NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. .M a« riboru in Celju dostavi jan na dom mesečno t Din več. — Z» inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubi/ant, Knafljevs ul 5 telefon št 3722 3123 1124. 3725 3126 UPRAVA v Ljubljani Prešernova w telefon št 3122. 3123 3124. 3/25. 3726 INSERATN1 ODDELEK t/ Ljubljani. Prešernova ul. 4. telefon St 2492 Leto III. Ljubljana, 17. junija 1929. Stev 24 Občni zbor Glavnega zadružnega saveza Polnoštevilna udeležba delegatov - Za čim večji vpliv zadružništva na Privilegirano agrar no banko - Potreba enotnega zadružnega zakona - Zadruge in novela davčnega zakona Beograd, 16. jun. Današnja skupščina Glavnega zadružnega saveza se je vršila ob polnoštevilni udeležbi delegatov iz vseh krajev države. Poročilo upravnega odbora o lanskoletnem delu, kakor tudi poročilo nadzornega odbora je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Pri volitvah je bil za predsednika Glavnega zadružnega saveza zopet izvoljen dosedanji predsednik minister dr. Anton Korošec. V upravnem in nadzornem odboru so med drugimi dr. Stjepan Barič, dr. Basaj, dr. Rudolf Gajer, Janko Smodiš, Terček. Anton Kristan, dr. Nedelj-kovič itd. Glavna skupščina je sprejela naslednjo resolucijo: »Glavni zadružni savez pozdravlja plemenito inicijativo Nj. Vel. kralja z ustanovitvijo Privilegirane agrarne banke. Hkratu ga prosi, da da temu delu pravi pravec s tem, da se naj posli nove agrarne banke razvijajo izključno preko zadružnih organizacij. Skupščina prosi, da se naj v upravni odbor Agrarne banke pokličejo pred vsem predstavniki zadružništva, ki so pač v vprašanjih poljedelskega kredita najbolj poklicani delavci. Glavna motnja razvoja zadružnega življenja so raznovrstni zakoni, ki obsegajo določbe o ustanavljanju in delovanju zadrug. Zato je potrebno, da se čimprej sprejme enotni zadružni zakon, ki bo usmerjal razvoj zadružne organizacije v enotni pravec. Sedanje zadružne organizacije predstavljajo s svojim razvitim aparatom organizacijo z dolgoletnimi izkustvi, ki razpolaga vrhu tega s samimi strokovnjaki. Zato prosi Glavni zadružni savez ministra poljedelstva, da prepusti revizijo zadružništva Glavnemu zadružnemu savezu, oziroma nje- govim članom kakor je to običaj po vsem svetu in kakor to dopuščajo tudi inozemska sodišča.« Za tem se Glavni zadružni savez obrača na finančnega ministra financ in ga opozarja na nedostatke nedavno iz-premenjenega zakona o neposrednih davkih. Z novimi izpremembami je podan dvojna davčna obremnitev depozitov zadrug in zadružnih zvez pri bankah, tako da je ograženo delovanje teh zvez in mnogih zadrug. Dvojna obremenitev naj se odpravi s tem, da se črtajo v čl. 71 točka 3. besede, »ki ni oproščen od družbenega davka«. Po skupščini je bila prva seja novo izvoljenega upravnega odbora. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Mi-livoj Nikolič, za drugega podpredsednika pa Galiera. Madžarska izzivanja se nadaljujejo Svečana posvetitev 700 novih vitezov v Budimpešti - Nagovori državnega upravnika Horthyja in cerkvenih dostojanstvenikov - Delo za vstajenje »neokrnjene madžarske nacije" Budimpešta, 16. junija. Danes so se vršile v Budimpešti nove iredentistične manifestacije. Ob 9. dopoldne je bilo z velikimi cerkvenimi svečanostmi in paradami posvečenih 700 novih madžarskih vitezov. Med novo posvečenimi vitezi je tudi državni pod-tajnik za vojsko Gjula Gomboes. Vsi govori so bili preneseni potom radija, očividno v nameri, da bi jih poslušali tudi Madžari izven meja madžarske države. Svečanosti je otvorila godba, ki je odsvi-rala madžarski iredentistični »Očenaš«. Za tem so visoki cerkveni dostojanstveniki vseh veroizpovedi imeli na pravkar posvečene madžarske viteze bodrilne nagovore. V imenu katoliške cerkve je govoril škof Štefan Haad, ki je med drugim dejai: »Vitezi! Vi imate podobne dolžnosti, kakor so jih imeli vaši pradedje in osvojevalci te države, pred vsem sveti Štefan in vsi oni, ki so rešili domovino pred Turki. Vaše geslo naj bo: Jaz sem vitez in moram kot tak ljubiti domovino in delati za njeno skorajšnje vstajenje.« V enakem duhu so govorili tudi ostali cerkveni dostojanstveniki. Evangelijski škof je dejal: »Bog daj ,da spremenite našo okrnjeno Madžarsko in da se naša žalost čim prej pretvori v veselje. Bog Madžarske naj nam nakloni tako bodočnost,, kakršno si želimo, in naj nam omogoči vstajenje madžarske nacije.« Podobno sta govorila škof Szabo od re-formistične cerkve in unitaristični škof Mi-klos. Po govorih cerkvenih dostojanstvenikov se je pojavil na govornici guverner Horthy. Novo posvečeni vitezi so pred guvernerjem Horthyjem položili naslednjo prisego: »Prisegam svečano Bogu in vsemu, kar mi je drago, da bom ostal zvest tisočletni madžarski domovini, njeni ustavi, njeni nacionalni ideji, njenim zakonom in njenemu guvernerju do svoje smrti. Prisegam, da bom branil državo in narod tudi s svojim življenjem pred vsemi notranjimi in zunanjimi sovražniki.« Po svečani zaprisegi novih vitezov je Sestanek med Burovom in Kumanudijem Zanimiva izjava bolgarskega zunanjega ministra — »Bolgari in Jugosloveni so en narod! < Madrid, 16. jun. Bolgarski zunanji minister Burov je obiskal šefa jugosiovenske delgacije ministra dr. Kumanu-dija v njegovem Palače in imel ž njim daljšo konferenco. Pri tej priliki je vprašal poročevalec beograjske »Politike« ministra Burova, kaj lahko izjavi o svojem zagovoru, ki ga je dal španskim listom. V tem razgovoru je namreč Burov izjavil, da sta jugoslovenski In bol- !« garski narod prav za prav en narod in pripadnika istega plemena in da zato ne more biti govora o narodnih manjšinah med obema. G. Burov je odvrnil poročevalcu »Politike«: »Sedaj ne morem dati nove iz= jave. Pooblaščam pa vas, da ponatisnete izjavo, ki sem jo dal španskim listom.« Lepe sokolske svečanosti v šibeniku Nad 2000 Sokolov v sprevodu __ Šibenik. 16. junija. Danes ie staroslavni Šibenik na sijajen način proslavil 30-letnico obstoja Sokolskega društva v Šibeniku. Ob tei priliki ste priredili sokolski žuoi Šibenik in Zadar skupni zlet. na katerem sta sodelovali tudi župi Sušak - Reka in župa Vojvode Hrvoja iz Splita. Navzoči so bili dalie delegati mnogih žup iz Slovenije.' Hrvatske. Bosne in Srbiie. V soboto ie prispel v Šibenik starosta JSS br. E. Gangl. ki je bil na kolodvoru viharno pozdravljen. Lep sprejem so šibeniški Sokoli priredili tudi vsem delegatom ostalih sokolskih žup. Šibenik si ie nadel svečano obleko ter ie bil okrašen z državnimi zastavami. V soboto zvečer ie bila oo zlavnih ulicah Ve'jka sokolska bakljada. pozneie pa se ie vJ/si'a na Poljani kralja Petra slavnostna akademija, pri kateri so nastopila sokolska društva iz Sušaka. Sinja. Splita in Šibeni-ka. Davi zgodaj so ori.iaiala v mesto po morju in do suhem mnogoštevilna dalmatinska društva z zastavami in prapori. Dopoldne so se vršile izkušnie za popoldanski javni nastop, nato se ie formirala veličastna novorka. v kateri ie sodelovalo nad 2000 Sokolov v krom in bataljon mornarice. Ti-sočglava množica ie Do ulicah Sokole in mornarje navdušeno Dozdravliala. Pred hotelom »Krka« se ie novorka ustavila. Na terasi