martelj, pa sekretar Judo kluba Golovec Nikola Crkvenjaš, ki vodi vse organizacijske posle, pa Anica Dokelj, ki odlično skrbi za finančni »imperij«, pa Kocijan, ki tiska vse, kar je treba natisniti v zvezi z dejav-nostjo Judo kluba Golovec. Vsem iskreno čestitamo.
Ob koncu slovesnosti, večer je bil natnreč nadvse prijeten, smo se po-
govarjali z Aljošo Redžepovičem, ki nam je povedal: »Vsa leta sem delal in učil mlade, zdaj pa, ko naše funk-cije prevzeraajo že naši otroci...« in tedaj se nam je pridružil še Čedo Skondrič, predsednik Judo kluba Golovec, ki je Aljoši Redžepovifu segel v besedo, rekoč: »Aljoša je mojster juda in ker je v zadnjem času preveč obremenjen z nalogami na svojem delovnem mestu, je začel svoje znanje in izkušnje prenašati na mlajše. Poudaril pa bi rad, da tudi že več let prenaša svoje trenerske funkcije Radiloviču, Marteru in Prokofjevu, a kljub temu ostaja veli-ka resniea, da je Aljoša duša našcga kluba. Kadar opravi selekcijo Aljo-ša, otroci na tekmovanju zmagajo. Se dolgo našega Aljoše ne bo mogel nihče zamenjati. Zanimivo pa bi bi-lo, če bi se seznanili z zgodovino našega kluba,« nam je potem pred-lagal Čedo Škondrič in nam že hip nato pokazal skrbno urejen arhiv, v katerem so tudi vsi izrezki iz časo-pisov, ki govorijo o aktivnosti Judo kluba Golovec. Cedo Škondrič nam je potem zagreto pripovedoval: »O judu vedo ljudje pravzaprav zelo malo, kajti pri nas la dejavnost še ni tako razvita, kot na primer v Franci-ji in drugih evropskih državah. V Franciji — te podatke navajam spet samo v ilustracijo - živi in tre-nira okoli dva milijona judoistov in v^ranciji je judo tudi šolski pred-met.«
»In kako je z judom v Sloveniji,« smo vprašali.
»V Sloveniji imamo judo zvezo, organizirani smo v 34. judo klubih in verjeti morate, da ena sama me-dalja v tako veliki konkurenci ogromno pomeni. Na žalost pa judo v Sloveniji ne sodi med prioritecne
športe. Ftnansiramo ga kot rekreaci-jo in na osnovi dosežkov.«
»Ali to pomeni, da vam primanj-kuje finančnih sredstev?«
»Nimamo sredstev za veLji zagon in za ustanovitev širše bcze.«
»Sodimo. da se, kakor vsi v teh časih. srečujete s problemi?«
»Opozoril bi rad le na nekatere probleme judo klubov v Ljubljani.
Judo klub Golovec nima svoje telo-vadnice in 80 odstotkov sredstev po-rabimo za najem telovadnice. V zad-njih nekaj letih smo s podporo in razumevanjem ZTKO (Zveze teles-nokulturnih skupnosti občine) ven-darle nekaj dosegli - kupili smo nuj-no potrebno športno opremo za nor-malno vadbo (blazine in uteži). Pod-pirajo pa nas tudi sveti krajevnih skupnosti Štepanja vas, Sotočje in 25. maj, za kar jim gre seveda naša prisrčna zahvala. Omenil bi še za-sebnega obnnika - elektronika Ni-količa, ki je v zadnjih letih prevzel pokroviteljstvo nad pionirsko ekipo, kar je pionirjem omogočilo udeležbo na vseh turnirjih po koledarju Judo zveze Slovenije«.
»Vam delovne organizacije niso pripravljene pomagati?«
Pionirji JK Golovec, ki so sode-tovali na novotetni akademiji v te-lovadnici OS Karel Destovnik-Ka-juh (Foto: Kancijan Hvastija)
»Pomagale so nam delovne orga-nizacije Totra, Slovenijaceste-Teh-nika in Mikrohit, ki so nam omogo-'čile nastop na turairju izven Slove-jiije.«
»In zakaj tekmujete tudi izven slovenskih meja?«
»Da smo zmožni storiti oekaj več in prinesti medaljo domov tudi od drugod, to smo že vedno vedeli, toda hoteli smo to tudi dokazati. In v resnici smo to tudi dokazali, saj smo dobili medaljo v Bihaču, prav-zaprav smo domov prinesli šest me-dalj.«
»O čem bi radi še spregovorili kot predsednik Judo kluba Golovec?«
»Trenutno v Judo klubu Golovec redno trenira 150 judoislov, izšolali smo trenerje, imamo sodnike in vse pogoje za delo, skrbi za bazo torej v našem Stepanjskem naselju ni. 10-lemico našega kluba bomo proslavili z borbo za peti pokal Golovca. Borili se bomo v veliki dvorani na Kode-ljevem in to bo naša najvcčja mani-festacija, saj bomo poskušali priteg-niti tekmovalcc tudi iz tujine. Na tekmovanju pa bodo sodelovali tudi vsi iudo klubi iz Slovenije.«
»Judo je edini vrhunski šport, ki se uspešno razvija v tem našem Ste-panjskem naselju,« je potem še do-dal Cedo Škondrič in mi smo potem še dolgo razmišljali o njegovih bese-dah in o ideji juda, ki je vsekakor zelo lepa: usmeriti ljudi na pravo pot.
Smilja Juras