hotela so bili navzoči odlič- ni zastopniki vojaških in civiln. oblasti, med njimi veliki župan dr. Perovič v zastopstvu ministrskega predsednika, dalmatinsko - istrski episkop dr. Maksimilijan Haj-din, šibeniški biskup dr. Jeronim Mileta in drugi dostojanstveniki. Prvi ie Sokole pozdravil starosta šibeniške in zadrske župe Kovačev, ki je proslavljal šibeniškega Sokola kot branitelja zemlje in iadranskega morja. Veliki župan dr. Perovič ie imel lep patriotski govor, v katerem ie podčrtal kulturno in naciionalno delo Sokola. Govorila sta nato še starosta splitske župe dr. Bujič in starosta župe Sušak- - Reka dr. Polič. Končno ie povzel besedo starosta JSS E. Gangl. ki ga je množica pozdravila z gromkim aplavzom in velikimi ovacijami. V vznešenih besedah ie savezni starosta očrtal kulturni in naciionalni program Sokolstva ter n.iega delo za državo. Ob 17.30 se ie vršila krasno uspela javna telovadba na Poljani kralia Petra. Telovadbi je med drugim prisostvoval tudi guverner Horthy ime! nanje in na drugo ob činstvo nagovor, v katerem je med drugim dejal, da so madžarski vitezi pionirji dela za preporod madžarske nacije. Z danes po svečenimi vitezi šteje vojska madžarskih vitezov 12.000 članov. »Vi ste, vitezi, cvet madžarske rase na ozemlju tisočletne Madžarske, kolikor je je še preostalo. Vaša dolžnost je, da jo obranite pred vsakim napadom in pred vsako nevarnostjo, ki bi pretila obstoju in miru madžarske nacije. Z delom in z novimi žrtvami boste postali neodoljiv branik nacionalne ideje, ki naj na Madžarskem potlači vsako razorno akcijo. Bodite nositelji madžarske misli, bodite svetilnik, da se bo videlo, ki ne bo nikoli klonil, bodite apostoli madžarske nacionalne delavnosti. Država vam bo dala zemljo, ki so jo s krvjo ofosili vaši predniki. Guverner Horthy je zaključil z besedami: Pozdravljam s toplimi rodoljubnimi občutki plemenito vejo madžarske rase, ki poganja iz tisočletne korenine, s prošnjo, da ponesete, vitezi, s seboj v vsako madžarsko vas delovni kult moških vrlin in moške sile.« Kralj v šumadiji Beograd, 16. jun. Nj. Vel. kralj je prepotoval danes več krajev Sumadue v avtomobilu. Povsod ga je prebivalstvo pozdravljalo z velikim spoštovanjem in mu prirejalo tople ovacije. Popoldne se je kralj vrnil v Topolo in sprejel v avdijenci ministra dvora Boška Jeftiča. Kmečki pevski praznik v Zagrebu armijski gen eral Žcč ccevic. Dr, Žanič prepeljan v Beograd Beograd, 16. junija. Danes je bil prepeljan v Beograd bivši narodni poslanec in zagrebški odvetnik dr. Žanič. Izročen je bil državnemu tožitelju Državnega sodišča za zaščito države. Zagreb, 16. junija. Danes se je vršilo v Zagrebu veliko tekmovanje kmetskih pevskih zborov iz Hrvatske. Tekmovanju so prisostvovali minister poljedelstva Frangeš, veliki župan dr. Zoričič. mestni župan dr. Srkulj, armijski komandant general Matic itd. Zagrebško meščanstvo je z velikimi ovacijami sprejelo povorko hrvatskih kmetskih pevskih društev, ki se je v slikovitih nošah pomikala s periferije skozi mesto v veliko dvorano Zagrebškega Zbora. Pevska društva so odpela skladbe skladateljev Zganca, Berse, Gotovca, Odoka, Lhotke, Vilharja in drugih. Pri nastopih pevskih zborov sta bila navzoča tudi direktorja beograjske in ljubljanske opere. Avto v železniških zapornicah Zagreb, 16. junija. Danes sta se v zagrebški okolici pripetili dve avtomobilski nesreči. Obakrat je došlo do nesreče na ta način, da je avto zavozil v že spuščene železniške zapornice. Posebno ostro se je zaletel avtomobil dr. Žige Hercoga. Udarec je bil precej hud, vendar ni nihče bil težje ranjen. Enaka nesreča se je ponovila tekom popoldneva, tudi to pot brez človeških žrtev, pač pa je ma-terijalna škoda precejšnja. 10.000 kopalcev v Zagrebu Zagreb, 16. junija. Danes je n-:.'snila v Zagubu neznosna vročina. Nad 10 tisoč ljudi je odšlo na Savo, kjer so se hladili v savskih valovih. Kljub temu današnja kn.nika ne beleži niti enega primera smrli» n°srcčo pr. l-opanju Zmagoslaven polet „Rumene ptice" V četrtek 13. t. m. so startali v prisotnosti 20.000 ljudi francoski letalci Sotti, Assolant in Lefevre s svojim letalom //Rumena pticai z letališča Old Orchad za prekooeeanski polet v Pariz. Prvotno so nameravali francoski letalci preleteli Ocean iz Francije, kar py jim ni bilo dovoljeno, ker je Francija prepovedala prekooceanske polete. _ Slika prikazu- je »Rumeno pticoc in pogumne letalce (od leve na desno) Sottija, Assolanta in Lefev-rea. Santander, 16. junija. Letalo »Rumena ptica'«: je ob 6.30 odletelo v smeri proti Parizu. Bordeaux, 16. junija. »Rumena ptica? je morala zaradi pomanjkanja bencina ob 8.35 pristati pri Nimizanau. Istočasno z »Rumeno ptico« sta hotela odleteti ameriška letaU ca Roger NVilliams in Lewis Jancee z letalom »Zeleni Blisk« v Rim. Njun start v Old Or* chadu pa se je ponesrečil. Stroj se je zaril v pesek, pri čemer sta se zlomila oba ko* lesa in tudi propeler. Pilota sta k sreči ostala nepoškodovana. — Slika prikazuje oba pilota, kako gledata za »Rumeno pti= co"... Slovanska narodna manjšina v Italiji za svoje pravice Na kongresu italijanskih emigrantov je bilo vzeto na znanje tudi pismo slovanske emigracije Pariz, 16. junija. Na kongresu »Italijanske zveze za človeške pravice«, ki se je vršil v Lyonu je bila posebna točka dnevnega reda posvečena tudi razpravi o manjšinskem vprašanju. Glavni referat je imel C. Fachnetti, ki je izvajal med dragim: Narodi, ki so izšli zmagoslavni iz svetovne vojne, imajo na svojem področju pogosto narodne manjšine, ki presegajo tretjino vsega prebivalstva. Mirovne pogodbe so ustvarile velike krivice. Kako rešiti vprašanje narodnih manjšin? Etničnih meja ni mogoče začrtati brez medsebojne krivice. Rešitve ne prinašajo plebisciti, ki se dajo po-tvoriti in ki ne morejo vezati prihodnjih pokolenj. Primer za to je nedavni plebiscit v Italiji. Za Italijo obstoja to vprašanje v tem, da se narodne manjšine pritožujejo proti odpravi vsakršne svoboščine, a tudi večina italijanskega naroda ni deležna od strani fašistične vlade drugačnega postopanja. Z manjšinskim vprašanjem se je ba-vila tudi protifašistična koncentracija v inozemstvu in prejela od predstavnikov slovanske narodne manjšine pismo, ki ga je govornik prečital kongresu. Pismo so podpisali predstavniki »Organizacije slovanskih emigrantov iz Italije«. V pismu se navajajo vse postaje dosedanje Golgote slovanske manjšine v Italiji, a na kraju pristopa tudi ta organizacija k protifašistični koncentraciji v inozemstvu. Pismo je bilo na več mestih burno pozdravljeno. Aretirančev skok s tretjega nadstropja Senzacijonalna aretacija uglednega trafikanta v Zagrebu — Pojasnjena velika tatvina — Skok s tretjega nadstropja na cementno dvorišče brez poškodbe Po zaslišanju Vlahovca je došlo do uprav čudežnega incidenta. Vlahovec se je na hodniku tretjega nadstropja policijske direkcije iznenada izvil spremljajočemu agentu in skočil skozi okno na dvorišče. Dvorišče je tlakovano s cementom in bi bil Vlahovec našel sigurno smrt, da ni treščil na stekleno streho v višini prvega nadstropja. Pri padcu je Vlahovec polomil šipe in padel na cementna tla, ne da bi zadobil najmanjšo rano. Demanti mehiškega nadškofa MexicoCity. 16. junija. Nadškof v Michoa-camu demantira časopisne vesti o spravi med cerkvijo in državo. Trockij po j de. v Anglijo? Carigrad, 16. junija. Kakor poročajo listi, je Trockij dobil dovoljenje, za nastanitev v Angliji, Zagreb, 16. jun. Pred dnevi je bila izvršena ob belem dnevu v tobačni trgovini v Strossmaverjevi ulici velika tatvina znamk in kolekov. Tat je napravil nad 15.000 Din škode. Policija kljub vsestranskemu naporu ni mogla izslediti tatu. Te dni pa je bilo sporočeno, da je policiji že znani Božidar Vlahovič preko •noči prišel do denarja in da razpolaga z veliko gotovino. Po aretaciji je Vlahovič res priznal, da je izvršil tatvino. Obenem je izdal policiji, da je prodal koleke in ukradene znamke nekemu trafikantu na Jelačičevem trgu. Policija je nato aretirala trafikanta Zajca, ki je priznal, da je dal Vlahovcu za koleke in znamke 5.000 Din. Aretacija Zajca je zbudila v Zagrebu veliko senzacijo, ker je aretirani užival v trgovskih krogih velik ugled. Priprave za mezdno gibanje grafičnega delavstva v Sloveniji Ljubljana, 16. junija. Ljubljanska podružnica Zveze grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije je imela danes dopoldne v dvorani Delavske zbornice redni letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo ljubljansko članstvo polnoštevilno, grafično delavstvo iz ostalih krajev pa so zastopali delegati iz Maribora, Celja, Kranja in Ptuja. Delegata je poslala tudi centrala organizacije v Zagrebu. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik podružnice g. Franc Krašovic, ko pa je navzoče članstvo razpravljalo o tarifni politiki svoje organizacije, je vodil občni zbor g. Dragotin Kosem. — Debata k vsem točkam dnevnega reda je bila zelo živahna in so bili vsi sklepi ki naj usmerjajo bodoče strokovno in humanitarno delo organizacije, sprejeti soglasno. Vobče je kazal ves potek občnega zbora, da je slovensko grafično delavstvo v svojih - težnjah in stremlje niih enodušno in da popolnoma zaupa vodstvu svOjje organizaciije, ki ji je tudi danes izvolil v glavnem iste odbore, ki že nekaj let upravljajo to vzorno organizacijo. Za občni zbor je podružnica izdala v strokovnem glasilu »Grafički Radnik« dolgo poročilo, ki v glavnih obrisih našteva res ogromno delo, ki ga je izvršila v zadnji poslovni dobi. Iz poročila posnemamo, da je podružnica izdala v letu 1928. na raznih podporah 646.532.30 Din. Največji izdatek so zahtevale invalidne podpore, ki jih uživajo starostno onemogli Člani. Te podpore so v letu 1928. dosegle Din 317.170___ Danes podpira podružnica s stalno podporo 24 onemoglih starčkov. Podpore so različne in se uravnavajo po dobi članstva. Večina uživa podpore v iznosu Din 350.— tedensko. Izdatki na bolniških podporah so znašali leta 1928. Din 132.188.—, brezposelne podpore pa so znašale Din 145.893. Ostali znesek je podružnica porabila za podpiranje vdov, sirot in za pogrebnine. Celokupni stroški podružnice so v letu 1928. znašali Din 823.843.35, prebitek v iznosu Din 520.130.74 pa je bil poslan v osrednjo zvezno blagajno. — Vse te številke se nanašajo na tako zvani humanitarni fond te organizacije, ki pa ima še en fond, strokovni fond, iz katerega se krijejo vsi izdatki za sindikalno delo, in katerega prebitek gre v posebne svrhe. Občnemu ziboru bilanca tega fonda ni bila predložena, ker kontrolira ta fond izključno centrala. — Navedene številke jasno dokazujejo, da grafična organizacija razpolaga letno z lepimi vsotami, ki ji omogočajo, da more vršiti tako hvalevredno humanitarno delo med svojim članstvom. Poročilo podružnične uprave izpopolnjujejo številni grafični prikazi, ki se nanašajo predvsem na gibanje brezposelnosti. Iz njih razvidrmo, da je število brezposelnih v tej obrti v letu 1928. nekoliko padlo in da se polahno padanje števila brezposelnih še vedno opaža. Zanimivi so grafični prikazi, ki se nanašjo na tiskarniška podjetja. Ti dokazujejo, da so se tiskarska podjetja v Sloveniji zelo okrepila, saj je zaposlenega delavstva v skoro vseh podjetjih od predvojne pa do danes narastlo Preko 100 . To je razveseljiv dokaz, da naša grafična industrija kljub vsem težavam vendarle napreduje, kar je važno za vso narodno prosveto. Lansko leto je organizacija proslavljala 601etnico svojega obstoja. Je torej najstarejša delavska organizacija v Sloveniji. Grafično delavstvo je organizirano zelo kompaktno, saj je vse delavstvo prav do poslednjega v organizaciji. Pred kratkim je organizacija nakupila na vogalu Miklošičeve in Masary-kove ceste parcelo in se pripravlja, da si zgradi prihodnje leto svoj lasten dom. Na današnjem občnem zboru se je debata sukala največ okoli vprašanja, kako naj se organizacija pripravi za mezdno gibanje, ki bo sledilo jeseni, ker poteče letos I. 1925. za pet let sklenjena kolektivna tarifna pogodba med grafičnim delavstvom in podjetniki. V tem vprašanju so zastopniki posameznih panog grafičnega delavstva prednašali svoje zahteve in interese, ki naj jih organizacija zastopa pri pogajanjih z delodajalci. Celotno vodstvo mezdnega gibanja, ki ga je jeseni pričakovati, je občni zbor izročil posebnemu štiričlanskemu odboru, v katerega je izvolil gg. Dragotina Kosma, Ivana Bitenca, Franca Krašovica in Josipa Horvata. Pred zaključkom je občni zbor razpravljal še o raznih svojih odsekih, o S. K. »Grafiki«, o pevskem zboru »Grafiki«, zlasti pa o »Dobrodelnem društvu grafičnega delavstva«, ki še poleg organizacije same skrbi za posamezne člane grafične organizacije, kadar so ti v potrebi, in sprejel nekaj predlogov, ki jih je predlagal zaupniški zbor, in se nato ob pol 2 uri popoldne ob velikem navdušenju in živahnem vzklikanju svoji organizaciji razšel. Kratko nato pa ie zahtevala nesreča — niegovo življenje. Ker ie mladi Nemec brez sorodnikov, bi nastal zdai po njegovi smrti gotovo spor za njegovo zapuščino. Izredno naključje pa je hotelo, da mu je pol ure nred smrtjo priznalo sodišče nezakonskega otroka. Ljudje živahno komentirajo to izredno na-kliučie. Mihael Vehovar f Ljubljana. 16. junija. Iz vrst naših odličnih pravnikov je neizprosna smrt izbrala novo žrtev. Umrl je saoči ob 22.45 višji sodni sv»l.i.k Mibae. Vehovar, temeijit pravnik in odlcčen narodnjak. Pokojnik je bil rojen v Pristavi, okraj Šmarje pri Jelšah, iimimijske študije je absolvirai v Celju. Bil je nadarjen dijak ter je po matur' )dšd v Gradec, kier se it posvetil pravniškemu študiju. Kot akademik je bil agiJen član akademskega društva Triglav«. Po končanih pravniških študijah se ju posveti" sodniškemu poklica. Bil je najprej avskultant v Ljubljani, pozneje je služboval več let v Višnji gori in končno kot sodni predstojnik v Idriji. Tu je vžival, kakor tudi drugod, med prebivalstvom zaradi svojega mirnega in treznega značaja splošne simpatije. Povsod je bil lju tem s svojim pravniškim znanjem in nasveti na uslugo. V Idriji je vztrajal v težki borbi tudi pod italijansko okupacijo ter se je moral šele na pritisk 1. 1922., ko je bila proglašena auek-sija okupiranih krajev od strani Italije, izseliti. Naselil se je v Ljubljani, kjer je bil dodeljen deželnemu sodišču. Bil je odličen pravnik in vesten sodnik. Njegovi referati so bili v pravniških krogih vedno priznani kot vestno in temeljito izdelani. Pogreb pokojnika se bo vršil v ponedeljek ob lr. izpred hiše žalost na R^sljevi c^sti št. 12. Pokojniku bodi ohranjen trajen spomin! Žalujoči rodbini m ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Gradnja pravoslavne cerkve v Ljubljani Motociklistične nesreče na nedeljskem redu V ljubljansko bolnico so včeraj pripeljali dva motociklista s težkimi poškodbami Skoro bo pregovor: Noben Gospodov dan poleti brez avtomobilske ali motociklistične nesreče. Tudi včerajšnja nedelja beleži dve težji motociklistični nesreči. Okoli 5. ure zjutraj se je vozil z motor-' Jem po cesti od Jezice proti Zgornjim Ga-meljnam trgovski potnik tvrdke Singer, 35-letni Peter Haplar. V prikolici je sedel njegov prijatelj g. Parkelj. Na ovinku je motor spodrsnil in nesreča je hotela, da je gosp. Haplar padel tako nesrečno v obcestni jarek, da se je močno poškodoval po obrazu, glavi ter si izpahnil desno roko. Njegov spremlje- valec v prikolici je k sreči dobil le neznatne praske. Z rešilnim avtomobilom so Haplar-ja prepeljali v ljubljansko bolnico. Druga motociklistična nesreča se je primerila na ljubeljski državni cesti. Okoli 14. je pripeljal v ljubljansko javno bolnico privatni avto zagrebškega arhitekta g. Draga Crnokraka. Kakor nam sicer pomanjkljivo poročajo, so priredili nekateri zagrebški motociklisti izlet na Ljubelj. Med vožnjo pa je g. Crnokrak zadel baje ob obcestni kamen ter padel tako nesrečno, da je dobil težke zunanje in notranje poškodbe. Tragičen konec resničnega romana Devetnafstletni kmečki mladenič »zadnji svojega rodu« se je ubil pri padcu z voza — Malo prej mu je bilo prisojeno očetovstvo nezakonskega otroka. Hotič pri Litiji. 16. iuniia. Včeraj po dvanajsti uri ie brzel iz Litiie v smeri proti Hotiču voz bivšega hotiške-ga župana g. Pavlihe. na katerem ie sedela njegova žena s sinčkom. V Litiji je prisede! še devetnajstletni Josin Nemec, posestnik iz Globodola pod Vačami. Zaradi kasne ure so pognali koniička. ki ie stekel Po hotiški cesti. Ko pa ie zdrvel voz oroti zadniemu ovin-ko. kier se kmalu nato sprosti cesta oo hotiškem polju, se je koni nenadoma vznemiril. Povzpel se ie na zadnie noge. nato pa je švignil kot iskra oroti ostremu ovinku. Konj ie iztrgal vozniku vajeti iz rok. sproščen vseh vezi ie zavil v ostem loku na močno krivuliastem ovinku in ob sunku se ie voz prevrnil. Pod prevrnieni voz sta nrišla ga. Pavlihova in nien sinček. Josip Nemec pa je odskočil še zadnij z voza, misleč, da se bo s skokom odtegnil preteči nesreči. Smrtna žrtev splašenega konja Skok iz drvečega voza ie bil za mladega gospodarja iz Globodola nesrečen. Mladenič ie priletel 7. vso silo ob rob hrastove ograie. ki mu ie prebila lobanio počez. Nesrečniku se je takoi izlila možganska vsebina, v trenutku ie bil oblit s krv-h. Še nekajkrat je globoko vzdihnil. nato pa je bil — mrtev. Mati in sin pod drvečim vozom Zdivjani koni ie vlekel voz dalje. Pod vozom Pa Sta bila ga. Pavlihova in njen otrok. Grozili trenotki! Ne samo. da sta trpela zaradi močnih in krepkih sunkov, na nju ie padel tudi del tovora kuolienega v Litiji. K sreči se je nekai korakov dalie Voz še enkrat oremotovilil. Koni ie zdrvel z razbito vprego dalie. sredi ceste pa sta ostala oba ponesrečenca. Kratko nato je prišel iz Litiie neki voznik in ie našel sredi ceste tri neme priče stmSnejja dogodka, k.i se ie odigral pred par trenotki na ostrem ovinku. Globodol-nikoVemu ni bilo več pomoči, zato so pričeli močiti z obkladki ponesrečeno mater in sina. O dogodku ,pa so obvestili Pavli-hove, ki so se takoj napotili na kraj nesreče in prenesM oba poškodovanca v domačo oskrbo. Oba Pavlihova sta dobila razen notranjih poškodb še podplutbe in odrtine. Mrtvo truplo pokojnega Josipa Nemca so prenesli na Vače. kjer bo ookopan tekom iutrišniega dne. Zadnji rodovine Globodolnikov S pokojnim Josipom izumre rod Globodolnikov, ki ie živel skozi več stoletij na bogati kmetiji pod Vačami v bližini Hotiča. Glas o petičnosti te krepke kmečke rodovine ie segal svoi čas zelo daleč. Pred leti sta umrla mlademu Josipu oče in mati, mladoletnik ie prevzel obširno gospodarstvo sam in ni imel nikakih ožiih sorodnikov. O nesrečnem koncu zadniega gospodarja se mnogo govori po okolici. To zlasti zaradi tega. ker ie bila pri sodniii zanimiva razprava. pri kateri ie igral mladi gospodar, kotna i devetnajst let Josip Nemec glavno vlogo. Pravda za očetovstvo V sobotan je na litijskem sodišču uradni dan. Pred skrbstvenim sodnikom ie stal ponesrečeni Josip Nemec, ki ga ie tožila mladenka Kolenčeva s Potoka ori' Vačah. Kolenčeva ie porodila pred letom dni nezakonskega otroka, za očetovstvo oa ie prijavila Globodolnikovega. Fant ie krčevito tajil, da bi bil otrok niegov. Nenadoma pa se ie odločil. »Sveče sem! Priseže nai. da sem oče — iaz. na io bom poročil in bom otroka tudi priznaj za svojega!« Ko ie mladenka s prisego potrdila svoie pričevanje, se je mladenič zdrznil in dejal: »Zdai te oa bom tožil zaradi' — krive prisege!« Sodišče ie Nemcu prisodilo očetovstvo otroka Kolenčeve hčerke, nakar se ie vsa družba ločila. Globodolnikov oa ie krenil domov. Spotoma je srečal voz g. Pavliho-ve. kjer je dobil še prostor na vozu. Zamišljen je sedel na vozu. Dogodek, ki se je odigral pravkar na sodišču, mu ni da! miru. Ko se ie poslovil v Litiii od svoje družbe, je dejal: »Ne bom ostal doma. Svoj grunt bom ali prodal, ali ga bom Pa dal v najem, sam oa poidem od doma! Doma pa že ne bom ...« Ljubljana, 16. junija. V zborovalnico mestnega magistrata je bila za danes dopoldne sklicana redna letna skupščina pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Poleg poročil posamnih odborovih funkcijonarjev je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o gradnji pravoslavne cerkve v Ljubljani. Ker je za zadevne sklepe predpisana navzočnost najmanj ene tretjine moških članov občine, je predsednk g. Milivoj Lajovic skupščino preložil na jesen, ker je bilo danes navzočih premalo število Članov. Občina šteje seda najmanj 80 moških članov, z rodbinskimi člani pa nad 1400. G. predsednik je porabil prniko, da je podal navzočim članom podrobna pojasnila o gradnji cerkve in o vseh akci-jiii, ki jih je občina pokrenila, da se končno uresniči ideja postavitve monu-mentalne cerkve pravoslavne občine v Ljubljani. Cerkev se bo zgradila v Trubarjevem parku tako, da bo vhod v njega na zapadni strani, a altar na vzhodni, torej bo stal hram nekako poševno v smeri Bleiweisove ceste. Pred cerkvijo bo napravljen po načrtih arhitekta prof. Plečnika velik rondo, a obenem se svet okoli Trubarjevega spomenika primerno preuredi in okrasi. Občini je mestna občina prostor poklonila brezplačno. Sklep občinskega sveta pa morata še potrditi oblastni odbor in finančno ministrstvo. Odbor je dalje sklenil, da prične tudi v Beogradu z živahno akcijo za gradnjo cerkve v Ljubljani. Zato je odšla v Beograd deputacija, obstoječa iz pro-tojereja g. Jankoviča in inž. Ivana Ota-hala, ki je pri merodajnih ministrskih intervenirala v prilog gradnji. Minister javnih del je dal zagotovilo, da odpošlje v Ljubljano strokovnjaka-inženjerja, ki bo izde'al načrte za cerkev in bo obenem vodil vso stavbo. Ostala ministrstva so obljubila svojo pomoč. Oba odposlanca občine sta tudi dosegla, da se bo v Beogradu pokrenila posebna akcija za pobiranje p ivatnih prispevkov. Niški episkop Dositei. ki je bil žc pred vojno velik prijatelj Slovencev in Ljubljane, je obljubil svojo pomoč ter je sam prevzel vodstvo nabiram? akcije. Episkop Dositej namerava prirediti več predavanj o pomenu pravoslavne občine v Ljubljani. Zanimiv proces v črni gori Sodišče v Kolašinu je po večdnevni raz« pravi zaključilo proces zaradi zavratnega umora Ljubomira Vešoviča, nečaka bivšega črnogorskega vojnega ministra generala Ra* domira Vešoviča. Umorjeni je bil seljak na lepem posestvu v andrijeviškem okraju. Zaljubil se je v hčerko soseda Miloševiča, mlado in lepo Zorko, a ker je potem ni hotel poročiti, je nastalo med Miloševiči in Vesoviči smrtno sovraštvo. Lani septembra, ko so se vračali mnogi vaščani iz Andrijevice, kjer je bil tržni dan, je pozno zvečer postal Ljubomir žr« tev skrivnostnega zločina. Mnogi sovaščani so slišali strele in pozneje so našli Ljubo« mira na samotni poti mrtvega. Mladi se« ljak ni bil ustreljen, temveč ubit s topimi predmeti in zaboden z nožem. Vsa vas je osumila zločina Miloševičeve in to pred« vsem Zorko in njenega brata Vidaka, ki sta se istočasno kakor Ljubomir Vešovič vračala iz Andrijevice. Na razpravi so bile mnogoštevilne priče ostro razdeljene na diva tabora. Na eni strani sorodniki in prijatelji Vešovičevcev, na drugi strani pa Miloševiči. Zločina je bilo obtoženih več Zorkinih sorodnikov. Ves Vešovičev tabor je trdovratno trdil, da mora hiti morilec iz Miloševičeve hiše. Prav tako trdovratno pa so Miloševičevi zavračali vsako krivdo. Zorka in Vidak Miloševič sta bila končno obsojena na po 30 let ječe, drugi obtoženci pa oproščeni. Bridke izkušnje Slovenke z Grkom Križev pot štajerske Slovenke, ki je verjela v »grško ljubezen« K beograjskem »Vremenu« se ie zaiekia mlada Slovenka. Jožica Kuneieva. rodom iz brežiške okolice ter izpovedala naslcdnie svoje doživljaje: Dasi je iz premožne hiše. ie hotela v svet. da bi si sama služila kruli ter si razširila obzorie. Tako ie prišla v Grčiio. kier ie stooila v Službo ori cosnei Servosa v Solunu. Niena gospodinja ie bila bogata dama. njen sin Jason pa komisiionar. ki ie delai dobre kupčije. Mlada Slovenka in komisiionar Jason sta se zaliubila in končno poročila. Po poroki sta nosetilu tudi Sloveniio. Bila sta pri sorodnikih Jožice in potem odpotovala v Zagreb. Pred cd.iodom so domači Jožici izplačali 200.000 Din. To vsoto ie shranil nien mož. Ko sta se mudila že par dni v Zagrebu ie mož noslal svoio ženo iz hotela, da mu kuni cigarete. Ko je bila odsotna ie naglo pobral svoie stvari, plačal raču" in pobegnT Nesrečna žena ie prijavila bee svojega moža policiji, policiia pa io ie napotila kot tujo državlianko k grškemu konzulatu. Na konzulatu so io sicer sprejeli, a ii niso mogli pomagati, ker ni imela razen potnega lista nobenega drugega dokumenta. Dejali so ii. nai počaka, dokler ne bodo izvršene poizvedbe do njenem možu Brez sredstev ie nekai dni čakala, notem oa se ie obrnila na svojega brala, ki ii ie preskrbe! toliko denarja, da ie odpotovala v Beograd. Tu ie poselila grški konzulat in zopet se ii ie zgodilo, kakor v Zagrebu. Povrh ie imela še težave uri naši policiii iu ker ii n; mož pustil niti potnega lista, v katerem ie bila vpisana, ii ne more sedai nobena oblast izdati dokumentov za bivanje in za poto-vanie. Sedai ie v Beogradu in čaka na no-moč sorodnikov 111 na posredovnia oblast:, da bi lahko potovala v Solun, kier misli, da bo našla svoiega moža in uredila ž niim svoie račune. Moda čez 10.000 Eet Cez 10.000 let, nekoliko več ali manj, pravi angleški učenjak prof. Lo\v, bodo v rnodi obleke in pokrivala i z jekla. Prvič zato, da se bodo lahko ubranili miselnih valov svojih ljubih bližnjikov, drugič zato, da se bodo čuvali toplotnih valov, ki jih bodo iz toplotnih central oddajali na vse strani. Kajti peči, premog, centralna kurjava in celo električna kurjava s pomočjo dovodnih žic bodo takrat premagane zadeve. Vse bodo tedaj obvladali brezžični valovi, celo misli ljudi bodo valovile iz možganov v možgane. Pred nepotrebnimi valovi se bodo morali ljudje braniti s posebnimi pripravami iz kovin in baš s takšnimi pri- pravami bodo lahko valove sprejemali vsak zase, če jih bo volja. To bo naša obleka. Stvar ni tako čudna in nemogoča, kakor se ždi na prvi pogled. Že danes se dado kovine zvaljati v tako tenke ploče in tako preparirati, da dado materijal za koviiiasto blajto, ki je tanjše, lažje in mečje od vsake tančice. Še pred nedavnim so poročali iisli, da se je nekemu inženjerju posrečilo izumiti obleke iz aluminija. Takšni izumi :e bodo v bodočnosti še pomnožili in izpopolnili, tem bolj, ker bodo postali nujno potrebni iz že omenjenih razlogov. Arahec in Francozinja Senzacijo nalna razprava s smrtno obsodbo pred pariškimi sodniki Umori iz ljubosumja so postali na Francoskem vsakdanja stvar. Pariška kriminalA kronika beleži neštevilno procesov, katerih zarodek sega v ne« dopustno razmerje med ženo in tujim moškim. Konec je skoraj povsod enak: mož s*trelja na ženo, po umoru pa pri* dc pred sodišče. In sodniki, ki si tol« mačijo čin kot dejanje v afektu, opro« ste moža, češ da v usodnem trenutku ni bil gospodar samega sebe. Topot je bila pred poroto na dnev« nem redu razprava o umoru, ki ga je zagrešil Arabec nad Francozinjo. Ara« bec Sakao Bathir, jedva 30 leten mož, je pred poldrugim letom srečal v ne« kem pariškem gledališču mlado, 17* letno Pavlo Danzerjevo, hčerko neke« ga hotelirja. Oba sta se zaljubila na prvi pogled drug v drugega. Dogovo« rila sta se glede sestankov, ki so po« stajali čedalje češe', dokler se ni dek« le začutilo mater. Nekega dne je Pavla priznala ma« teri, da je postala žrtev zapeljivca. Nato se je Arabec pojavil v hotelir« jevi rodbini in nrosil za roko mla« denke. Dobil jo je kljub temu. da tak« sna zveza ni bila všeč očetu ne mate« ri, ki sta pristala na prošnjo samo za« radi dejanskega položaja svojega otro« ka. Nu, x\rabec se je oženil in nekaj časa je bila podoba, da se bosta za« konca razumela. To pa je bila preva« ra. Čim sta se nastanila pod eno stre« ho, je mož zbolel. Hotelir ga je moral poslati v sanatorij za tuberkulozne pacijente. kjer se je dolgo lečil in na« posled dosegel neko izboljšanje svo« ie bolezni. Žena ga je obiskovala med boleznijo v zdravilišču, kjer ji je Arabcc brez vzroka očital, da se za« bava z drugimi moškimi. Zažugal ji je, da bo že napravil red, ko se vrne iz sanatorija. Vrnil se je res domov in prvo noč se je odigrala v stanovanju mladih za« koncev težka tragedija. Bilo je lani J3. maja ponoči, ko sta počila v Rue Fontine 10, dva strela. Prebivalci v sosedstvu so slišali klice na pomoč, nato pa je vse utihnilo. Ko je policija vdrla v stanovanje, ic našla Arabčevo ženo mrtvo. Leža» la je v mlakuži krvi, poleg nje pa je v zibeli pokojno spal otročiček. Ara« bec je bil kakor iz sebe in je poleg zibeli kleče klical Alaha. Stražniki so ga odvedli v ječo. Obravnava je bila celo za razvajeni Pariz senzacija prve vrste. Državni pravdnik je imel govor, v katerem je zahteval za morilca smrtno kazen, češ da ne gre dajati zločincem iz ljubo« sumnja potuhe in jih oproščati. Poro« ta mu je pritegnila in morilec bo pla« čal svoj krvavi čin z glavo pod giljo* tino. Šestletni ubijalec Karel Mahar, ki ga je sftdišče v Ameriki obsodilo na 15 let ječe, ki jo bo moral prebiti v zavodu za izprijeno mladino, ker je ubil svojega tovariša istih let. Skali padli na hišo Bled, 16. junija. Na Bledu smo imeli snoči od 8. do okoli pol 1. zjutraj hudo nevihto s točo, med katero je za nekaj časa odpovedala elek« trika. Dež je lil kakor iz škafa, grmelo in treskalo je, kakor bi bil sodni dan. Okoli 11. ponoči so začuli pri posestnici in trgov« ki Jerici Repetovi na Mlinem silno bob« nenje, kakor bi bil potres. Ko so davi sto« pili iz hiše, se jim je nudil nenavaden pri« zor. Na 150 metrov visok hrib Straža je naj« brže udarila strela in povzročila, da sta se utrgali dve ogromni skali, težki po okoli 8000 kg. Valeči se v dolino sta podirali drevesa in prileteli na skladišče ge. Repe« tove ob vznožju Straže. Porušili sta stre« ho skladišča, nakar se je ena skala zale« tela v hišo, prebila steno in obtičala v njej, druga pa je podrla 20 metrov visoko orja« ško lipo, stoječo med skladiščem in hišo in istotako prebila steno. Če ne bi bilo li« pe, bi skala najbrže podrla hišo in jo tre« ščila v jezero. Škoda, ki jo trpi trgovka ga. Repetova, znaša okoli 40.000 Din. Člo* veških žrtev k sreči ni bilo. Koncerta mariborske Glasbene matice Maribor, 16. junija. Mariborska Glasbena Matica je priredila v soboto zvečer v popolnoma razprodani dvorani Sokolskega doma v Šoštanju koncert izključno narodnih pesmi. Publika ie pevce navdušeno pozdravljala, tako da so morali dodati, odnosno ponoviti več pesmi. Prav tako sijajno je uspel današnji koncert istih pevcev v Gollovi dvorani v Slo-venjgradcu. Šoštanjčani kakor Slovenjgrad-čani so pozivali Mariborčane, naj jih še večkrat posetijo. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Borba za državno nogometno prvenstvo se nadaljuje Zasluženi zmagi Haška in BSK — Remi s med ljubljansko in beograjsko univerzo — Beograjski plavači zmagajo nad zagrebškimi — Uspela lahkoatletska prireditev v Mariboru Tenis Teniški turnir v Mariboru Mirna junijska nedelja Vročino je prijetno ohladila ponižna popoldanska ploha. — Kopalci vsepovsod — Uspeli prireditvi akademikov in Sokola n. — Velika ciganska kolona pred policijo o o o o o 5:1 3:1 1:3 1:5 tekmah v Zagrebu Včeraj se je vršilo v Zagrebu in Beogradu prvo kolo tekmovanja za državno nogometno prvenstvo. Dosedanje tekme, pri katerih so nastopili pivaki vseh podsavezov ter drugo-plastrana kluba Beograda in Zagreba, so bile ta-koreko-č izločilne tekme. Od zmagovalcev teh izločilnih tekem so včeraj igrali v Zagrebu Hašk in Gradjanslki, v Beogradu pa BSK in Jugoslavija. Splitski Hajduk je bil prost. Največje zanimanje naše športne javnosti je bilo seveda osredotočeno na tekmo v Zagrebu. Zlasti po zadnjem porazu Haška 1:4 po Gra-djansikem in neodločene igre Haška proti osi-ješkemu Hajduku v Zagrebu, so športni kros dajali Gradianskemu več izgleda na zmago. Prišlo pa je drugače. Docela zasluženo je zmagal Hašk ter s tem dosegel zelo važen naskok proti svojemu lokalnemu rivalu v tekmovanju za drža vik- prvenstvo. Zmaga BSK v Beogradu se je pričakovala vendarle ne tako visoka. Sedanje stanje prvenstva pr nas'ednje: BSK 1 1 Hašk 1 1 Gradjanski 1 0 Jugoslavija 1 0 Hajduk 0 0 adimo vnč, enega pa Markovič. Tik pred koncem tekme sorumage pred golom BSK. Sodnik diktira enajstmetrovko proti BSK, ki jo Jugoslavija pretvori v častni gol. Glavno krivdo za visok poraz Jugoslavije nosi kirilska vrsta, ki je bila najslabši del moštva. Mnogo je zagrešil tudi vratar, ki bi bil lahko obranil dva gola. Moštvo BSK je igralo izborno ter je bilo v vseh svojih delih na mestu. BSK je breždvommo predvedel svojo najboljšo igro v letošnji sezoni. Zagrebški sodnik g. Egri je sodil dobro. Ljubljanska univerza - Beograjska univerza 4:4(2:2) Na igrišču Ilirije se je včeraj odigrala prilikom proslave desetletnice ljubljanske univerze prijateljska nogometna tekma med reprezentancama ljubljanske in beo« grajske univerze. Igra se je vršila vseskozi v prijateljskem stilu, sicer pa precej ži« vahno in temperamentno. Rektor ljubljanske univerze g. dr. Vidmar Jfc pred začetkom igre pozdravil moštvi ter otvoril igro s početnim udarcem. Publike se je nabralo okoli 300, večinoma študen« tov, ki so s precejšnjim zanimanjem zašle« cfovali potek igre, in, kolikor se je dalo, po* magali svojim tovarišem z vzpodbujanjem. Beograjčani so kar v začetku pritisnili in po krivdi ljubljanske obrambe prišli že v prvi minuti nepričakovano do vodstva. V protinapadu se znajde Martič pred' na« sprotnim golom in doseže z lepim strelom izenačenje. Že po dveh minlitah zvišajo ljubljanski akademiki na 2 : 1. Dolfe stre« Ija ostro prost strel, ki se odbije od preč« ke Dramičaninu na nogo in že je žoga v beograjski mreži. Sledi odprta igra z menjajočimi se na« padi. Halfi so na obeh straneh bolj šibki, zato prehaja žoga naglo s polja v polje. V 28. minuti preigra leva zveza Kesič ljub« ljansko obrambo in pošlje žogo mimo Bur« je, ki je stekel iz gola, v mrežo: 2 ; 2. Do polčasa se rezultat ne spremeni. V drugi polovici igre začetkoma Beograj« čani precej prevladujejo. 2e v 9. minuti zviša Kesič na 3'; 2. Beograjčani streljajo mnogo na gol, toda Burja je na mestu in brani v bravuroznem stilu tudi zelo težke žoge. V 19. minuti roka v kazenskem prostoru Ljubljane, 11« metrovko spremeni Kesič v 4. gol za Beo« grad. Premoč Beograjčanov počasi poje« njuje, igra postaja bolj odprta. Tudi Ljubljani se nudi nekaj šans, toda žoge gredo večinoma previsoko. Šele v 32. minuti stvorita Martič in Dolfe zrelo situacijo, ki jo preseka Dolfs z razantnim strelom: 4 : 3. Protiakcija Beograda konča v kornerju. Takoj nato izvedejo Ljubljančani lepo za« snovan napad, ki konča z lepim Vrhovni* kovim golom; rezultat je izenačen 4 : 4. Se nekaj obojestranskih naporov za do« sego zmage, ki pa ne prinesejo zaželjenega rezultata. Kornerji 3 : 2 za Ljubljano. Postavi moštev. Beograd: Kukič — Prokič, Vojinovič Božinovič, Krejči, Borič — Miloradovid, Stankovic, Popovič, Kesič, Kričkovič. Ljubljana: Burja (Hermes) — Svetič, Bauer (Primorje) — Žitnik (Ilirija), Marin« ko (H), Andolšek (II) — Martič, Dolfe, Vr« hovnik (Pr.), Vodeb (Maribor), Dramiča« nin (II). Beograjčani so postavili homogene jše moštvo, ki je bilo po igri nekoliko boljše od ljubljanskega. Najboljše moči so imeli v napadu, ki je zmiselno kombiniral in mnogo streljal. Zlasti se je odlikoval Kesič, ki je zabil vse štiri gole. Ljubljansko moštvo je bilo sestavljeno večinoma iz znanih imen Primorja, Ilirije in Hermesa. Spočetka je bilo v prvem pol« času bore malo skupnosti, še najbolj se je razumevala leva stran Vodeb—Dramičanin. Tod so se tudi izpet« Ijale skoro vše nevarnejše napadalne akci« je. Sredi igre so se v napadu z raznimi pre« mestitvami poskušale vse mogoče kombi* nacije, ki pa se niso obnesle. Funkcijoni« rati je zopet začelo proti koncu igre, ko se je povrnil vsak na svoje prvotno me« sto. Razen krilske vrste, ki je bila najšib« kejši del, je moštvo še razmeroma dobro igralo, glavna opora moštva je bil neutrudljivi Burja, ki je neprestano interveniral in uspešno reševal. S to tekmo je zaključen športni pro« gram ob priliki proslave desetletnice Al« mae matris Alexandrinae. Ljubljanski aka« demiki so pokazali, da se tudi na zelenem polju uspešno udejstvujejo in da se tudi v tem pogledu lahko kosajo s svojimi to« variši iz Žagreba in Beograda. Maribor : Rapid 3:3 (0:1) Včeraj sta I. SSK Maribor in Rapid od« igrala prvenstveno tekmo, ki pa je ostala neodločena. Rapid je nastopil brez Venka, Maribor pa s 4 rezervami. Takoj v početku je imel Rapid več od igre ter je tudi v sredi polčasa dosegel vodstvo. Imel je od časa do časa precej« šnjo premoč, dočim je Maribor predvedel igro brez smisla in brez vsakršnih potez. Ko pa je Maribor v drugem polčasu pre» grupiral napad, je prevzel inicijativo ter izsilil izenačenje. Igra ni nudila mnogo. Izkazala sta se le oba vratarja. Rapid je poizkusil tudi s su» rovo igro doseči uspeh, sodnik g. Mohorko pa je znal preprečiti ostrosti. Rez. I. SSK Maribor : rez. Svoboda 6:1 (2:0) Rezerva Maribora je včeraj odigrala za« ključno prvenstveno tekmo z rezervo Svo« bode ter zmagala s 6 : I (2 : 0). S to zma« go je postala prvak mariborskih rezerv. Ostale nogometne tekme DUNAJ: Sportklub : Austria 4 : 1 (2:1). PRAGA: Slavija : Teplitzer FC 3 : 1 (0 : 1), Viktorija Žižkov : CAFK 4 : 3 (2 : 2). BRATISLAVA: Hertha (Dunaj) : Bratislava 4 : 1 (2 : 1). BUDIMPEŠTA: Hungaria : »33« 4 (2 : 0), Bastya : ni. okraj 3 : 2 (3 Bocskay : Vasas 5:0 (1:0), Ujpest: Somo» gvi 5 : 3 (3 : 2), Kispest : Sabaria 2 : 2 (1 : I)- VRATISLAVA: Dunaj : Južnovzhodna Nemčija 7 : 2. FC ; 0 0), Plavanje Plavalni miting v Beogradu Beograd. 16. junija. Danes se je vršil v Beogradu plavalni miting med reprezentancama Beograda in Žagreba. Zmagal je Beograd 6 41^34. Rezultati so bili naslednji: 100 m prosto: 1. Bulat (B) 11.03, 2. Markovič (Z), 3. Popovič (B). 4. Margreitner (Z). 100 m prsno: 1. Frankovič (Z) 1.27, 2. Kangrga (B), 3. Malešovič (Z), 4. Pavlovič (B). 400 m prosto: 1. Bulat (B) 6.27, 2. Roje (Z) 6.33, 3. Anasta si jejrič (B). Margreitner je na polovici proge odstopil. 100 in hrbtno: 1. Mirkovič (Z) 1.27, 2. Frankovič (Z), 3 Lameš (B), 4. Lukič (B). Štafeta 4x5q m prosto: 1. Beograd 2.11, 2. Zagreb 2.18. W!»tcrpo!o: Beograd : Zagfeb 3:4 (4:1). Sodil je g. Esapodič iz Zagreba. Maribor, 16. junija. Dane« 6e je vršil teniški turnir za državno prvenstvo klubov. Kosali so se igrači Haska in Rapida. Zmagal je Hašk s 6:3. Rezultati so bili naslednji: Singlo gospodov: Schaffer (H) — Levrer (M) 7:5. 6:2. Friedrich (H) — Hiti] fR> *6 4. 6.3. Kukuljevič—Blanke 6:3,6:3. Double gospodov: Scbfifffer—Kukuljevič Levrer —Hitzl 7:5, 6:4, Friedrich—Krnič Blanke : llolzinger 6:3, 6:4. Single dam: Kraus (R) : Buzina Hi 2:6. 6-4. Hitzl (R) : Blaškovic (H) 6:1, 6:2. V doublu dam je zmagala dvojica Kratic Hitzl p»oti dvojici Budna—Blaškovič. Ljubljana, 16. junija. Sobolni dež je na žalost 6trašil, da bodo v nedeljo vsi lepi računi turistov, ljubiteljev narave, izletnikov, veslačev iu kopalcev temeljito prekrižani. Tudi vremenske nap«.vedi niso obetale ničesar '•izvese-ljivega. Čez noč pa se je počasi zjasnilo in davi ob zgodnjih urah je bilo prav krasno, prijetno hladno vreme. Termometer je kazal 16 C, a barometer je počasi lezel kvišku ter je kazal 765. Vsi jutranji izletniški vlaki so odvažali iz Ljubljane velike množice izletnikov, turistov in kopalcev. Slednji 90 se povečini namenili v Medno, Medvode in Reteče, kjer so na primeren slovesen način otvorili novo zgrajeno kopališče. Mnogi kopalci, ki ljubijo romantiko in samoto, so jo mahnili v manj znane kraje, tako proti Sneberjam in proti Lazam. Ze dopoldne je bilo izredno živahno vrvenje ob bregovih Save od Medna tja doli do Laz. Tudi Ljubljanica je prijazno pozdravljala mnogo izurjenih plavačev, kopalcev in veslačev. V Koleziji je bilo danes otvorjeno na novo preurejeno kopališče. Anglija premaga Madžarsko Nevšečni popoldanski dež TillHimnacfa iiinHa V tal.-------------I ^vjiu.uuuff.n uv" Budimpešta. 16. junija. V tekmovanju za Davisov pokal je zmagala Anglija nad Ma džarsko s 3:2. Lahka atletika Lahkoatletski miting SK Železničar v Mariboru Maribor, 16. junija. Danes se ie vršil lahkoatletski miting SK Železničar, na katerem je startalo 60 atletov. Zalibog je bil poset publike kakor pri vseli lahkoatletskih prireditvah v Mariboru zelo maihen. Rezultati so bili naslednji: 100 m iuniorjl: Gutmeier (Rapid) 13.2. 2. Pečenko (Primorje) 13.4. 3. Raiič (P.) 13.4. Skok v vfšino z zaletom, iunloril: l. Ra- iič (P.) 1.50. 2. Gutmeier (R.) 1.45. 3. Čen-čič (P.) 1.40. 100 m seniorji: 1. Perovič (P.) 12.2. 2. Barlovič (R.) 12.4, 3. Petkovšek (P.). Met diska: 1. Slamič (P.) 34.55. 2. Korče (P.) 31.03. 3. Perko (P.) 30.10. Troškok: 1. Korče (P.) 12.98. 2. Stolfa (P.) 11.60. 3. Čenčič (P.) 10.87. 400 m: Korče (P.) 58. Franc Junzer (Ptuj) 59. 3. Stofa (P.) 61.4. Met kopja: 1. Petkovšek (P.) 47.45. 2. Slamič (P.) 33. 53. 3. Pečenko (P.) 29.55. Met kopja: 1. Petkovšek (P.) 47.45. 2. Slamič (P.) 33.53, 3. Pečenko (P.) 29.55. Skok v daljavo z zaletom: 1. Korče (P.) 6.01. 2. Slamič (P.) 5.79. 3. Rajič (P.) 5.465. Met krogle: 1. Slamič (P.) 12.03. 2. Petkovšek (P.) 11.22. 3. Barlovič (R). 10.385. 800 m: 1. Perko (P.) 2.25. 2. Jeglič (R.) 2.25ena petina. 3. Štruceli (P.). 3000 m: 1. Perko (P.) 10.20. 2. Podpečan (Železničar) 10.23 tri petine. 3. Waliner (P.) Štafeta 4 100 m: 1. Primorie I (Pero-vič, Petkovšek. Slamič. Korče 49. 2. Rapid (Merz. Gutmeier. Jeglič. Barlovič) 50.6. 3. Primorje II (Kobal. Cenčič. Faiič. Vilfan). Kolesarstvo Kolesarska tekma v Celju Celje, 16. junija. Klub slovenski.! kolesarjev Celje ie priredil danes klubsko dirko na progi Celie — Konjice — Celie (56 km). Rezultati so bili naslednii: 1. Albin Zupane. 1:42.55. 2. Slavko Lam-pret 1:42.56. 3. Anton Sbes 1:42.57. 4. Albin Vanovšek 1:4930. ★ SK Grafika. Pozivajo se vsi člani nogometne sekcije nocoi ob 18. uri na redni trening, ki se vrši na ierišču SK Ilirije. Udeležba strogo obvezna. Obenem se naprošajo člani, ki imajo klubske rekvizite, da iste prineso s seboi. — Načelnik. Velika parada V glavni vlogi John Gilbert in Rene Adoree. Najnižje ljudske cene 2—4 in 6 Din. Napoleon - romanopisec Napoleona kot pisatelja zaljubljenih romanov si bo mogel pač težko kdo predstavljati. In vendar je resnica, da so našli roman, prav za prav osnutek romana, ki ga je napisal veliki vojskovodja lastnoročno v avgustu in septembru 1795. V istem času se je bil seznanil z družino Clary v Marseilleu in se je zaljubil v najmlajšo hčer Eugenie-Desirče. Njegov brat Jerome je bil zaročen z njeno starejšo sestro Marijo Julijo. Starši Eugenije so bili naklonjeni mlademu Korzičanu, ki je stal takrat šele v začetku svoje karijere, in tudi dekle mu je obljubilo večno zvestobo. Toda ko se je moral kmalu potem vrniti v Pariz, je doživel bridko razočaranje. Evge« nija se mu Je izneverila. To je postalo morda zelo odločilno za njegovo nadaljnjo pot. To je razvidno iz omenjenega romana, ki verno popisuje dogodke te dobe Napoleonovega življenja in ki je zato prav zanimiv avtobijografski dokument. Samo da se v resnici ni končalo tako tragično kakor na papirju, kjer se vrže junak Clisson, Napoleon sam, v obupu nad dekletovo nezvestobo na čelu konjeniškega eskadrona v boj in pade pod udarci tisoč sabelj. V resnici to vemo vsi, ni padel, njegovo življenje se je dvigalo v premi črti navzgor. To je bila tudi najhujša kazen, ki Je mogla zadeti Ev-genijo. Neprestano si je pozneje očitala, da se je izneverila takšnemu možu. Vedno je govorila samo o njem, vse njeno življenje je bilo posvečeno njegovemu kultu. Sicer ji Napoleon nezvestobe ni nikoli očital, pozneje nekoč jo je poročil z Bernadotteom, poznejšim švedskim kraljem. Naj še omenimo, da je dospel rokopis romana »Clisson et Eugenie«, ki opisuje to stvar, po čudnih potih na Poljsko, kjer ga hrani republika t drugimi napoleonskimi relikvijami na gradu Komiku. Kmalu popoldne je nastopih nagla vremenska sprememba, ki je marsikaterega Ljubljančana zadržala doma. Barometer je naglo padal. Kljub temu se nekateri niso uplašili ter so se s popoldanskim kopalnim ••lakom naglo odpeljali v Medno in Reteč«. Vlak je bil nabito poln. Po 14. so se črni oblaki tako nagrmadili, da se je vlila sicer deloma ponižna ploha. Ta je povzročila mnogo preglavic in skrbi vsem drušlvom, ki so za popoldne najavila razue veselice in druge javne prireditve. V velikih skrbeh so bili zlasti akademiki, ki so za večer aranžirali veselico in ples v hotelu »Tivoli:. Povpraševali 60 vremenoslovce, kako bo vreme, baje so se celo obrnili na metereolosko postajo, ki jim je vlila pogum s svojim la-koničniin odgovorom: ^Zvečer bo lepo vre-me!< Prireditev akademikov je prav lepo uspela. Lep javni nastop Sokola U. Ljubljanski Sokol II. je priredil na Pru-lah javno telovadbo,združeno s srečolovom in prosto zabavo. Zaradi nagajivega vremena so bili prireditelji v velikih skrbeh, vendar so se odločili, da se bo javna telovadba na vsak način vršila. Sv. Peler je bil Sokolom prizanesljiv ter še pravočasno zaprl svoje zatvornice. Okoli 15. se je zjasnilo. Na te-lovadišču je takoj vse oživelo in vsi so se začeli marljivo pripravljati za javni nastop. Paviljoni so bili hitro preskrbljeni z vsemi dobrinami. Točno ob 16. se je pričela javna telovadba, ki je pokazala, da Sokol II. sistematično in vztrajno goji telovadbo in da razpolaga s prav dobrim naraščajem kakor tudi izborno izvežbanimi člani, odnosno članicami. Nekatere točke so žele živahno odobravanje. Moralni usheh telovadbe je bil zelo zadovoljiv. Tudi udeležba je bila povoljna. Kljub nestalnemu vremenu je prišlo k telovadbi lepo število podpornikov in prijateljev našega Sokolstva. Po dveurni telovadbi je sledila prisrčna zabava 6 srečolovom. Zanimivosti iz policijske kronike Policijska kronika je bila dokaj pestra iu živahna. Policija je ponoči in davi aretirala več veselih deklic. Zabeležen je tudi drznej-Si napad ter je bil aretiran neki Štefan B. Prijavljenih je bilo več manjših tatvin. Značilna je tatvina psa volčje pasme, vrednega 500 Din, ki je bil odpeljan z dvorišča posestniku in elektrotehniku Alojziju Arharju na Celovški cesti. Ciganska tolpa, ki se je te dni pojavila v okolici, je osumljena, da je izvršila več tatvin. Tako 6e sumi, da je Jakopinovi pajdaši pod ključem Novo mesto, 16. junija. V vseh krajih od Št. Vida pri Stični, Mirne in Novega mesta do Litije in Krškega še vedno mnogo govore o drznem razbojniku Nacetu Jakopinu, Na njegov rovaš so mnogi vlomilci izvršili več vlomov. Kakor je že »Jutro« poročalo, so orožniki pripeljali v novomeške zapore nekatere Jakopinove po-magače, Jakopinovi starši so stanovali v mali koči v divje romantični dolini od Bukovce dalje. Orožniki so prijeli tudi Jako-pinovo dekle, Jei je bivalo v Debečem. Dalje so orožniki prijeli tudi delavca Janeza Štru-sa iz Št. Vida pri Stični. V novomeških zaporih sedaj premišljuje svoje zločine pet članov Jakopinove tolpe. Njegov pajdaš France Kolenc je drugače miren. Močno je zastražen. Včeraj je v Novo mesto prispelo obvestilo, da so krmeljski orožniki prijeli še dva glavna Jakopinova pomagača in sicer očeta Martina ter sina Avgusta Malija, ki sta doma iz neke vasi pri Št. Janžu na Dolenjskem. Oba sta po Jakopinovi aretaciji pobegnila od doma ter se skrivala po dolenjskih gozdovih. Prijeli so ju v Podkumljan-skih hribih že v četrtek popoldne. Orožniki so ju nato odvedli v zapore okrajnega sodišča v Radečah, kjer čakata na nadaljnjo usodo. Na odredbo državnega tožitelja ju bodo eskortirali v Novo mesto. Oče Martin Mali je že okoli 60 let star in je bil že večkrat zaradi tatvin in vlomov kaznovan. Je že skoro popolnoma gluh. Njegov sin Gustl ima na vesti več tatvin in vlomov, izvršenih zadnji čas. V Ljubljani sta še vedno v zaporih deželnega sodišča Nace Jakopin in njegov poma-gač Janez Vrhovšek. Splošno označujejo Jakopina za manj inteligentnega, a zelo drznega in nasilnega človeka, pohlepnega po denarju in zelo delo mrzečega. Po dolenjskih krajih se sedaj trdovratno vzdržuje govorica o naravnost divje fantastičnih Jakopinovih načrtih, ki jih je baje nameraval Izvršiti v najkrajšem času, da bi rešil svojega pajdaša Kolenca iz zaporov. Pripovedujejo, da je z nekim pomagačem izdelal načrt, kako bi prišel do orožniške oniforme. Prežal Je že dalj časa na to, da bi iz zasede napadel orožniškega narednika Gosteta iz Št Vida pri Stični ter njegovega tovariša, kadar bi patruljirala po temnih gozdovih okoli Št. Vida do Bukovce in daije do Javorja. Jakopin je nameraval oba orožnika ustreliti. Nato bi se on in njegov po-magač preoblekla v uniforme ter bi odvedla v noči na nedeljo neki cigan te tolpe vdrl skozi okno v shrambo zobozdravnika dr. Schweigerja, ki stanuje v vili na Večni poti. Prejšnji dan je okrog hodila neka ciganka, a ponoči je bilo zobozdravniku ukradene goveje in telečje meso. Mnogo članov brojefca ciganska tolpa je bila predmet senzacije na Bleiwei60vi cesti. Ciganski tren pred policijo Okoli 10. dopoldne se je v spremstvu varnostnih stražnikov ustavil pred >R(iečo iiišoc velik ciganski tren. Bilo je 9 visokih vomv, kakršne rabijo po ravninah na Hrvatskem, v Slavoniji in Sremu. Vpreženih je bilo vanje 14 mršavih kljuset. Na vozovih jo bila naložena vsa ciganska revščina Bila je prav pisana slika, ki je kar klicala po fotografu. Na vozovih je sedelo okoli 50 ciganov, oziroma cigank in med njimi deset ciganskih otrok v starosti od enega meseca do treh let. Mirno so .?ebiva najboljše pecivo! višji sodni svetnik danes ob */*23. uri. Pogreb nepozabnega dragega očeta bo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žaOosti Resljeva cesta štev. 12 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. junija 1929. ZDENKO, MILOŠ, TATJANA, otroci Žalujoče rodbine: VEHOVAR, PARKELJ, SIKOŠEK, / ZAJEC pH k konzocij cjutra» Adolf Ribnik&r, urejuje Ivan Podržaj, tiska cNarodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi ▼ Ljubljani.